WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK LV - JULIJ/AVGUST - ŠT. 7-8 Novomašnik: »To delajte Trg dela in priložnosti v deficitarnih poklicih v moj spomin!« ISSN 0350-9281 (tiskana izd.) ISSN 2536-4162 (spletna izd.) XXX Logaška olimpijska Poletni glasbeni festival Cantabile trojka »Pariz 2024« »TO DELAJTE V MOJ SPOMIN!« P otem ko je Vid Grdadolnik 7. junija letos prejel zakrament mašniškega posvečenja v puljski stolnici z novomašniškim geslom »Kakor se ženin veseli neveste, tako se tebe veseli tvoj Bog« (Iz 62,5), je 16. junija v svojem Logatcu slovesno odpel novo mašo – veličastno čez vse. Tista nedelja se je prebudila v sočno razžarjeni svetlobi, v tistem lesku, ki sam po sebi naznanja veličastje stvarstva. In v tem sijaju je praznično odeta športna dvorana komajda zmogla odmeriti prostor razsežnemu občestvu, ki si je želelo prejeti novomašni blagoslov Vida Grdadolnika. Začetek novomašne slovesnosti je naznanila Riharjeva priložnostna, vendar neusahljiva, naravnost himnična skladba (nastala pred kakimi 150 leti!?): Novi mašnik, bod‘ pozdravljen … Glasbeno so to pesem in tudi vse bogoslužne speve na tej novi maši oplemenitili zvoki Simfoničnega orkestra Cantabile, pevskega zbora Adoramus (s pridruženimi pevci in solisti) pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika; prazničnost orgelskih registrov pa je z izrazno dinamiko uravnavala organistka Mihaela Kavčič. Skozi špalir narodnih noš je novomašnik pristopil k bogoslužni mizi v spremstvu domačega župnika Janeza Kompareta in kaplana Rafała Kędzierskega ter številnih duhovnikov iz logaških in okoliških župnij, bogoslovcev in ministrantov. Po vstopnem spevu sta novomašnikova mati Mojca in oče Marjan ob izročitvi novomašnega križa milostno blagoslovila svojega sina, duhovnika Vida, na njegovi poti, posvečeni božji slavi. Marjan Verč, član ŽPS, je nato z dognano izbranimi besedami namenil slavljencu pozdrav župnijskega občestva. Bogoslužno molitveni obred nove maše je pospremila sakralna glasba, v jedru katere je bila krstno izvedena Nova maša – Deo gratias skladatelja Marjana Grdadolnika z obveznimi vsebinskimi deli: Kyrie eleison, Gloria, (med beriloma pa je psalm Glej, prihajam… izborno izpel vokalni kvintet Virilis), Sanctus/Benedictus ter Agnus Dei. V novomašni homiliji je Vidov izbrani pridigar MarkoTrošt spregovoril o Božjem delu, ki se je čudežno dotaknilo Vida, da se je po prvotnem iskanju visokosežne svetne kariere odločil za živo pričevanje o veseli novici odrešenja – tudi za slehernega grešnika po spreobrnitvi. Po izrečenih čestitkah in predanih darilih je novomašnika pozdravil tudi župan Berto Menard in mu čestital za krepostni odziv na Božji klic, da nam bo kot svetilnik upanja pomagal na poti v večno veselje. Pred sklepnim mašnim blagoslovom se je novomašnik Vid zahvalil vsem, ki so njegovo življenje spremljali in ga uravnavali vse do mašniškega posvečenja in do blagosti nove maše, ki jo je izpel v Božjo čast in hvalo v polnem prepričanju, da se ga Bog veseli, kakor se ženin veseli neveste. Hoc fecite in commemoratione mea! (Foto: Tomo Strle) 2 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Marcel Štefančič IZ VSEBINE UVODNIK Novomašnik Vid Grdadolnik: »To delajte v moj spomin!«.................. str. 2 Spoštovane, spoštovani, IZ OBČINSKE HIŠE Občinski svetniki delovno pred poletjem......................................... str. 4 Slovo od g. Rafaela Cepiča........................................................... str. 5 AKTUALNO Zlata maša župnika Janeza Petriča................................................. str. 7 130 let POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev................................................ str. 8 V SREDIŠČU Trg dela in priložnosti v deficitarnih poklicih...................................str. 10 Učitelj – poklic in poslanstvo.........................................................str. 10 Poklic mizarja – kjer se spretnost sreča z ustvarjalnostjo...................str. 12 Nina Nagode: »Za čisto okolje bolj skrbijo smetarji kot sami občani.«...... str. 13 KULTURA Poletni festival Cantabile že enajstič v soju luči in čudovite glasbe....str. 14 Zemlja pleše...............................................................................str. 16 Pri vodnjaku na Čevici je bil en lep večer.......................................str. 17 OSEBNOSTI Gvido Komar: »Ena kljuka – tisoč vrat.«.........................................str. 21 POSLOVNE STRANI Katalog logaških obrtnikov in podjetnikov......................................str. 23 ŠPORT Logaška olimpijska trojka »Pariz 2024«......................................... str. 24 Žiga Kobal je tekel za Lovra in Lano............................................. str. 25 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 0350-9281, ISSN 2536-4162 (spletna izd.) Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi Grafično oblikovanje in tisk: Tiskarna Januš, d.o.o. Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 25. 7. 2024 Naklada: 5.000 izvodov Naslovnica: Poletni glasbeni festival Cantabile Foto: Valter Leban Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. poklic, zaposlitev sta kar težki temi za čas počitnic in oddiha, a je prav, da razmišljamo tudi o tem, saj oboje kroji kvaliteto našega življenja. Delo in delovna mesta so temelj našega vsakdana, saj nam omogočajo preživetje in oblikovanje družbene identitete. Zaposlitev ne predstavlja le vira dohodka, ampak tudi priložnost za osebno rast, razvoj veščin in doseganje življenjskih ciljev. Kvalitetno delo prinaša zadovoljstvo in občutek vrednosti, kar prispeva k splošnemu blagostanju posameznika in družbe. Šolanje in študij sta ključna za pridobivanje znanja in kompetenc, ki so potrebni za uspešno poklicno pot. Osnovna in srednja šola postavljata temelje, na katerih posameznik gradi svoje nadaljnje izobraževanje. Višje- in visokošolske ustanove pa ponujajo poglobljeno znanje in specializacijo na določenem področju, kar povečuje zaposlitvene možnosti. V današnji globalizirani družbi je vseživljenjsko učenje nujno. Tehnološki napredek in spremembe na trgu dela zahtevajo nenehno prilagajanje in pridobivanje novih znanj. Delavci, ki so pripravljeni na stalno izpopolnjevanje, so bolj konkurenčni in imajo večje možnosti za napredovanje ter doseganje boljših delovnih pogojev. Kvalitetno življenje ni zgolj rezultat materialne preskrbljenosti, temveč vključuje tudi uravnoteženo razmerje med poklicnim in zasebnim življenjem. Dobro zdravje, prosti čas, družinski odnosi in osebni hobiji so prav tako pomembni dejavniki, ki prispevajo k sreči in zadovoljstvu. Delodajalci, ki spodbujajo ravnotežje med delom in prostim časom ter omogočajo fleksibilne delovne pogoje, pripomorejo k večjemu zadovoljstvu zaposlenih. Dodana vrednost v kontekstu dela in izobraževanja se kaže v sposobnosti posameznika, da prispeva k izboljšanju delovnih procesov, inovacijam in razvoju. Visoko izobraženi in usposobljeni kadri prinašajo podjetjem konkurenčno prednost, saj lahko z novimi idejami in rešitvami optimizirajo poslovanje in povečajo učinkovitost. Hkrati pa visoka dodana vrednost pomeni tudi večje zadovoljstvo pri delu, saj posameznik vidi smisel in učinek svojega prispevka. Logatčan dr. Andrej Gosar je v svojih delih opisal, kakšen mora biti odnos med delodajalcem ter delojemalcem in o pravični delitvi ustvarjene vrednosti. Spoštovane, spoštovani, šolanje, delo in kakovost življenja so neločljivo povezani. Medsebojni odnosi, kultura, »duhovna hrana«, šport, skrb za zdravje vodijo k večjemu zadovoljstvu in boljšemu življenjskemu standardu. Dodana vrednost, ki jo posameznik prinese s pozitivnim načinom življenja in dela, je ključna za kolektivno rast in družbeni napredek. Vlaganje v izobraževanje in ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki omogočajo osebno rast in razvoj, je investicija v boljšo prihodnost za vse in v zdravo okolje. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Župan Berto Menard 3 IZ OBČINSKE HIŠE OBČINSKI SVETNIKI DELOVNO PRED POLETJEM J unijska seja občinskega sveta se je začela z živahno razpravo o komunalnem prispevku v naši občini, svetniki pa so med drugim potrdili tudi nekoliko višjo ceno oskrbe v vrtcih, se seznanili z idejno zasnovo ureditve ožjega centra mesta in s projektom Logatec Supermesto. V okviru vprašanj in pobud svetnikov se je uvodoma oglasil Davorin Loštrek, OLL, s pobudo za spremembo odloka o odmeri komunalnega prispevka v občini. Opomnil je na odprto pismo Lare Trček glede omenjene odmere, ki v naši občini znaša kar 15.000 evrov. V Postojni, denimo, ponujajo 40% popusta za mlade družine. Pobuda je sprožila živahno razpravo. Irena Vidic, NaNo, je menila, da se v odlok ne sme zapisati ničesar, kar bi diskriminiralo občane, pomoč mladim pri plačevanju komunalnega prispevka pa bi po njenem mnenju lahko vključili v razpise, ki so jim namenjeni. Bogdan Lipovšek, OLL, pa je kot rešitev predlagal možnost plačevanja po obrokih za mlade družine in podjetnike. Primož Godina, GS, je v nadaljevanju predlagal, da bi v prihodnje v občinska priznanja vključili tudi denarne nagrade, na primer za posebne dosežke. Svetniki so sprejeli sklep o ukinitvi logaškega prevoza, o čemer smo poročali v junijski številki Logaških novic, po široki razpravi, ki je sledila poročilu ravnateljice Brigite Česnik o racionalizaciji poslovanja v vrtcih, pa so svetniki potrdili tudi višjo ceno oskrbe v vrtcih, in sicer za 9,50 % za prvo oz. 10,74% za drugo starostno obdobje. Bogdan Lipovšek, OLL, je opomnil, da se z omenjeno racionalizacijo slabša kakovost oskrbe otrok, kritičen pa je bil tudi do odpuščanja. »Vrtec se je lotil varčevanja onstran razumnega. Ošibili smo javni interes na področju predšolske vzgoje, ker je zmanjkalo denarja,« pa je bil kritičen Matevž Podjed, OLL. Zoran Mojškerc, SDS, je opomnil, da ne gre za odpuščanje, pač pa za iztek pogodb, ki ne bodo podaljšane. »Z zavrnitvijo bi lahko povzročili, da vrtec ne bi imel denarja za plače. Nesprejemljivo je, da se varčuje pri igračah in izobraževanju zaposlenih in upam, da bo pri naslednji ceni to vrnjeno,« je poudaril. Sprejeta cena vrtca velja za Vrtec Kurirček Logatec, Miklavžev vrtec Logatec in zasebne vrtce, ki nimajo koncesije, v njihove programe pa so vključeni otroci, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec. Občinski svet je sprejel sklepe o podelitvi občinskih priznanj Občine Logatec za leto 2024. Marjanu Geohelliju se na predlog Knjižnice Logatec podeli Občinsko posthumno priznanje častni občan Občine Logatec za aktivno vključenost v druž- beno, politično, gospodarsko in kulturno delovanje v občini Logatec in širše, Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Stegu Zvedavi polh Logatec 1 na predlog Mladinskega sveta Logatec občinsko priznanje spominska plaketa za 30 let delovanja, povezovanja in udejstvovanja mladih na področju vzgoje, izobraževanja, športa, kulture, zabave in humanitarnosti v občini Logatec in širše, Francetu Nagodetu pa na predlog Krajevne skupnosti Hotedršica občinsko priznanje spominska plaketa za delovanje in povezovanje na področju športa ter za velik prispevek k razvoju kraja na področju infrastrukture in dvigu kakovosti življenja krajanov. Svetniki so se v nadaljevanju seznanili z osnutkom idejne zasnove ureditve ožjega mestnega centra, ki predvideva ureditev območja Štekljevega vrta in parkirišča. Bojan Doljak, NSi, je pozdravil idejo o revitalizaciji logaškega centra, opozoril pa je na potrebo, ki bi privlačila pešce. Matevž Podjed, OLL, pa je menil, da gre za eno najpomembnejših odločitev, ki bo vplivala na kakovost življenja v Logatcu v naslednjih desetletjih, zato po potrebna zelo široka razprava in morebitna ustanovitev delovne skupine. Blanka Markovič Kocen SLOVENSKA ZASTAVA: ZAHVALA PROSTOVOLJCEM IN OBRTNIKOM N a logaškem hribu Sekirica je junija zaplapolala največja slovenska zastava v državi. Trobojnica meri 15 krat sedem metrov in pol in stoji na najvišjem, 50-metrskem in devet ton težkem drogu na vrhu najvišje vzpetine logaške kotline. O slavnostnem dogodku ob dvigu slovenske zastave, ki je privabil 400 ljudi, smo poročali v junijskih Logaških novicah. Tokrat pa se zahvaljujemo številnim donatorjem, obrtnikom in podjetnikom, prostovoljcem in članom odbora za postavitev slovenske zastave, ki so pripomogli k temu, da smo z dvigom največje slovenske zastave v Logatcu med drugim obeležili rojstni dan domovine, obenem pa tudi 20. obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo ter 20. obletnico članstva v Severnoatlantskem zavezništvu. Zahvala gre: • • • • • 4 Občini Logatec in županu Bertu Menardu, Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec in predsedniku Bogdanu Oblaku, lastniku zemljišča gospodu Frančišku Mihevcu, pobudniku projekta Tomažu Šušteršiču ter projektantu inženirju Janezu Jerini. Zahvala podjetjem ŠUŠTERŠIČ, OBLAK GROUP, FEBRUS, MIHEVC TRANSPORT, LOGATČAN, ELEKTRO MESEC, OMEGA AIR, JE-EMB, LEVČEK, PIVK ELECTRIC, Kovinarstvo TFS, Ključavničarstvo KUNC, Komunalno podjetje Logatec ter Upravna enota Logatec. Zahvala samostojnim podjetnikom Vida Moda šiviljstvo Vida Govekar, Kovinski izdelki Marušič Andraž Marušič, Kamnoseštvo Oblak Peter Oblak, Kovinarstvo Jože Mihevc, Cvetličarna Karmen Gantar in Unikati Kamen Robert Honomihl ter posameznikom – Jože Urbas, Janez Nagode in Vinko Corn - ter drugim članom in članicam OOZ Logatec in posameznikom, obrtnikom in podjetnikom. Hvala tudi vsem tistim, ki so omogočili slavnostni dogodek 17. junija 2024 na Sekirici. • • Slavnostni govorniki – predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, župan Občine Logatec Berto Menard, predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak. Garda Slovenske vojske, dramski igralec in pesnik Tone Kuntner, Pihalni orkester Logatec, Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska«. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 IZ OBČINSKE HIŠE • • Župnika Janez Kompare in Dušan Kožuh, Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec, PGD Hotedršica, Gostilna Turk Izidor Zelenc s.p., Zveza šoferjev in avtomehanikov Logatec, Civilna zaščita Logatec, narodne noše in člani Kulturnoturističnega društva Hotedršica ter scenarista in režiserja prireditve Marcel Štefančič in Janez Gostiša. Dejan Stojko, Nino Kolarev, Tomo Strle, NESI Videos, NAKLO, Cilka Lukan, dr. Alja Brglez, mag. Nevenka Malavašič, dr. Špela Bezgovšek, Marija Turk. • Številni visoki gostje, poslanci državnega zbora, župani sosednjih občin, prijatelji Občine Logatec in Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec ter mediji in drugi podporniki. Hvala občankam in občanom Občine Logatec. Dejan Šraml SLOVO OD G. RAFAELA CEPIČA O bčinski svetniki, svojci in sodelavci občinske uprave so se v torek, 9. julija, na žalni seji poslovili od g. Rafaela Cepiča, dolgoletnega svetnika, ki nas je zapustil v 83. letu starosti. Župan Berto Menard je ob izreku sožalja svojcem poseben pozdrav namenil svetnikom NSi, ki jim je pripadal pokojni. G. Rafael Cepič je bil rojen l. 1941 na Kalcah, tragičen pomor brata v drugi svetovni vojni pa je bil povod za njegovo nenehno prizadevanje in iskanje pravice. Svetnik v občinskem svetu je bil od leta 2002, sredi šestega mandata pa mu je pot pretrgala smrt. Dom in družino si je ustvaril v Rovtah, nekaj časa pa je delal tudi v Ameriki. Bil je lovec in zavzet čebelar, vselej zelo ponosen na svoje čebele. Kot veteran vojne za Slovenijo je zanjo živel do zadnjega diha. Svetniku z najdaljšim stažem so se prisotni poklonili z minuto molka, priložnostnimi nagovori in vpisom v žalno knjigo. Slava mu. Blanka Markovič Kocen Foto: Aleša Čuk Žižek LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 5 Veljavnost od 13. 6. do 26. 8. 2024 www.lekarnaljubljana.si BRUSNICA KARITEJEVO MASLO Z MANGOVIM MASLOM Prehransko dopolnilo z ekstraktom plodov ameriške brusnice v obliki kapsul, 30 kapsul. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 14,90€ cena s Kartico zvestobe 11,92€ + 3 POPUST: 20% KOENCIM Q10 30 MG Z ANTIOKSIDANTI Prehransko dopolnilo s koencimom Q10, vitaminoma C in E ter selenom, 30 kapsul. Je naravno bogato z maščobami, dodan mu je vitamin E. Kožo obraza in telesa mehča, neguje in ščiti, 100 ml. redna cena: 11,90€ cena s Kartico zvestobe 9,52€ + 2 9,59€ + 2 POPUST: 20% Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu. redna cena: 9,85€ cena s Kartico zvestobe 7,88€ + 20% Vsebuje potovalno ščetko in zobni gel z okusom mete, 50 ml. POPUST: 20% redna cena: 4,20€ cena s Kartico zvestobe 1 POPUST: 20% Primeren je za nego občutljive kože, nagnjene k pordelosti, po pikih žuželk, depilaciji ali britju, 150 ml. redna cena: 10,09€ cena s Kartico zvestobe 8,07€ + Za več informacij prelistajte katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 13. 6. do 26. 8. 2024 oz. do prodaje zalog. 6 2 ALOE ČISTI GEL ALOEVERA X2 POTOVALNI SET SILVERCARE 3,36€ + Tekoči repelent za zaščito pred navadnimi in tigrastimi komarji ter klopi, z vonjem po citrusih, 100 ml. POPUST: Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 11,99€ cena s Kartico zvestobe PRŠILO PROTI KOMARJEM IN KLOPOM LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 2 POPUST: 20% AKTUALNO ZLATA MAŠA ŽUPNIKA JANEZA PETRIČA N a praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija, vsako leto v škofijah potekajo mašniška posvečenja, kar pomeni, da bomo dobili nove duhovnike. Čeprav jih je iz leta v leto manj, pa je to za vsako župnijo velik praznik. V juniju so se tega veselili v Logatcu, kjer je novo mašo daroval Vid Grdadolnik. V nedeljo, 30. junija pa smo v Rovtah slovesno zapeli Zlatomašnik, bod‘ pozdravljen. Natanko pred 50-timi leti je namreč naš sedanji dušni pastir Janez Petrič daroval svojo prvo mašo. Zlato mašo je daroval v somaševanju z rojakom msgr. Antonom Trpinom, dekanom v Šentjerneju, in logaškim kaplanom Rafaełom Andrzejem Kędzierskim. Tone Trpin je v nagovoru opisal življenjsko in duhovniško pot Janeza Petriča. Bila sta gimnazijska sošolca. Janez se je rodil leta 1949 v Cerkljah na Gorenjskem, 1974. pa je bil posvečen za duhovnika. Služboval je v raznih župnijah najprej kot kaplan in nato kot župnik. V Rovte je prišel avgusta, leta 1990 in je tu ostal do današnjih dni. Čeprav mu je zdravje večkrat ponagajalo, pa je vedno skušal ohraniti dobro voljo, se truditi za versko rast župnije. Mnogo je bilo narejenega prav po njegovi zaslugi. Tudi tokratna slovesnost je bila zaradi slabšega zdravja pod vprašajem, a je gospod Petrič zmogel in vedrih misli pozdravil ter se zahvalil svojim vernikom za pripravo dogodka. Z obiskom je slovesno mašo počastil tudi logaški župan Berto Menard, ki je v nagovoru poudaril izjemnost župnika Petriča, ki ostaja kljub vsem preprekam optimističen, nasmejan in v službi Bogu in vernikom. Tako kot vsi govorci, mu tudi vsi mi želimo, da mu zdravje služi, da bo še dolgo lahko sejal semena dobrote in ponižnosti med ljudi. Ostanite zdravi, župnik Janez Petrič. Metka Bogataj Foto: Peter Hladnik 31. KRESNA NEDELJA V HOTEDRŠICI K o se travniki ovenčajo z ivanjščicami in se iz praproti skrivnostno dvignejo kresnice, ki razsvetljujejo najkrajšo noč v letu, člani KTD Hotedršica organizirajo Kresno nedeljo. Le-ta se je 23. 6. 2024 ob 8:30 pričela s slovesno kresno mašo. Daroval jo je domači župnik Dragan Adam. Prava paša za oči so bile gorenjske in hotenjske noše, ki so se prišle zahvalit farnemu zavetniku svetemu Janezu Krstniku. Ta s svojim blagoslovom bdi nad njihovo čarno dolino. Popoldne pa se je pri lovski koči pričel bogat kulturni program z naslovom Povej in zapoj. Povezovala ga je Maruša Treven Nagode, preoblečena v čisto nov hotenjski pripadnostni kostum s cvetlično vezenino. Le-tega je izdelala vrhunska mojstrica in izdelovalka pripadnostnih kostumov Andreja Stržinar pod mentorstvom etnologa dr. Bojana Knifica. Kulturni program je zanetila tamburaška skupina iz Borovnice, ki deluje kot samostojna sekcija pod okriljem Kulturnega društva Borovnica. Umetniški vodja štirinajstčlanske skupine je Jože Zver in zanjo napiše številne priredbe. Čeprav ima Borovnica več kot sedemdesetletno tamburaško tradicijo, pa je trenutna zasedba nastala pred šestimi leti, ko so spremljali folklorno skupino Bistra ob njeni 40. obletnici. Prijetnim zvokom tamburic je sledila napeta zgodba. Pripovedovalka ljudskih zgodb in pravljic Tanja Slabe je doživeto povedala pravljico z naslov Železna vrata, avtorja Romana Trevna. Le-ta je pravljico napisal na podlagi stare pripovedke o roparskih Turkih, ki so se za kazen z zlatom vred pogreznili v Žejni dolini, na mestu, ki se še danes imenuje Železna vrata. Sledil je nastop ljudskih pevk Trlce iz KUD Ligojna, ki prepevajo že 17 let. Ob deseti obletnici delovanja so izdale svojo prvo zgoščenko, na katero so zelo ponosne, saj se bo tako ohranila lepa ljudska pesem, ki prav vsaka zase pripoveduje zgodbo o življenju. Posebnost Trlc je preobleka »noša«, v kateri nastopajo. Tako so bile v Cankarjevem času oblečene premožnejše kmečke žene ob svečanih priložnostih na obrobju Ljubljanskega barja. Mladinska dramska skupina KTD Hotedršica že kar nekaj let s svojimi igrami bogati kulturni program Kresne nedelje. S svojo mladostno igro so občinstvu približali številne legende in kresne običaje iz Hotedršice. Letos so pod vodstvom Lare Vehar odigrali kresno igro z naslovom Skrivnosten obisk na kresni večer avtorja Romana Trevna. Kulturnemu programu je sledila veselica z ansamblom Škof. KTD Hotedršica se iz srca zahvaljuje vsem, ki pomagate pri organizaciji Kresne nedelje, vsem nastopajočim, sponzorjem in Občini Logatec. KTD Hotedršica LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 7 AKTUALNO 130 LET POŠ VRH SVETIH TREH KRALJEV IN 70 LET ŠOLSKE STAVBE Č astitljivo obletnico so učenci in učiteljice te male, a velike šole, slovesno zaznamovali. Pred šolo je dan prej stal šotor za primer slabega ali pa prevročega vremena. 17. junij je bil dan, ko se je pod šotorom zbrala množica obiskovalcev, učiteljev, gostov. Med temi je bila ravnateljica OŠ Rovte Aleksandra Urbas, občinski svetnik Boštjan Mivšek, predsednik KS Janez Krvina ter vodja POŠ Ana Kreč. Vsi so v svojih nagovorih poudarili pomen majhnih vaških šol za kraj. Šole so v preteklosti pomenile srce in dušo kraja. Tam se je dogajalo kulturno življenje. Otroci so tedaj imeli privilegij, če so smeli hoditi v šolo. Zdaj so časi drugačni, podružnične šole se zapirajo, češ da so predrage. A povsod le ni tako. Med temi šolami je tudi podružnična šola na Vrhu Svetih Treh kraljev. Uvod v slovesnost je pripadal zborčku šole in nekdanjim učencem - zapeli so slovensko in šolsko himno, ki jo je na besedilo učencev uglasbila učiteljica Mihaela Kavčič. Sledile so recitacije in dramski prizorčki avtoric Nike Hribernik in Alenke Trček Buh, nekdanjih učenk. Povezovalni del je bil imenitno izbran, Teo, sedanji učenec, ter nekdanji učenec Martin. Zrelost in otroška razigranost sta se prepletali od začetka do konca. na Vrhu in v maju se prične pouk na različnih lokacijah. Ob ustanovitvi se je vpisalo 60 otrok, deset let kasneje okoli sto, leta 1941 pa celo 156. Vmes je prišlo tudi do ukinitve, a ne za dolgo. Potrebna je nova šolska stavba. Po težavah z gradnjo leta 1954 na Vrhu slavnostno odprejo novo stavbo. Med zaslužnimi zanjo je bil tedanji učitelj Albin Berčič. Šola večkrat spremeni ime, v 90tih letih prejšnjega stoletja dobi sedanjega - POŠ VRH SVETIH TREH KRALJEV. Večkrat so se pojavili dvomi, ali naj šola na Vrhu še obstaja, a kljub majhnemu številu učencev je zmagala zdrava pamet in šola ostaja. Starši vedno bolj spoznavajo prednost manjše šole, zato vanjo vpisujejo tudi otroke iz drugih krajev. Glavice otrok je z znanjem v vseh letih obstoja šole polnilo 49 učiteljev, kuhalo 8 kuharic ter čistilke in hišnik. Otroci so deležni sodobnega pouka, v šolo prihajajo peš ali s kombijem. Šola lepo sodeluje s krajem, za kar so zaslužni predvsem zaposleni, ki jim je mar za kraj in prebivalce. To so krajani dokazali tudi z obiskom prireditve, pogostitvijo in sodelovanjem pri organizaciji dogodka. Za zaključek so združeni pevski zbori zapeli pesem Domovina, plesalci pa so odplesali počitniško obarvane plese. Počitnice naj se nadaljujejo v veselju in z doživetji, ki jih ne bodo pozabili, kot obiskovalci ne bomo pozabili enkratne prireditve ob šolskem jubileju. Čestitke in pohvale vsem, ki so naredili ta dan še posebej lep. Kronika pravi, da je začetnik šole na Vrhu duhovnik Janez Nemanjič leta 1891, deželni šolski svet pa 1894. dovoli zasilno šolo 8 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Metka Bogataj Foto: Alenka Šemrov AKTUALNO POČITNIŠKO VARSTVO: ŠE JE ČAS ZA PRIJAVO V PESTER PROGRAM ki delujejo v občini. Otroci preko pestrega programa vsak dan spoznajo kaj novega. V program so vključene športne organizacije, ki za otroke pripravijo zanimive športne izzive, veliko ustvarjamo, spoznavamo obrtnike naše občine, obiskujemo ustanove, ki delujejo na različnih področjih v občini, raziskujemo naš kraj, najraje pa se ob vročih dneh igramo vodne igre ali iščemo skriti zaklad, imamo pa tudi pravo sobo pobega. Še vedno se najde prosto mesto za vašega mladega nadobudneža, ki želi preživeti pester poletni teden pod našim mentorstvom in skupaj s svojimi vrstniki. Vse informacije smo objavili na spletni strani www.sport-logatec.si. V letošnjem letu Športna zveza Logatec s podporo Občine Logatec organizira počitniško varstvo, ki poteka ves julij in avgust. Vseh devet tednov smo pripravili pester program, v katerem sodelujejo različne organizacije naše občine. Namen našega počitniškega varstva ni le slednje, pač pa tudi spoznavanje organizacij in ustanov, Mentorice Karin Knaus, Cecilija Grdadolnik, Erika Čeček, Katarina Mihevc, Liza Palhartinger Perc in idejni vodja projekta Klemen Trpin, predsednik ŠZ Logatec in podžupan Občine Logatec CVETOČI TRAVNIKI ZA TRAJNOSTNO KMETOVANJE IN OHRANJANJE RAZNOVRSTNOSTI K onec junija smo uspešno zaključili triletni projekt Vključevanje ekosistemskih storitev v trajnostno kmetijstvo na primeru zagotavljanja vrstne pestrosti cvetočih travnikov, ki je potekal pod vodstvom KG Makrobios Panonija. Glavni predmet projekta so bila predvsem (pol) suha ekstenzivna travišča, ki so po svoji vrstni pestrosti ena izmed najvrednejših, a hkrati med najbolj ogroženimi ekosistemi v Evropi. V projektu smo preizkušali modele vzpostavljanja, ohranjanja in vzdrževanja tega edinstvenega življenjskega prostora na kmetijskih gospodarstvih iz kar petih različnih statističnih regij. Največji del preizkusa je bil opravljen na kmetiji Zaplana 1890 nad Vrhniko, kjer smo uspeli izvesti večino izbranih metod za vnos manjkajočih vrst: nanos sveže biomase iz izbranih vrstno pestrih površin v okolici kmetije, nanos senenega drobirja, ročno nabiranje semen, komercialne semenske mešanice oz. trajnice ter vzpostavitev in situ genske banke – ograjene pestre travniške površine, namenjene izobraževanju in pridobivanju materiala za renaturacijo travnikov v regiji. Na preosta- lih kmetijah smo izvedli vsaj dve izmed metod hkrati. Za uspešno izvedbo projekta je bilo bistveno sodelovanje kmetov in strokovnjakov. Za večji uspeh smo izvedli večkratni vnos večjih količin sveže biomase oz. drobirja preverjenega izvora iz izbranih ustreznih pestrih travišč v okolici. Ročno nabiranje semen je časovno zamudno, a sta kakovost in količina lahko bolje regulirana. S komercialnimi mešanicami ali pri vnosu mešanic neznanega porekla je še vedno velika možnost vnosa neželenih vrst. Poleg neugodnih vremenskih pojavov (suša) pri pridobivanju semenskega materiala predstavljajo izziv tudi različni razvojni cikli ciljnih rastlinskih vrst. Za čim večji učinek je bila potrebna kombinacija metod oz. več vnosov semenskih mešanic, pridobljenih ob različnih obdobjih. Za uspeh kot tudi trajnost rezultatov pro- jekta je ključna motivacija kmetij za izvedbo, zato smo v projektu veliko poudarjali in ozaveščali o ekosistemskih storitvah ter uporabni vrednosti rastlinskih vrst pestrih travnikov, kot so: kulinarika, izobraževanje, estetika, zdravilne rastline. Pri izvajanju zaključnih aktivnosti projekta prostovoljno sodeluje tudi Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, so. p., za kar se jim toplo zahvaljujemo. Projekt se izvaja v obdobju junij 2021 – junij 2024 okviru 4. JR podukrepa 16.5 PRP RS 20142020 in je sofinanciran s strani Republike Slovenije ter Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 9 dr. Filip Küzmič (BIJH ZRC SAZU), dr. Klemen Eler (UL BF), Sabina Povhe (RI d.o.o.), dr. Benjamin Leskovec (Kmetija Zaplana 1890) V SREDIŠČU TRG DELA IN PRILOŽNOSTI V DEFICITARNIH POKLICIH P rehod iz osnovne v srednjo šolo je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov, a hkrati tudi težavna. Izbira srednje šole ima namreč daljnosežne učinke, a številni učenci zaključnih razredov še ne vedo, kaj si želijo početi v življenju, in zato tudi težko izberejo nadaljnjo pot šolanja. Učencem lahko pri izbiri pomaga informativni portal Centra RS za poklicno izobraževanje mojaizbira.si, kjer lahko najdejo tudi seznam deficitarnih poklicev, ki nimajo samo visokih možnosti zaposlitve, pač pa dijakom med izobraževanjem omogočajo celo štipendiranje. Prednosti poklicnega in strokovnega izobraževanja so številne. Tovrstna izobrazba ne omogoča le takojšnje zaposlitve, temveč tudi zagotavlja delo. Delovni trg v Sloveniji namreč hrepeni po kadru s poklicno in strokovno izobrazbo. Deficitarni poklici ponujajo tudi priložnost za samostojno podjetniško pot. Mladim svetujemo, da imajo realne cilje in pričakovanja; vzponi in padci so namreč sestavni del karierne poti, tako v zaposlitvi kot v samostojnem podjetništvu. Poklicni barometer Rezultati raziskave Poklicni barometer 2023 Zavoda RS za zaposlovanje napovedujejo primanjkljaj kadra za vrsto poklicev na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva in gradbeništva. Raziskava je pokazala, da bo v Sloveniji letos primanjkovalo 109 poklicev, kar po- meni, da bodo potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela. Ključni razlogi, ki vplivajo na to, da je poklic umeščen v kategorijo primanjkljaja, pa so: • kandidatov za ocenjevano delovno mesto ni oziroma jih ni dovolj; • kader sicer obstaja, a je premalo usposobljen (nima ustreznih znanj, kompetenc, veščin, izpitov, licenc), zaradi česar imajo delodajalci težave pri iskanju ustreznih kandidatov; • delovne razmere (npr. plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo ipd.) odvračajo kandidate, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih; • strukturni dejavniki (starost, dolgotrajna brezposelnost ipd.) vplivajo na nezaposljivost kandidatov, ki so na trgu dela. Vedno daljši seznam deficitarnih poklicev Seznam deficitarnih poklicev se posodablja iz leta v leto, in sicer na osnovi razkoraka med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov za posamezen poklic ter predvideno ponudbo delovnih mest. Deficitarna področja in izobraževalne programe določa aktualna Politika štipendiranja. Tako od lani med deficitarnimi poklici, za katere bo mogoče pridobiti štipendijo, ni več triletnih programov mehatronik operater in elektrikar. V zadnjih letih je bilo za omenjena programa podeljenih največ štipendij, vpis se je popravil in je trenutno zadosten. Na drugi strani pa sta na seznamu deficitarnih od leta 2022 dalje pristala poklica natakar in kuhar. Številni poklici danes deficitarni poklici Seznam poklicev, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, se z leta v leto daljša. Na njem so poklici, ki jih pred desetletji verjetno nikoli ne bi pričakovali: kamnosek, zidar, inštalater strojnih inštalacij, tesar, gastronomske in hotelske storitve, klepar-krovec, oblikovalec kovin orodjar, izvajalec suhomontažne gradnje, izdelovalec kovinskih konstrukcij, slikopleskar-črkoslikar, avtokaroserist, pečar-polagalec keramičnih oblog, pek, gozdar, slaščičar, dimnikar, mesar, steklar, tapetnik, tehnik steklarstva, mizar. V obmejnih območjih pa tudi nekateri dvojezični izobraževalni programi. Štipendija 123,46 evrov mesečno Štipendijo za deficitarne poklice bodo lahko pridobili dijaki, ki bodo v šolskem letu 2024/2025 prvič obiskovali prvi letnik srednjega poklicnega izobraževanja in se bodo izobraževali za zgoraj navedene poklice. Štipendija za deficitarne poklice se lahko dodeli sočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko. Prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka in na višino plačila dohodnine. Višina štipendije je 118,48 evra in se redno usklajuje kot ostali transferji v državi. Vloga je dostopna na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS in jo je možno oddati do vključno 30. 9. 2024. Dejan Šraml »Največja prednost poklicnega izobraževanja je v tem, da imajo mladi po tri- ali štiriletni šoli že poklic s končano izobrazbo, s katero lahko stopijo na trg dela. Pri osemnajstih letih se lahko že zelo uspešno zaposlijo. Hkrati pa ta vrsta izobrazbe ne zapre poti nadaljnjemu izobraževanju, saj ga lahko nadaljujejo na višješolski ravni vse do magisterija in doktorata«, izpostavljajo na Centru RS za poklicno izobraževanje. UČITELJ - POKLIC IN POSLANSTVO P očitnice so in šolska vrata so do jeseni za učence zaprta. Čas je za brezskrbnost in počitek. Marsikdo reče: pozimi bi bil najraje zidar, poleti pa učitelj. Pa je temu res tako? Tisti, ki smo v kolesje učiteljevanja vpreženi dobršen del svojega življenja, bi težko pritrdili. Biti doma ne pomeni nič delati za svoj poklic. Učitelji nosijo svoj poklic v sebi, tudi če niso med učenci. Poklic, ki bi ga moral tisti, ki se zanj odloči, opravljati s srcem. Ni vedno tako, a večina je to delo sprejela zato, ker ima otroke rada. Primerjati ta poklic nekoč in danes je nemogoče. Nove zahteve so učitelje postavile v drugačen položaj. To ni delo s papirji, to 10 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 je delo z otroki. Otroci in njihovi starši so odraz časa, v katerem živimo, vzgoja je spremenila smernice. Otrok je sicer še vedno otrok, kot plastelin, ki ga lahko oblikuješ, a kakšna oblika bo nastala iz njega, je odvisno od tega, kakšna roka ga oblikuje. Tako je z otroki. Kakršno sliko ima od doma, od okolice, tak postaja iz dneva v dan. V SREDIŠČU Učiteljskega poklica se je treba lotiti z vso odgovornostjo in spoštovanjem. To skušajo učitelji privzgojiti tudi učencem, kar ni vedno lahko. Otroci so izpostavljeni vedno večjim vplivom medijev, elektronskim napravam in okolici, ki ni vedno naklonjena šoli. Učni načrti zahtevajo preveč faktografskega znanja, veliko je snovi, za utrjevanje je premalo časa in znanje postaja vedno šibkejše. Devetletna šola je prinesla tudi slabosti, saj je šestletni otrok postavljen pred velike učne izzive, manjka časa za socialne veščine in igro. Opažamo tudi, da je več egoizma, zagledanosti vase in tekmovalnosti. Tu bi morali učitelji krepko poseči v sistem, saj je človek družbeno bitje, ki ne more obstajati samo. Premalo se poudarja dobrodelnost, sočutje, odgovornost. Šibka točka je branje, saj je število prebranih knjig iz leta v leto manjše. Pavček bi rekel: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Šola stremi k napredku, vendar je pomemben tudi čustveni moment. Otroci so pogosto kljub materialnim dobrinam oropani pristnega otroštva, časa, ki ga preživijo s starši in prijatelji, je vse manj. Preveč je vodenih dejavnosti, hitenja s krožka na krožek, premalo pa so otroci izpostavljeni dolgčasu, ki je najboljši za ustvarjanje novih idej. Žal so službe sedanjih staršev včasih razpotegnjene čez večino dneva. V šolah opažamo veliko število otrok s posebnimi potrebami. Pa jih je res toliko? Ne da se soditi, a morda bi jih bilo manj, če bi otroke bolj navajali k rednemu delu nalog, obveznostim in odgovornosti. Veliko je prelaganja bremen z ramen na druge rame. Napredek in uspeh sta plod dela in napora. Brez muje se še čevelj ne obuje, pravi pregovor. Poklic učitelja je vedno bolj zahteven, zahtevnejši so starši, vedno bolj zaščitniški do svojih, (včasih tudi ne na mestu!) otrok. Ugled učiteljskega poklica je na najnižji možni točki. Recepta za izboljšanje ni. Če sistem ne bo spremenil svojih smernic v šolstvu, potem se učiteljem slabo piše. Že sedaj pogosto primanjkuje učiteljev ali pa le -ti odhajajo v druge službe. Če se bo spet sestavil trikotnik sodelovanja in spoštovanja učitelj- starši- otroci, potem bomo uspeli. Dragi starši, učitelji (izraz zajema oba spola!), učenci, pred vami so počitnice. Preživite jih varno, v družbi tistih, ki jih imate ob sebi, spočijte si telo in duha za nove izzive, napore in sklepanja novih pristnih odnosov. Metka Bogataj Foto: arhiv OŠ Rovte Nekdanji prvošolčki so letos že devetarji. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 11 V SREDIŠČU POKLIC MIZARJA – KJER SE SPRETNOST SREČA Z USTVARJALNOSTJO » Do uspeha ni bližnjice, so le stopnice, ki vodijo navzgor«, je slogan Mizarstva Rožmanc iz Logatca, kjer se lahko pohvalijo z 95-letno tradicijo. Njihov začetek sega v leto 1929 v Split, kjer je praded Jože Rožmanc odprl svojo delavnico z lesenimi izdelki. Med vojno je svojo obrt preselil v Logatec in izučil svoja dva sinova. Danes so specializirani za izdelavo lesenih stopnic, ograj in masivnega pohištva. Z dejavnostjo nadaljuje njegov pravnuk Tomaž Rožmanc, s katerim smo se pogovarjali o poklicu mizarja. Katere so bile vaše prve izkušnje z mizarstvom? Ali se spomnite svojega prvega projekta? Moje prve izkušnje z mizarstvom segajo v otroštvo, ko sem opazoval očeta in dedka pri delu z lesom. Na začetku sem sicer sanjal, da bom kuhar, vendar sem hitro opustil to idejo in kuhalnico raje prepustil mami. Moj prvi projekt je bila lesena skakalnica za rolkanje. Star sem bil 12 let, izdelal sem jo z očetovo in dedkovo pomočjo. Ta izkušnja mi je dala osnovna znanja in samozavest za prihodnje projekte. Ali menite, da so tradicionalne obrti, kot je mizarstvo, danes še vedno dovolj cenjene? Ne, niso. Vendar se stvari obračajo na bolje, saj je vedno manj ljudi, ki bi znali ustvariti kakovosten izdelek, medtem ko povpraševanje po le-teh narašča. Kakšen je vaš tipični delovni dan? Začne se s kavo s sodelavci, ko razporedim delo v delavnici ali določim, kdo gre na teren. Nato največkrat ustvarjam nove projekte ali opravljam dela v delavnici. Popoldne je namenjeno sestankom, medtem pa si vzamem čas tudi za obvezno malico. Preostali čas, kolikor ga še ostane od dneva, posvetim ženi in najinima otrokoma. Kateri so največji izzivi, s katerimi se srečujete pri svojem delu? Zagotoviti dovolj sredstev za vse tekoče stroške in plače zaposlenih ter razvijati podjetje, da ostanemo konkurenčni. Smo trmasti in zadovoljni, ker nam uspeva. Hkrati je izziv tudi izdelava kakovostnih in zapletenih primerov stopnic. Kje najdete navdih za svoje projekte? Na različnih mestih, kot so arhitekturne revije, spletni viri in tradicionalne mizarske tehnike. Poleg tega se pogosto pogovarjam s strankami, ki imajo edinstvene želje in potrebe, kar mi pomaga oblikovati inovativne in prilagojene rešitve. Kako vključujete estetiko in funkcionalnost v svoje delo? Estetiko in funkcionalnost združujem z uporabo naravnih materialov, kot je les, ali kombinacijo različnih materialov, pri čemer skrbim, da so moji izdelki lepi na pogled in praktični za vsakdanjo uporabo. Osredotočam se na lepe linije, proporce in ergonomijo, da zagotovim, da moji izdelki popolnoma zadovoljijo potrebe strank. Kakšen nasvet bi dali mladim, ki razmišljajo o karieri v mizarstvu? Kar pogumno! Bodite vztrajni, učite se od ZAPOSLUJEMO ZAPOSLUJEMO ZAPOSLUJEMO V prijetno delovno okolje vabimo nova sodelavca  OBLIKOVALEC KOVIN / KLJUČAVNIČAR M/Ž  LIČAR M/Ž Delo je odgovorno in dinamično, plačilo pa stimulativno. Za kakršnokoli vprašanje pokliči na telefon 01 709 78 10 ali piši info@ttn.si. Podskrajnik 17, Cerknica 12 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 V SREDIŠČU izkušenih mojstrov, ne bojte se trdega dela, vzponov in padcev, in vedno sledite svoji strasti do lesa. Ne boste bogati, boste pa srečni. Ko vidite zadovoljstvo stranke, je ves trud poplačan. Kaj menite, da bi lahko naredili, da bi poklic mizarja postal bolj privlačen za mlade? V osnovnih šolah bi morali povečati ozaveščenost o možnostih kariere v mizarstvu, da bi mladi videli, kako lepo je delati z lesom. Poudariti bi morali ustvarjalni vidik dela in osebno zadovoljstvo, ki ga prina- ša. Zagotoviti bi morali več priložnosti za praktično usposabljanje in mentorstvo, saj ni boljšega kot delati z mojstrom in s tem nabirati izkušnje. Izboljšati bi morali pogoje dela in ponuditi konkurenčne plače, da bi mladi videli, da je to tudi finančno stabilen poklic. Promovirati bi morali zgodbe uspešnih mizarjev, ki so dosegli prepoznavnost in uspeh v tej obrti. Ali obstaja kakšen projekt ali kos pohištva, na katerega ste še posebej ponosni? Zakaj? Pravzaprav sem ponosen na vsak izdelek, ki ga ustvarimo, saj se v vsakem trudimo pustiti svoj pečat. V zadnjih letih me še posebej navdušujejo zapleteni projekti, saj predstavljajo izziv in prinašajo posebno zadovoljstvo ob dokončanju. Eden takih so dvižne lesene stopnice. Na prvi pogled so videti kot klasične, vizualno privlačne in kakovostno izdelane stopnice, vendar se s pomočjo dvigala in vodil lahko pospravijo v zgornjo etažo. Ponos me navdaja predvsem zato, ker nisem prepričan, da je pri nas že kdo prej ustvaril kaj podobnega. Dejan Šraml NINA NAGODE: »ZA ČISTO OKOLJE BOLJ SKRBIJO SMETARJI KOT SAMI OBČANI.« N ina Nagode že 17 let opravlja poklic voznice kamiona v mednarodnem in domačem transportu, 1. aprila letos pa je sedla za volan smetarskega vozila pri Komunalnem podjetju Logatec. V svojem poklicu se, kot pravi, počuti odlično, tudi z moškimi kolegi se dobro razume, čeprav je edina ženska, ki je v logaški komunali zaposlena »na terenu«. Medtem ko je v tujini poklic voznice kamiona povsem običajen, tudi za volani avtobusov jih opazimo veliko, se tudi pri nas vse več žensk odloča, da bo kamion »njihova pisarna«. »Pravi razlog, da sem sedla za volan kamiona, je pravzaprav že pozabljen,« pravi Nina, »… sem pa bila precej uporniško dekle in nisem želela več biti doma po šoli. Službe v svoji stroki nisem našla, zato sem po opravljenem vozniškem izpitu sedla za volan tovornjaka. Imela pa sem izredno srečo, da sem kot ženska in novopečena voznica sploh dobila službo.« »Kolikor poznam ‚tovornjakaric‘, bi rekla, da smo bolj strpne. Seveda pa so situacije, ko se pač razjeziš ali pa tudi kakšno neumnost narediš,« hudomušno pove. Po njenih besedah je v tem poklicu bolj ključno potrpljenje kot spretnost, čeprav tudi slednje ne sme manjkati. In z njo je Nina res obdarjena. »Ker živim sama z malim otrokom, se moram lotiti tudi „moških“ opravil. To mi sicer nikoli ni bilo tuje in mi gre bolje od rok kot „ženska“ dela. Od nekdaj vse pohištvo sestavin sama, pomagam pri selitvah, kolikor znam, si sama popravljam avto - osnovnejše stvari, otroku popravljam igrače, doma odmašujem odtoke, ko je potrebno, pa še tudi kaj več postorim.« Nino so v kolektivu Komunalnega podjetja Logatec dobro sprejeli, ona pa njih, pravi. »Vseh še ne poznam, a delam na tem. Med seboj si pomagamo, tudi pošaliti se znamo … Prijeten kolektiv smo!« pravi sogovornica. Ali smo Logatčani skrbni do svojega okolja? »Če hočemo biti boljši, ni nikoli dovolj dobro. Osebno mislim in tudi kolikor vidim, je ločevanje odpadkov zelo površno. »Sicer pa fantje zadaj (smetarji) več vidijo, kaj je v smetnjaku kot jaz. Rekla bi, da za okolje bolj kot občani skrbijo smetarji in drugi zaposleni v Komunalnem podjetju Logatec.« LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv N. N. 13 KULTURA POLETNI FESTIVAL CANTABILE ŽE ENAJSTIČ V SOJU LUČI IN ČUDOVITE GLASBE O d četrtka, 27. junija, do sobote, 6. julija 2024, je pod umetniškim vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika potekal v Logatcu že 11. Poletni glasbeni festival Cantabile. To pot je gostil vrhunske glasbene dogodke ter prepoznavne glasbene ustvarjalce iz različnih koncev Slovenije pa iz Španije in celo iz Kolumbije. Letošnji Poletni glasbeni festival Cantabile je odprl koncertna vrata v cerkvi sv. Nikolaja s tremi odličnimi in mednarodno uveljavljenimi umetniki: violinista Manca Rupnik in Vasilij Meljnikov ter orglar Mario Perestegi. Nastopali so večinoma v triu, pa tudi solistično – ob biserih baroka od Mozarta prek Bacha do Vivaldija, vmes pa še z romantiko Francka in Svendsena ter s sodobnejšimi zvoki našega Dejana Bravničarja. V vrhuncu večera, poimenovanem »Violine zlate in orgle bogate«, sta se še zlasti pozlatili violini v čudoviti Leclairovi Sonati za dve violini v e-molu. V hramu Rožnovenske Matere Božje se je zadnjega rožnika razlegal duhovni koncert Duša zapoj. Izpela sta ga MePZ Adoramus, ki ga od nastanka (s krajšim premorom) umetniško vodi Marjan Grdadolnik, in Vokalni kvintet Virilis, ki je odpel troje Marijinih pesmi. Adoramus je s svojim apostolatom lepote odpel poduhovljenost Rachmaninova, Govedarice, Gruberja in Čopija. Središčni del večera je zbor s kintetom Virilis namenil hvalnici Bogu z izvedbo Nove maše »Deo gratias« Marjana Grdadolnika, ki jo je posvetil novi maši svojega sina Vida. Mašo je na orglah spremljal nadih sijajne organistke Mihaele Kavčič ob moči odličnih solistov: bariton Peter Grdadolnik, bas Blaž Stanjko ter sopran Nina Kompare Volasko in Petra Nagode. Prvi večer malega srpana je v cerkev sv. Nikolaja privabila romantika zrelih let Johannesa Brahmsa. »Romantični večer« je napovedoval Kvintet za klarinet in godala, ki ga je izmuzicirala peterica mladih glasbenikov: violinistki Sara Čaušević in Ajda Blažević Arko, violistka Patricija Malovrh Mlačnik, čelistka Nuša Planinc in klarinetist Luka Volk. Val čustev je prek kipenja srčnosti trkal na dveri lepote, ki plemeniti človekovega duha. Naslednjo noč sta »Kitara in čudoviti glas« naravnost kipela od osrečujoče gracije. Virtuoz Mario Kurtjak je iz kitare prefinjeno izvabljal avtorske najbolj zahtevne harmonične in melodijske pasaže slovenskih skladb. Mojster je na koncertu, na katerem je predstavil svojo notno edicijo Slovenske pesmi ob kitari, ki je izšla pri ugledni založbi Bogataj, ustvarjal čudovito spremljavo za oblikujoča se baritonista Tilna Udoviča in Davida Kunca ter za kolumbijsko sopranistko Melize Metzger Gómez, ki je s svojo koloraturo in razkošno razpoloženjsko dramatičnostjo izjemno vzradostila poslušalstvo. Na večer sv. Cirila in Metoda so na festivalu gostovali mladi španski glasbeniki. V športni dvorani se je predstavil Mladinski simfonični orkester iz Cuence z dirigentom Manuelom Murguiem. Repertoar orkestra je obsegal skladbe iz evropske klasike od Bacha, prek Dvořaka, Griega in Saint-Saënsa do Šostakovičevega znamenitega Valčka št. 2 (ki ga je izjemoma oddirigiral Diego Guijarro Muñoz). Sklepni del koncerta je izzvenel z Antologío de la Zarzuela, z neke vrste venčkom španskih motivov z razigrano ritmiko, polno presenečenj in dinamičnih presežkov. Pač temperament, ki ga premorejo rojeni na Pirenejskem polotoku. Poslovilni koncert letošnjega festivala je pripadal Orkestru Mandolina, ki je natrosil z duhovitostjo dirigenta Andreja Zupanca – tudi odličnega klarinetista – in koncertno mojstrico Tanjo Pirc glasbe raznoterih narodnosti za vse generacije. Brenkala, ki so učinkovala filigransko, so upodabljala zvokovne nianse, spominjajoče na čipkasto mozaičnost, kar je posebej prevzelo navdušeno poslušalstvo na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja. Živost glasbene moči je na šesterih koncertih razživel logaško poletno glasbeno sceno in številne poslušalce, ki so se obogatili z zakladi umetnosti tega in vseh časov. Marcel Štefančič »Mandolina« z dirigentom Andrejem Zupanom je sklenila festival s slikovitim sporedom za vse okuse. (Foto Valter Leban) 14 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 KULTURA KO NAS JE PONOVNO VABIL VRT ZELENI V režijski zasnovi Janeza Gostiše je Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska na Zelenem vrtu Območne obrtno-podjetniške zbornice 23. rožnika slikovito predstavil svoj zdaj že dodobra ustaljeni pevski obletnik. Koncert je bil zasnovan dvodelno: prvi del je ,,naslovil‘‘ zbor Notranjsko, drugi pa ansambel Jesenski listi. In po teh zaporedjih je koncertni tok usmerjal blagoglasni Nejc Krevs. Zborovodja Viktorija Celarc, ki je iztekajočo se pevsko sezono na novo utirala pevsko pot Notranjski, se je odločila, da letni izbor ponudi poslušalcem v dveh delih: najprej pevsko blago iz ljudske skrinje, seveda »pregvantano« v žlahtne preobleke, ki so jih predelali Slavko Mihelčič (venček Dober večer) pa Matej Hubad (Je pa davi), Radovan Gobec (Micika v püngradi), K. Pustinek Rakar (Pa kako bom ljubila), Anton Makor (Je lepa gorica) in Lojze Lebič (Travniče so žie zalene); v drugem razdelku pa troje rodoljubnih: Vulčevo priredbo Rad bi domači kraj, Kranjčevo Kako Bog je Slovenca ustvaril in Avsenikovo Viharnik vrh gora ter nadalje še troje duhovnih Vulčevo priredbo Lepa so jutra, Gruberjevo Sonce že zahaja ter Gačnikovo Na grebenih gora. – Vsekakor intimno in prijetno prepevanje! Drugi del koncerta je šel po preizkušenih programskih tirnicah Janeza Gostiše, ki je dajal triu Jesenski listi in pevcem takt in radosti narodno-zabavnih in še drugačnih odmevov, začenši z Avsenikovo Pod cvetočimi kostanji s pevci Iztokom Strelcem, Petro Nagode in Niko Novak, nadaljujoč s pesmijo Prvič bom mamica s pevkami Niko Novak ter Petro in Tatjano Nagode. Nakar se je inštrumentalistom pridružil še zbor za izvedbo latinskoameriške Un pocquito cantas in Carletonovo Ja-Da s solistom Iztokom Strel- Trio Jesenski listi dopadljivo združen z Notranjsko. Foto Mihaela Kavčič cem. Temu solistu se je pridružila še Petra Nagode, da sta tudi z zborom izpela Avsenikovo odo Slovenija, od kod lepote tvoje. – Torej ne le prijetno in blagoglasno, tudi zabavno je bilo. Poslušalci so z iskrenimi aplavzi izražali pevcem in muzikantom hvaležnost in nedvomno zadovoljstvo, ki se je še posebej potrjevalo ob zadnji skladbi, ki so ji poslušalci tudi rahlo pripevali. Kaj da ne; čemu bi iskali srečo v širokem svetu, ko je jè doma še prej, ko na dosegu roke. Seve, da se ob letu osorej spet snidemo. Marcel Štefančič VEČERI PRI KAMNITI MIZI T udi letos smo se odločili nadaljevati z prireditvami Večer pri kamniti mizi. 14. 6. 2024 smo imeli res srečo, saj je po večdnevnem slabem vremenu ta dan posijalo sonce in zvečer prijetno grelo hrbte obiskovalcev, ki se jih je nabralo lepo število. Odprtje večera je pripadlo novoustanovljeni zasedbi Trio za današnji dan v sestavi Peter Černilogar, Aljoša Murn in Janja Rihberger. Med njihovim nastopom sta se v starodobnikih pripeljala zakonca Leskovec. Lahko smo občudovali Fiat Topolino letnik 51 in Fiat 600 letnik 68, ki jih je gospod Leskovec obnovil. Petra Rok nam je povedala prekmursko ljudsko zgodbo Botra smrt. Duo Mir - Marija Rupnik in Irena Lukan sta nam zapeli zelo zanimive stare ljudske pesmi in eno avtorsko, Simon Istenič pa se je opogumil in nam vrhunsko predstavil poezijo Alojza Gradnika. Tilen Sedlar je mlad kitarist – kitaro vadi šele deset mesecev, ampak je zbral pogum in pokazal, kaj se lahko naučiš v tako kratkem času, če si vztrajen. Predstavil se je tudi ženski pevski zbor Društva upokojencev Logatec, ki jih vodi Matija Logar. Za konec nam je Mika deGleria zaigrala nekaj Avsenikovih viž. Tako nastopajoči kot obiskovalci so bili zadovoljni in veseli, sploh na koncu, ko smo se ob hrani, pijači, harmoniki in petju družili še debelo uro, dokler sonce ni izgubilo svoje moči. Z večeri bomo nadaljevali toliko časa, dokler boste pripravljeni nastopati – zato kar zberite pogum in pokličite 051 626 901, da vas umestimo v program. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 15 Besedilo in foto: Anda Ovsec KULTURA ZEMLJA PLEŠE Z emlja je zaplesala – in z njo avditorij– na letnem koncertu Pihalnega orkestra Logatec, ko sta si dosedanji dirigent Vid Pupis in novi dirigent Rok Škrlj segla v roke in si »primopredala« orkester z bogato dediščino in pričakujočimi novimi obetavnimi glasbenimi izzivi. Čas, ko sta si na sv. Vida večer v Športni dvorani – zapriseženem logaškem odeonu! – podajala roko pozna pomlad in napovedujoče se poletje, je Pihalni orkester zbrano koncertno občestvo popeljal po razsežnostih sijajnih glasbenih stvaritev. Prvi del glasbenega popotovanja je načel dosedanji dirigent Vid Pupis s Schwarcevo skladbo Okoli sveta v osemdesetih dneh – slikovito popotovanje s premnogimi silnimi dinamičnimi preobrati. Na orient je orkester krenil z Watsonovimi Glinenimi vojščaki, ki so pričarali tipično vzhodnjaško zvokovno podobo izpred davnih tisočletij. Obilje eksotike s hrepenenjem po večnosti pa nam je orkester natresel s Hosayevo Perzijsko uverturo v vsem muzikalnem veličastju. Smithovo Africo z vsemi njenimi nasprotji, od prekipevajoče upornosti življenjskih silnic prek skrivnostne magije do eruptivnih radosti, pa si je dirigent Vid izbral za svoje slovo od desetletnega dela, ki ga je z logaškimi godbeniki okronal z izjemnimi koncertnimi dosežki, tekmovalnimi uspehi in najvišjimi priznanji na domačih in tujih tleh. Uspešno avdicijo za novega dirigenta je Rok Škrlj opravil že sredi letošnje zime v veliko zadovoljstvo članstva, ki je odhajajočemu dirigentu izražalo globoko iskreno hvaležnost. Je pa obete novega dirigenta lahko z velikim navdušenjem potrdilo poslušalstvo v drugem delu koncerta, ki ga je pripravil in oddirigiral Rok, sicer dolgoletni koncertni mojster orkestra. Ker pa se je odhajajoči dirigent priglasil na razpis za koncertnega mojstra, mu je orkester na odprti sceni omogočil avdicijo, ki jo je Vid v pravcatem vodvilskem blišču opravil nadvse uspešno! In kot rečeno, drugi del koncerta je pripadal novemu mojstru, dirigentu Roku Škrlju, ki se je spopadel z Zgodbo z zahodne strani, znano Bernsteinovo skladbo vročične ameriške betonske džungle, vendar z nadihom svojske topline, s katero je interpretacijsko presenetila nova dirigentska nrav. Sončna Španija pa se je raziskrila s Coreavo skladbo Spain v ritmu glamuroznega flamenka. Mehkoba nove zvezde se je izpela v Hernandezovi El Cumbanchero, čeprav v ritmu plesne salse s silnimi izzivi veselja in razigranih užitkov. In ob občudovanju novega dirigentskega izraza. Seveda vse ob novem koncertnem mojstru Vidu! Resda je orkester sklenil koncert s Sepetovim zelenčkom Zemlja pleše in s Štruclovo Show Music, vendar je za ekshibicijo večera veljala krstna izvedba Vidove skladbe Fanfare Longaticum, ki jo je poslavljajoči se dirigent posvetil orkestru in Logatcu. Stoječe ovacije poslušalcev so izrazile polno zaupanje orkestru in novemu dirigentu ter popolno hvaležnost Vidu Pupisu za ravnokar odigrane Fanfare in za vse bogate in dragocene fanfare iz desetletja izjemnih dosežkov z logaškim pihalnim orkestrom. Prejšnji dirigent Vid je predal orkester novemu dirigentu Roku. (Foto: Valter Leban). 16 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Marcel Štefančič KULTURA PRI VODNJAKU NA ČEVICI JE BIL EN LEP VEČER Z državno himno, ki jo je pod vodstvom Lovra Groma zapel Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec, se je 24. rožnika zvečer pričel 40. Večer pri vodnjaku na Čevici. Tu so člani MePZ Logatec pod vodstvom Zdravka Novaka prvič prepevali v Evropskem letu glasbe, 21. junija 1985, tri leta kasneje prvič pod imenom Večer pri vodnjaku. Že deseto leto je Večer združen s praznovanjem dneva državnosti. Nekaj misli ob prazniku je podal župan Berto Menard, ki nas je opomnil na to, da bodimo ponosni, da živimo v svobodni Sloveniji. »Pri srcu nas pogreje, ko pogledamo našo zastavo, ki živahno plapola na Sekirici. In radost vidim na vaših obrazih, ko se veselimo jutrišnjega praznika. Imejmo se radi, pogovarjajmo se, ostanimo prijatelji,« je zaključil župan. Nato sta pred poslušalstvo stopila člana Literarnega društva Zeleni oblaki: Vanda Lavrič je recitirala Domovino, »… ki je le majčkeno ozemlje na zemljevidu Evrope«; Marcel Štefančič pa večeru primerno Kresnikujoč. »Pojemo ljudske, ponarodele, avtorske in tudi narodne pesmi, poslušalce zabavamo s skeči, znamo pa zaigrati tudi na koso, srp, ribežen …« so se nam predstavile Povasjenke in Povasjenc Edo, skupina ljudskih pevk in pevca Društva upokojencev Loški Potok. Ploskali smo ob skeču Pri zdravniku, ob vseh pesmih, še posebej pa nas je »zadela« Naša Slovenija. Člani Orgličarskega kvarteta Kulturnega društva Ivan Tavčar Poljane so nas z Jaz pa pojdem na Gorenjsko povabili na obisk v njihove kraje, potem pa zaigrali še tri, tudi Marš na reki Kwai. »Preteklost je del nas, marsičesa se lahko iz nje naučimo, dobro vzamemo, slabo pozabimo,« tako je voditeljica napovedala univerzitetno diplomirano zgodovinarko, arhivsko svetnico Miro Hodnik, ki je predstavila delček logaške zgodovine o Sokolih in Sokolskem domu. Na kratko samo to, da je sokolsko društvo, ustanovljeno 1863., doživelo preporod po prvi svetovni vojni, pred 101 letom je bil zgrajen Narodni dom, leto kasneje so začeli igrati nogomet, odbojko … Moj dom je pesem, ki jo je napisal Josip Cimperman, priredil pa Anton Nened, posvečena domačemu kraju in ljudem, katero so gledalci tudi tokrat navdušeno sprejeli, kot tudi zadnjo Eno devo le bom ljubil, s katero se je večer zaključil. Ta večer sta nas voditeljica Anita in predsednik pevskega društva Tone Jerina spomnila tudi na ljudske pevce, harmonikarje, ki so nastopili v vseh teh letih. Izvedeli smo, da je dolgoletni voditelj Milan Trobič v Logatec povabil tudi etnologe Janeza Bogataja, Damjana Ovsca, Dušico Kunaver, Rada Radeščka, gostili so tudi par s Kmečke ohceti … Pevsko društvo se zahvaljuje: Občini Logatec, PGD Dolenji Logatec, Župniji Dolenji Logatec, Komunalnemu podjetju Logatec, družinam Korenč, Rudolf in Čuk ter Mariji Musec, Francu Jurešu in Francu Jesenovcu, čevčanskim ženam in dekletom za njihove sladke dobrote, za donacijo pa Marku Smoletu in Lovrencu Ekerju, vsem nastopajočim in občinstvu. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 17 Besedilo in foto: Brane Pevec KULTURA BARBARA SUŠA O PREMAGOVANJU ŠOLSKIH TRAVM S POMOČJO PSOV B arbara Suša iz Jakovice je napisala slikanico z naslovom Pasje življenje Princese Pupe, ki jo krasijo ilustracije Katerine Kalc. To delo se na edinstven in inovativen način dotika izjemno pomembnih tematik, kot so šolska travma, vpliv terapevtskih psov na otroke in mladostnike, nasilje nad učitelji, vpliv družbenih omrežij in mnoge druge pereče teme sodobnega šolskega vsakdana. Zgodba je deloma nastala po resničnih dogodkih. »Moja hči je doživela šolsko travmo. Potrebovala je strokovno pomoč na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Šikaniranje ter socialna izključitev hčerke s strani učiteljev je zaznamovala celo družino, zato sem se tudi odločila pisati o tem. Hči je danes kljub vsem oviram, šolski travmi, uspešna znanstvenica v tujini. Vse življenje jo spremljajo psi, so njeni zavezniki in ji stojijo ob strani. Tako si življenja brez psov v naši družini ne predstavljamo,« pove avtorica. »Na drug strani pa lahko šolsko travmo doživljajo tudi učitelji, saj si danes starši upajo preveč.« Nadlegovanje, ustrahovanje, sramotenje, družbena osamitev, nepravično kaznovanje, omejevanje s strani učiteljev pri otrocih povzročajo osamljenost in senzorično preobremenjenost, vse to pa je lahko za otroke travmatično in ima dolgoročne posledice za njihovo duševno zdravje. Travmatične izkušnje se lahko globoko zakopljejo v njegovo notranjost. Šolska travma močno vpliva na samozavest mladih, v svoji knjigi med drugim ugotavlja avtorica, ki je bila, preden je stopila na samostojno pot, tudi sama učiteljica. »Interakcija s psom zmanjša parametre stresa in tesnobe ter poveča sproščanje beta-endorfina, oksitocina in serotonina, hormonov sreče in navezanosti. Šolska travma povzroča vseživljenjske posledice, ki so težko odpravljive, otroka zaznamujejo, to pa lahko vodi v depresijo in spremembe možganov v razvoju. Velikokrat PRIROČNIK ZA VEČ ZAVEDANJA L ogatčanka Darja Vesel Lazić je izdala Priročnik za več zavedanja, katerega namen je poglabljanje v vsebine, s katerimi se srečujemo vsak dan. Je nadaljevanje prvega Priročnika za zavedanje sebe. Kot pravi avtorica, ni imela nobenega načrta o pisanju česarkoli. Priročnika sta nastajala sprotno, z njenimi izzivi in reševanjem le-teh. »Tako je prvi Priročnik za samo(po)moč nastajal iz dneva v dan po moji drugi izgorelosti in skoraj dveletnem postavljanju sebe na svoje mesto,« pove. »Ker pa ne gre brez delovanja in samo branje običajno ni dovolj za polnost zavedanja, so pod vsemi vsebinami vprašanja za delovanje in prakticiranje. Za zavedanje sebe se je namreč treba spraševati, se zazreti vase, se kdaj ustaviti in kaj na novo ovrednotiti. Veliko našega delovanja je naučenega, rutinskega in nezavednega, zato sta za spremembo potrebna širši vpogled v dogajanje ter predvsem razumevanje le-tega. Z razumevanjem in delovanjem so spremembe v želeni smeri neizbežne,« pojasnjuje avtorica. 18 so zato v odraslosti potrebna dolgotrajna psihofarmakološka zdravljenja in psihoterapevtska obravnava,« pojasnjuje. »Pasje brezpogojno sprejemanje in naklonjenost omogočata občutek varnosti. Interakcija s psom vpliva na samozavest in motivacijo. Prav tako so psi odlični posredniki pri navezovanju socialnih stikov. Prva junakinja zgodbe je psička Pupa, druga pa avtoričina hči Zalka. »Pupa je rojena v Bosni. Bila je poulični pes. Njeno mamico so ubili, njo pa so rešili prostovoljci iz Obalnega zavetišča. Leta 2010 smo jo posvojili in zdaj živi kot princesa na Jakovici. Deloma izmišljena zgodba govori o moji hčerki, kako doživlja šolsko travmo in kako se pogumno loti reševanja s pomočjo zaveznice Pupe. Več na spletni strani: www.princesapupa.si Blanka Markovič Kocen Foto: Aleksandar Zarič Poklicna pot Darje Vesel Lazić je izjemno pestra. »Lahko bi rekla, da sem naredila celoten krog, da sem prišla do svojega sedanjega dela, ki me resnično izpolnjuje. Sem ustanoviteljica Zavoda za zavedanje in delujem kot motivacijska trenerka, osebni in poslovni coach, trenerka komunikacijskih veščin in učiteljica djotiša – vedske astrologije in psihologije. Predvsem pa strastna raziskovalka znanj - vedenj o življenju iz starodavnih modrosti ter tradicionalne medicine.« Po njenih besedah bi se ljudje morali zavedati sebe, svojih misli, svojih odzivov, in posledično svojih izbir. Pri tem pa se seveda bolj zavedati svojega telesa in dogajanja, ker nam telo ves čas »sporoča«, koliko smo v harmoniji s seboj in posledično drugimi. Oba priročnika sta pomočnika z veliko vprašanji, smernicami in motivacijskimi mislimi in služita kot podlaga za razmišljanje, poglabljanje in delovanje v praksi. Avtorica bi knjigo priporočala sem, ki se počutijo tako ali drugače »ujeti«, so nezadovoljni s seboj ali v odnosih, si želijo živeti bolj polno in harmonično življenje ter imajo željo in veliko volje po delovanju za spremembe. »Zato menim, da je je spoznavanje, spoznanje sebe najtrajnejša naložba,« poudarja. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE LOGAŠKI KNJIŽNIČARJI NA STROKOVNI EKSKURZIJI V MESTNI KNJIŽNICI REKA N a sončen petek, 17. maja 2024, se je celoten kolektiv Knjižnice Logatec odpravil na strokovno ekskurzijo na hrvaško Reko, kjer so se leta 2023 odprla vrata nove stavbe mestne knjižnice Rijeka (Gradska knjižnica Rijeka). Pred selitvijo je bila knjižnica razdrobljena na več lokacij po mestnem središču, že pred tem pa je slovela po svojih inovativnih vsebinah, predvsem za mlajše uporabnike. dvignjeno pritličje, kjer je v središču informacijski pult, za njim pa prostorna čitalnica. Tu skoraj ni videti knjig in − posebnost – ni tišine. Nadstropje je namenoma glasno, namenjeno druženju, z glasbo v ozadju. Z mladinskega oddelka lahko stopimo v “Zvučnik”, del prostorov, zvočno izoliranih od knjižnice. Imajo snemalni studio za podkaste, kino sobo, sobo za predvajanje plošč in glasbeni studio, ki jih ob predhodni rezervaciji uporabljajo vsi člani knjižnice in so zelo priljubljeni. V prvem nadstropju je oddelek za leposlovje, zanimivost: vso izposojo in vračanje knjig so avtomatizirali s knjigomati. Le za kakšne posebnosti se člani oglasijo pri informacijskih pultih, sicer pa so knjižničarji na voljo predvsem za sve- LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 19 Nova knjižnica se nahaja v nekdanji tovarni za predelavo tobaka Rikard Benčič, drugo prenovljeno stavbo na istem trgu pa so namenili knjižnici za otroke. Na tem trgu sta tudi muzej sodobne umetnosti in mestni muzej. Tako je nekdaj povsem industrijski predel mesta postal prava kulturna četrt. Ob vstopu v prenovljeno stavbo najprej zagledamo sodoben knjigomat – čez stekleno steno se vidi, kako razvršča vrnjene knjige po različnih nadstropjih knjižnice. Kovinska infrastruktura knjižnice – stopnice in stebri – je originalna, prenovljena iz stare tovarne tobaka. Po stopnicah se povzpnemo v IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE tovanje, iskanje gradiva itn. Presenetilo nas je, da si vsak član lahko izposodi zgolj štiri izvode gradiva naenkrat. Drugo nadstropje je namenjeno stroki in domoznanstvu. Zelo veseli so bili novih primernih prostorov z ustreznimi pogoji za hranjenje arhivskega, starejšega gradiva. Med obiskovalci so tu najbolj priljubljene tihe sobe za študij, delo, raziskovanje. Šli smo še v prelepo stavbo otroške knjižnice. Tudi tu v pritličju ni prostora za knjige in tišino, pač pa je kavarna, prostor za druženje, opremljen z različnimi igrami ter kotičkom za fotografiranje. Po zaključenem ogledu smo se podali še na sprehod skozi center mesta pod vodstvom turističnega vodiča, ki nam je razkril mnogo zgodovinskih zanimivosti mesta. Za finale pa smo se odpravili še na Trsat, kjer smo se malce okrepčali in si ogledali znamenito Trsatsko utrdbo z imenitnim razgledom na vse konce mesta. Posneli smo še lepo skupinsko fotografijo in jo, prijetno utrujeni, odmahali domov. Še več si lahko ogledate in preberete na naši spletni strani: https://knjiznicalogatec.si/, seveda sta tu še Facebook in Instagram profil. Naj postane obiskovanje tako žive kot tudi virtualne knjižnice vaša navada in razvada. Saj veste: Ena kljuka - tisoč vrat! Zabesedena beseda meseca junija (in z njo povezana ter nanjo vezana izbrana literatura) je: NAROD. Slovenski narod. Opis, ki zadošča. Urška Orešnik, Knjižnica Logatec NOVA PLATFORMA COBISS ELA Prva javna platforma za izposojo e-knjig v Sloveniji na voljo tudi v naši knjižnici! Slovenija je bogatejša za novo, inovativno storitev, ki bo ljubiteljem knjig omogočila še lažji dostop do branja. Tu je COBISS Ela, prva javna platforma za izposojo e-knjig v Sloveniji, ki se ji pridružuje tudi naša knjižnica. COBISS Ela omogoča brezplačno izposojo e-knjig članom vseh slovenskih splošnih knjižnic. Trenutno je na voljo več kot 2000 naslovov slovenskih založnikov, izbira pa se širi. Ključne prednosti COBISS Ele so, da lahko uporabniki e-knjige berejo na dveh napravah hkrati, naenkrat si lahko izposodijo do 5 knjig za obdobje 21 dni, predčasna vrnitev pa je možna po 24 urah od izposoje. Uporaba platforme je preprosta: v katalogu COBISS+ poiščete želeni naslov ali brskate po žanrih, kliknete na „izposodi si“ in se prijavite v servis Moja knjižnica, e-knjigo naložite na svojo napravo (računalnik, e-bralnik, tablico ali mobilni telefon), jo odprete v ustrezni aplikaciji (Thorium Reader ali Cantook by Aldiko oz. FBreader) in uživate v branju. Projekt je rezultat sodelovanja Inštituta informacijskih znanosti iz Maribora (IZUM) in Združenja splošnih knjižnic, pri nastajanju pa je sodelovalo kar 18 knjižnic in 5 založb. Nacionalni koordinator platforme je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, v projektu pa sodeluje vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. COBISS Ela je tehnično prijazna uporabnikom in združljiva z bralniki, ki podpirajo Android 5.1 ali novejšo verzijo in omogoča- jo nalaganje aplikacij iz Google Play trgovine. Priporočeni modeli vključujejo Inkbook od leta 2019 dalje, Onyx BOOX in Pocketbook. Za več informacij obiščite spletni naslov knjiznica.si ali cobiss.si/bralci/ela, kjer lahko poiščete navodila za uporabo nove platforme, pa tudi najpogostejša vprašanja in odgovore bralcev. V naši knjižnici smo vam z veseljem na voljo za vsa vprašanja in morebitno pomoč. Želimo vam veliko užitka ob e-branju! POLETNA DRUŽENJA IN USTVARJANJA V KNJIŽNICI – dobrodošli vsi, mali in veliki! Poletne pravljične urice pod lipo Vsak ponedeljek ob 10.00 v juliju in avgustu pod lipo pred Knjižnico Logatec. Pravljici sledi ustvarjalna delavnica. Primerno za otroke od 4. leta starosti. Priporočamo, da mlajši otroci, ki še ne ustvarjajo samostojno, pridejo v spremstvu. V primeru slabega vremena pravljična urica odpade. Bralnica pod krošnjami bo živela v juliju in avgustu od torka do petka v času odprtosti knjižnice pod lipama pred knjižnico. Na udobnih ležalnikih (ali pa kar na travi) boste lahko sami ali v družbi umirjeno listali in prebirali knjige, ki bodo na voljo za vse starosti in okuse. Poletavci in NajPoletavci, saj že veste, da »pol ure na dan prežene dolgčas stran!« Med poletnimi počitnicami izberite 30 dni in berite 30 minut na dan. Prebrano zapisujte v bralni seznam, odrasli pa naj s podpisom potrdijo, da ste res brali. Vpišite svoje podatke na hrbtno stran seznama in ga najkasneje do 10. septembra oddajte v knjižnici, po e-pošti (prireditve@knjiznicalogatec.si) ali po navadni pošti (Knjižnica Logatec, Tržaška cesta 44, 1370 Logatec). Konec septembra boste povabljeni na zaključno prireditev, kjer boste prejeli majico in priznanje ter sodelovali v nagradnem žrebanju. Pa še to: izziv velja za eno prebrano knjigo za bralno značko. Hura! Več kot dovolj razlogov torej za obisk knjižnice. Poletje je res pravi čas za užitkarsko branje! PLAŽA: julijska Zabesedena beseda. Marija Maja Gregorič Knjižnica Logatec Foto: arhiv knjižnice 20 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 OSEBNOSTI ENA KLJUKA – TISOČ VRAT O ni dan je stekel pogovor z bibliotekarjem Gvidom Komarjem, zaposlenim v logaški knjižnici, o kateri tamkaj zaposleni pravijo: »Naša knjižnica ni le stavba, v kateri hranimo in izposojamo knjige. Je tudi prostor kulturnega dogajanja, izobraževanja, srečevanja …« Gospod Komar, kaj bi še pomembnega dodali med one tri pike, ki naj bi dopolnjevale knjižnični prostor? Naj dodam vsaj še to, da je naša knjižnica zavezana k zbiranju in hrambi domoznanskega gradiva, ki pa je na voljo javnosti v raziskovalne pa tudi poljudne namene. Domoznansko gradivo je zakladnica védenja o domačem območju in tamkajšnjih pomembnih ljudeh. To je osnova domoljubja – poznavanja svojih korenin in sadežev. V Logatec ste prišli s Koroškega. Kaj se vam je dogajalo med Koroško in Notranjsko? Rojen sem bil 30. decembra 1961 v Črni na Koroškem. Prve mesece sem živel z mamo pri babici na Holmecu, znanem po zadnji bitki iz druge svetovne vojne in po bitki za mejni prehod med osamosvojitveno vojno junija 1991. Nekaj časa smo stanovali na Prevaljah, še kasneje v rudarski Mežici. Po maturi na pedagoški gimnaziji na Ravnah sem opravil vojaščino v Pulju. Nato sem na pedagoški akademiji v Ljubljani študiral knjižničarstvo in zgodovino ter nadaljeval študij na Filozofski fakulteti. Pestro študentsko življenje je teklo ob delu prek študentskega servisa. Tudi poročil sem se in rodil se je prvi sin. Tik pred osamosvojitveno vojno sem se zaposlil v Knjižnici Logatec. Veljate za vnetega raziskovalca in dobršnega poznavalca logaškega domoznanskega gradiva. Bi nam pojasnili, kaj sploh je domoznanstvo, čemu je namenjeno? V splošnih knjižnicah ima posebno mesto domoznanstvo, kar v ožjem smislu pomeni preučevanje lokalne zgodovine, v najširšem pa označuje raziskovanje določenega geografskega območja v najbolj celostnem smislu. Tako v knjižnici domoznansko zbiramo, preučujemo, urejamo, zapisujemo, obdelujemo in hranimo gradivo, ki je povezano z lokalnim območjem, kjer pa občinske meje niso merilo. Domoznansko gradivo obsega podatke o lokalnem Bibliotekar Gvido Komar pred domoznanskim gradivom. (Foto Irena Makarovič Kukovič) območju in prebivalcih, o delih, nastalih tu, o avtorjih - domačinih ali tistih, ki so samo povezani s tem okoljem. Tako nastaja domoznanska zbirka, ki se nenehno dopolnjuje, razvija in posodablja. Med domoznansko gradivo v ožjem smislu sodijo družboslovne knjige pa tudi seminarske naloge, diplomska, magistrska in doktorska dela ter druga strokovna in znanstvena dela, lokalna glasila, avdiovizualno in kartografsko gradivo in tudi leposlovna in rokopisna dela avtorjev z lokalnega območja. Dragoceni so tudi zborniki društev ter edicije firm ali ustanov, ki zadevajo domače okolje. Žal pa izdajatelji - lastniki domoznanskega gradiva pogosto pozabijo, da bi tako gradivo ponudili knjižnici v dar ali v odkup. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 21 In kdaj je vas nagovorilo domoznanstvo, o čemer že dolgo kar redno pišete v Logaških novicah? Domoznanstvo me je kot zgodovinarja pritegnilo že kmalu po prihodu v Logatec, kjer sem spoznaval kraje logaške občine, ljudi, preteklost. Prvi vzgib za moje pisanje se mi je ponudil marca 1997 ob 200-letnici znamenitega proglasa Napoleonovega generala Bernadotta. Intenzivneje sem se lotil pisanja od leta 2005. Pretežno me zanimajo domoznanske teme, ki so plod mojega zasebnega raziskovanja, nekaj OSEBNOSTI malega gre v zadnjem času tudi na rovaš službe. Raziskave pa terjajo neštete obiske NUK, Slovanske knjižnice, Zgodovinskega arhiva in Arhiva Republike Slovenije, preglede obsežne literature iz knjižničnega fonda ter iz medknjižnične izposoje. Veliko je tudi brskanja za podatki po internetu in pogovorov z ljudmi. Vsa doslejšnja vodstva knjižnice so podpirala domoznanstvo, tako tudi zdajšnja direktorica, saj mi omogoča, da od letošnjega marca delam štiri dni v mesecu od doma. Koliko vsebinskih sklopov varujete ta čas v knjižnici? V ožjem smislu sta to zapuščini dr. Andreja Gosarja, utemeljitelja sodobne socialne etike, ter pesnika in fotografa Andreja Žigona; nekaj gradiva govori tudi o hotenjskem književniku Ivanu Albrehtu. Posebej dragocena pa je faksimilirana izdaja Iconotheca Valvasoriana. K pomembnemu gradivu štejemo še zbirko starih razglednic, knjigi Logaško okrajno glavarstvo in »Popis slavnosti…« iz. l. 1888 ter rokopis Spomini logaškega vedeža. Česa iz domoznanske zbirke ste najbolj veseli, kaj vam je iz nje najbolj v ponos? Osebno sem najbolj navdušen nad deli Milana Trobiča, Spomini logaškega ve- deža, Logaškim okrajnim glavarstvom, deli Tanje Žigon in Simone Kermavnar, monografskimi izdajami župnije Dolenji Logatec ter tudi nad Zgodovino NOB na Logaškem; rad segam tudi po knjigah Janeza J. Švajncerja o naši vojaški zgodovini in po publikacijah Marcela Štefančiča … Knjižnica je posebej ponosna na redko komu podarjeno dragoceno Iconotheco Valvasoriano, pa tudi na digitalno verzijo urbarja Logaškega gospostva (1776-), ki nam jo je dal Arhiv RS v zameno za naš dar urbarja, ki je sedaj na voljo za znanstveno raziskovanje.– Osebno pa sem ponosen, da sem pri pisanju člankov „Arhitekt Jože Plečnik na Logaškem“ odpravil nekatere napake, odkril pa tudi pomembne stvari v zvezi s Plečnikom, ki do sedaj niso bile zapisane. V čast mi je tudi, da sem Maistrovega borca, prvega slovenskega atleta na olimpijskih igrah v Parizu pred sto leti – kjer je bil častni zastavonoša kraljevine Jugoslavije! – cenjenega logaškega zdravnika dr. Stanka Perparja odkril iz popolne pozabe, saj se do sedaj o športnih uspehih dr. Perparja v slovenskem tisku, knjigah in na internetu ni našlo praktično nič. Podobno je z Venceslavo Jordanovo, prevajalko oz. „ambasadorko“ slovenske književnosti v Bolgariji. Od kod vaša svojevrstna pozornost, ki jo posvečate obravnavi vidnejših osebnosti iz našega okolja in jih objavljate v Obrazih slovenskih pokrajin? Pred leti sem razmišljal, da bi na spletni strani knjižnice postavili Logaški biografski leksikon. Pa me je sodelavka Urška opozorila, da vzajemna domoznanska stran Obrazi slovenskih pokrajin že obstaja in se ji lahko pridružimo. Tako sem pripravil širši izbor pomenljivih oseb. Prednost dajem pomembnim ljudem, ki so ostali do sedaj v skorajšnji anonimnosti, čeprav so pomembni tudi za širši slovenski in celo mednarodni prostor. Gesel se lotevam resno, natančno. Pogovarjam se neposredno z obravnavanimi ljudmi ali njihovimi potomci. To pa terja čas in potrpežljivost. Kakovost gesla je zame pred obsegom. Prav glede poglobljenih biografskih gesel je uredništvo Obrazov slovenskih pokrajin še posebej pohvalilo našo knjižnico. Skratka, ob vsem bogastvu, do katerega se lahko dokopljemo v knjižnici, tudi zaradi vaših prizadevanj, spoštovani Gvido Komar, smemo reči, da se pri vas z eno kljuko odpira tisoč (in več) vrat. In tako bodi! Gvidov prispevek o zgodovini splošnih knjižnic na Logaškem v zborniku 7 desetletij bralnih doživetij. Na sliki je tudi Narodni dom, ki je vključeval Sokole, kino - o čemer je Gvido Komar že pisal. 22 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Marcel Štefančič POSLOVNE STRANI PRILOŽNOSTI V PODJETNIŠTVU: AKTUALNI RAZPISI IN SPODBUDE Vavčerji za kakovost, gospodarske delegacije ter intelektualno lastnino Slovenski podjetniški sklad (SPS) je konec junija 2024 objavil nov vavčer, tokrat za pridobitev certifikatov kakovosti. Cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k pridobitvi certifikatov kakovosti za sisteme vodenja, proizvode, procese, storitve in k vzdrževanju ali obnovi certifikatov. Podjetja lahko hitro in enostavno pridobijo do največ 60-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov oziroma najmanj 1.000,00 evrov in največ 9.999,99 evrov nepovratnih sredstev. Vlogo je treba oddati digitalno, in sicer kadarkoli, skrajni rok za oddajo pa je 31. marec 2028 oziroma do porabe sredstev. Gre za tretji javni poziv v okviru vavčerskih spodbud malih vrednosti v letošnjem letu, ki jih lahko podjetja prejmejo hitro in enostavno za različne poslovne vsebine. Druga dva zaenkrat odprta poziva sta Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino in Vavčer za patente, modele, znamke. Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani SPS. Sončne elektrarne za podjetja Za podjetja je na voljo sofinanciranje naložb v fotovoltaiko. Subvencije so namenjene nakupu in vgradnji nove proizvodne naprave ali nove proizvodne naprave v kombinaciji z novim prigrajenim hranilnikom. Višina subvencije je določena v evrih na kilovat priključne moči za proizvodne naprave in v evrih na kilovatno uro zmogljivosti hranilnika energije ter določena za vsak tip naprave posebej. Vlogo je na Borzen mogoče oddati od 8. julija, poziv bo odprt do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani Borzen. Spodbude za zaposlovanje Zavod za zaposlovanje ima trenutno odprta štiri javna povabila, ki so namenjena delodajalcem: • Zaposli.me 2024 omogoča subvencionirano zaposlitev brezposelnih, ki sodijo v ciljno skupino programa (npr. so stari 30 let in več in so najmanj 12 mesecev prijavljeni med brezposelnimi ali pa stari 50 let ali več). Mesečna subvencija znaša od 450 do 720 EUR. Zaposlitev mora trajati najmanj 12 mesecev za polni delovni čas. • • • Hitrejši vstop mladih na trg dela: podjetja lahko pridobijo mesečno subvencijo v višini 300 do 420 EUR za zaposlitev brezposelnih mladih do 29. leta starosti. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedoločen čas. Zagotoviti je treba tudi mentorstvo ter usposabljanje ali izobraževanje za novozaposlenega in mentorja. Subvencija se izplačuje 18 mesecev. Usposabljam.se 2024–2025: povrnjeni stroški usposabljanja kandidata na delovnem mestu. Povračilo lahko znaša 950 evrov za tri mesece oziroma 1.330 evrov za štiri mesece za deficitarne poklice. Lahko pa je krit zgolj zdravniški pregled udeleženca. Delovni preizkus: prek povabila lahko dobite povrnjene stroške za preizkus kandidata na konkretnem delovnem mestu. Zavod vam povrne 317 evrov za delovni preizkus ali pa strošek zdravniškega pregleda. Spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost Podjetja vseh velikosti se lahko prek razpisa, ki ga je objavila agencija SPIRIT, potegujejo za subvencije za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva. Če gre za naložbo v predelovalni dejavnosti, mora biti njena vrednost najmanj milijon evrov, če gre za naložbo v storitveni dejavnosti, pa najmanj 500.000 evrov. Od lokacije naložbe in velikosti prijavitelja pa je odvisno, kolikšen delež stroškov vam bodo sofinancirali, posamezen prejemnik lahko dobi največ 819 tisoč evrov. Namen javnega razpisa je spodbuditi gospodarske družbe k trajnostno naravnanim investicijam z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevali k dekarbonizaciji, zelenemu in digitalnemu prehodu ter dolgoročno omogočile večjo produktivnost gospodarskih družb, boljše okrevanje, odpornost, rast in konkurenčnost gospodarstva. Razpis je objavljen na spletni strani Spirita. Dejan Šraml KATALOG LOGAŠKIH OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV I ščete mojstra za popravilo? Potrebujete izdelek z lokalnim pečatom? Ali morda iščete zanesljivega obrtnika ali podjetnika, ki bo izpolnil vaše zahteve in vam ponudil vrhunske storitve? Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec je objavila posodobljeni katalog logaških obrtnikov in podjetnikov, ki je dostopen na spletni strani zbornice. Katalog je rezultat njihovega prizadevanja za boljšo predstavitev, promocijo in povezovanje obrtnikov ter podjetnikov na Logaškem – članov zbornice. Poudariti želijo pomen poznavanja in koriščenja storitev domačih obrtnikov, saj s tem podpiramo lokalno gospodarstvo, ohranjamo tradicio- nalne obrti in prispevamo k trajnostnemu razvoju naše skupnosti. Katalog je zasnovan kot praktično orodje, ki omogoča preprost in hiter dostop do informacij. Namenjen je vsem, ki iščejo zanesljive in kakovostne ponudnike blaga in storitev v logaškem okolišu. Kar 350 obrtnikov in podjetnikov je razvrščenih glede na njihove panoge in področja dejavnosti, zato je mogoče hitro najti kontakte in osnovne informacije o želenih storitvah oziroma nakupu izdelkov. Cilj obrtne zbornice je, da domače obrtnike in podjetnike čim bolje predstavijo širši javnosti in jim omogočijo večjo prepoznavnost ter dostopnost na trgu. TovrstLOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 ni katalog lahko pomembno pripomore k boljšemu povezovanju med člani zbornice in krepitvi lokalnega gospodarstva. Spletni katalog članov je dostopen na povezavi ooz-logatec.si/katalog_clanov. Če bi kdo želel, da mu ga pošljejo po elektronski pošti, pa naj to sporoči na info@ooz-logatec.si. Občane in podjetnike vabijo, da obiščejo spletno stran in si ogledajo katalog. Verjamejo, da bo postal nepogrešljiv pripomoček za vse tiste, ki iščejo lokalne ponudnike različnih storitev in izdelkov. Dejan Šraml 23 ŠPORT LOGAŠKA OLIMPIJSKA TROJKA »PARIZ 2024« Kratka predstavitev izjemnih logaških športnikov, ki bodo tekmovali na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Parizu. Veliko uspeha – dajmo naši! V Knjižnici Logatec pa je bila v čast 100. obletnici logaških udeležencev poletnih olimpijskih iger odprta razstava knjižničarke Tanje Slabe, 100 LET – POLETNE OLIMPIJSKE IGRE IN LOGAŠKI ŠPORTNIKI. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Gvido Komar TAMARA MAVSAR (1991) rokomet DENI KOŽUL (1997) namizni tenis PATRIK DIVKOVIĆ (1999) borilni šport taekwondo 3-krat »Športnik Logatca« (2016, 2022, 2023) Športnica Logatca (2013) Reprezentančna uspehi: • Olimpijske igre: Pariz 2024 • Svetovno prvenstvo: 2023 • Evropska prvenstva: 2010, 2016, 2018, 2022 • Sredozemske igre: 2009 (7. mesto), 2013 (srebrna medalja), 2018 (bronasta medalja). Klubski uspehi: • Med leti 2008/09-2023/24: 11-krat državni prvak Slovenije (Krim) • Med leti 2008/09-2018/19: 9-krat pokalni prvak Slovenije (Krim) • 2018. najboljša strelka (Krim) • 2015. nominirana za najboljše levo krilo Lige prvakinj in izbrana za najboljšo igralko prve slovenske ženske rokometne lige (Krim). • 2014. nominirana za najboljšo mlado igralko Lige prvakinj (Krim). • 2013. igrala polfinale Lige prvakinj Krim). • 2023. 3. mesto - pokal Madžarske (Siófok). 2. strelka prvenstva. • 2016/17. najboljša strelka na memorialu Vinka Kandije, osvojila srebrno medaljo v finalu Lige prvakinj (ŽRK Vardar Skopje, S. Makedonija). 4-krat »Športnik Logatca« (2013, 2015, 2017, 2019) Reprezentančni uspehi: • Olimpijske igre: Tokio 2020 [2021] in Pariz 2024 • Mediteranske igre (2018): zlato – ekipa • Evropsko prvenstvo - člani (2017): bron - ekipa • Evropsko prvenstvo do 21 let (2017): bron – posamezno • Evropsko prvenstvo - mladinsko: (2015): zlato – dvojice, bron – ekipa Klubski uspehi: • 4-krat posamični prvak Slovenije (NTK Logatec): 2016, 2020, 2023, 2024 • Ekipni državni prvak Italije (Carrara) • Ekipni državni prvak Avstrije (Wels) • 3. mesto – nemški pokal (Grünwettersbach) Več na: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kozul-deni/ Več na: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mavsar-tamara/ 24 Športna kariera: • Klub: Športno društvo taekwondo Tempo (Logatec) Kadeti: • Večkratni državni prvak, balkanski prvak in osvojitve številnih medalj na svetovnih pokalih. Mladinci: • Svetovno prvenstvo: pri 17 letih (2016) je postal prvi mladinski svetovni prvak iz Slovenije v zgodovini tega športa. • V treh letih je osvojil 7 medalj na mednarodnih turnirjih, od tega 3 zlate. Člani: • Olimpijske igre: 2024 (Pariz) – uvrščen zaradi zmage na evropskem kvalifikacijskem turnirju v Sofiji (Bolgarija). • Evropske igre: srebro 2023 (Poljska) – kot prvi Slovenec • World Taekwondo Grand Prix: finale 2023 • Svetovno vojaško prvenstvo: srebro 2022 (Iran). • Evropsko prvenstvo: bron 2022 (Manchester, GB) • Slovenija Open: zlato 2016, 2020, 2022; bron 2023, 2024 • Svetovni pokal G-1: zlato 2019 (Ljubljana) Več na: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/divkovic-patrik/ LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 ŠPORT ŽIGA KOBAL JE TEKEL ZA LOVRA IN LANO L ogatčan Žiga Kobal je 21. 6. 2024 zjutraj izpred občinske stavbe začel dobrodelni tek do Dravograda za Lovra in Lano, bratca in sestrico, ki imata redko gensko bolezen. Celoten projekt se imenuje Žiga za Lovra in Lano, Logatec 2024, in je že četrti tovrstni Žigov podvig. »Prvič sem tekel iz Logatca v Velenje, leta 2021, leto pozneje iz Logatca v Celje, 2023. Logatec – Ptuj, letos pa Logatec Dravograd,« je povedal na startu. Žiga je tokrat pretekel okoli 150 km, vsak dan približno 50 km. Priprave so bile, kot pravi, dolgotrajne. »Gotovo štiri mesece sem dušo in srce vlagal v ta projekt,« pove. »Mislim, da kilometri treninga niso bili tako pomembni kot priprava logistike, organizacija, pridobivanje sponzorjev in drugo.« Mladega tekača je spremljala ekipa, » … letos sta to Primož in Marko v spremljevalnem vozilu, na kolesu Boris Kolman in starša. Med potjo pa so se mi pridružili tudi drugi tekači.« Kot je povedal, so uspeli zbrati več kot 3.000 evrov, nekaj od sponzorjev, še več pa od ljudi, ki so na Žigovi tekaški poti podprli njegov človekoljubni projekt. Zbrani denar je prejela neposredno družina bolnih otrok. Žiga je na startu dolge poti pospremil tudi Logaški župan Berto Menard. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LETEČI CILJ MARATONA FRANJE PRVIČ V LOGATCU V 43. izvedbi Kolesarskega maratona Franja smo se v Logatcu z organizatorjem Maraton Franja BTC City prvič dogovorili, da tradicionalni športni prireditvi dodamo še „piko na i“ in v Logatcu priredimo leteči cilj. Ta izziv je prvič pripadel prav našima občanoma Dejanu Bratušu med moško in Maruši Klemenc med žensko konkurenco. Dejan prihaja iz Hotedršice sicer pa je član amaterskega kolesarskega kluba Tuš Team in je ciljno črto prečkal na 13. mestu, slabi 2 minuti za zmagovalcem in z zmago v svoji kategoriji. Maruša pa je članica TK Utrip in je slavila tudi absolutno zmago v cilju. Kolesarskega maratona se je udeležilo tudi 33 občanov Logatca, in sicer se je s traso velikega maratona soočilo 14 moških, z malim maratonom pa 5 žensk in 14 moških. Najboljše Logatčane, ki so prvi prečkali ciljno črto v daljši 154- in krajši 97-kilometrski izvedbi Kolesarskega maratona Franja, smo na cilju v Ljubljanskem BTC-ju nagradili. V velikem Franja maratonu je drugi poleg kategoriziranega športnika Dejana Bratuša ciljno črto prečkal Bastašič Miha, v ženski konkurenci žal nismo imeli predstavnice. Na malem maratonu pa sta kot prva naša občana prečkala ciljno črto Stojan Krička in Anja Vidmar. Kolesarski karavani pa smo celotno traso skozi občino Logatec dodali vzgon prav navijači, ki smo kolesarje spodbujali. V navijaški coni na ploščadi pri malem Mercatorju so dogajanje popestrile še članice Twirling kluba logaških mažoret in KD Pihalni orkester Logatec ter Turistično društvo Logatec, KTD Hotedršica in ŠZ Logatec. Nikakor pa ne smemo pozabiti na naše pridne in vedno dosegljive pripadnike prostovoljnih gasilskih društev, za varnost ob trasi so poskrbeli PGD Dolenji Logatec, PGD Gorenji Logatec in PGD Hotedršica. Občina Logatec vsako leto finančno podre izvedbo maratona z bogato tradicijo, trasa poteka skozi našo občino, kar je lepa priložnost za njeno promocijo, promocijo športa in izraz dobrodošlice udeležencem prireditve. Klemen Trpin, predsednik ŠZ Logatec in podžupan Občine Logatec LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 25 ŠPORT VABLJENI V PLANINSKO DRUŽBO! 25. maja smo vodnica Tina in pomočnica Mateja odpeljali skupino otrok iz vrtca Kurirček na Slivnico. Otroci skupine Medvedki, ki bodo septembra prvošolčki, so v spremstvu vzgojiteljice Karmen Možina in enega od staršev v hitrem tempu osvojili vrh Slivnice. Po odmoru jih je zabavala še skupina domorodk na Slivnici, čarovnice. Po koncu predstave smo previdno in srečno sestopili v dolino, kjer nas je čakal prijazni šofer Ken, in nas odpeljal proti domu. Slivnico je osvojilo 17 otrok, 17 staršev, vzgojiteljica in 2 vodnici PD Logatec. 30. junija smo se s Planinskim društvom Logatec odpravili na pohod na Kamniško sedlo. Ker je bila tega dne tudi slavnostna otvoritev tamkajšnje obnovljene koče, smo vzpon opravili skupaj s Planinskim društvom Kamnik. Ob 6.00 zjutraj nas je devet pohodnikov krenilo v Kamniško Bistrico, kjer nas je na parkirišču ob izviru reke pričakala vodnica Barbara Koželj s svojimi pohodniki. Ob 7.30 smo se skupaj odpravili proti vrhu, vodnica nam je kot domačinka razkazala vse lepote kamniških planin. Vrh smo osvojili malo po 11. uri, v koči so nas pogostili z domačim golažem. Po slikanju pod zastavo na sedlu smo se udeležili slavnostnega odprtja obnovljene Kamniške 26 koče. Vrnili smo se po poti vzpona do koče v Kamniški Bistrici, kjer smo vsi veseli ob osvežujoči pijači analizirali pot. Naredili smo 1400 m višinskega vzpona, celotna tura je trajala osem ur. Gorski Kotar ima drugo ime Zeleno oko Hrvaške. Na našem tridnevnem pohodu nas je navdušil s svojo divjo lepoto. Nastanjeni smo bili v vasi Fužine, kjer so kar tri akumulacijska jezera in se lahko v njih tudi kopaš. Hostel Fužinarska kuča, kjer smo imeli polpenzion, nas je prijetno presenetil. Večeri na njihovem vrtu so bili eno samo veselo druženje, kar nas je ponovno povezalo. Osvojili smo tri vrhove: Risnjak 1528m, Viševico 1428m in Tuhobič 1109m. Vsi trije nudijo obširne razglede po mogočnih gozdovih v okolici in proti morju, ki je oddaljeno le nekaj kilometrov. Vse dni smo imeli lepo sončno vreme, brez hude vročine, 28 pohodnikov pa je bilo navdušenih in si želijo še spoznavati Gorski Kotar. Morda pa bomo drugo leto obiskali še Samarske in Bjele stene, pa tudi Bjelasica je zanimiva! LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Besedilo: vodniki Tina, Sebastjan in Alenka Foto: Janez Rudolf Zbrala in uredila Ljubica Pivk VAŠA POŠTA VRTEC KURIRČEK LOGATEC, PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC IN NEVERLAND V okviru nadstandardnega programa Vrtca Kurirček Logatec smo se otroci, starši in vzgojiteljici iz skupine Medvedi povezali s Planinskim društvom Logatec in skupino Neverland iz Cerknice ter 25. 5. 2024 obiskali Slivnico. Planinsko društvo nam je finančno omogočilo avtobusni prevoz iz Logatca do Slivnice in nazaj. Predsednica planinskega društva ga. Tina Korenč je šestletne planince nepričakovano pripeljala na Slivnico v času, ki je normiran za rekreativne pohodnike. Starši so komaj lovili svoje nadobudne pohodnike, ki so z veliko energije hiteli do koče in po poti iskali markacije. Na vrhu smo se okrepčali z malico iz nahrbtnikov, naredili nekaj skupinskih fotografij in pridobili planinske žige. Otroci so bili nagrajeni z malimi planinskimi klobučki, saj je ta dan potekal dogodek 7 ur Slivnice. Sledilo je presenečenje: čarovnice, orientacijski pohod po gozdičku na vrhu Slivnice. Otroci so s starši oblikovali manjše skupine in se podali na orientacijski pohod za zakladi s tematskimi nalogami. Skupine so spretno nabirale čarovniške zaklade in jih zbirale v torbah. Na zadnji postojanki so otroke pričakale slivniške čarovnice, s katerimi so v jami iz nabranih zvarkov po postajah skuhali čarobni napoj s plavajočo krastačo. Navdušeni otroci iz skupine Medvedov so obljubili, da se bodo k čarovnicam na Slivnico še vrnili. Vzgojiteljica Karmen Možina EVAKUACIJSKA VAJA V sako leto v vrtcu Kurirček izvedemo evakuacijsko vajo, saj je zelo pomembno, da otroci in zaposleni pravilno ravnamo ob morebitnem požaru. V petek, 14. 6., smo v skladu z evakuacijskim načrtom evakuacijo izvedli zaposleni vrtca. Ko smo bili vsi zbrani na zbirni točki za evakuacijo, je prišel Tomaž Šen, poveljnik PGD Dolnji Logatec. Seznanil nas je z najpomembnejšimi informacijami ob morebitnem požaru, to je, če smo vsi na varnem in kje ter zaradi česa je začelo goreti. Čez nekaj trenutkov sta se mimo zbirne točke pripeljala še reševalno vozilo in policijski kombi z sirenami in lučmi. Otroci so bili navdušeni ob ogledu vseh treh vozil, ki so bila parkirana na intervencijskem mestu. Reševalca Vid Nagode in Jure Gostiša sta jih pospremila na ogled reševalnega vozila, jim odgovorila na morebitna vprašanja, najpogumnejši pa so sedli za volan in sami prižgali luči za nujno vožnjo. Policista Tanja Žele in Rene Balažič sta najbolj radovedne otroke prijazno pospremila v policijski kombi. Oblekli so si lahko neprebojne jopiče, čelado in se rokovali tudi z drugimi pripomočki, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu. Gasilec je otrokom razkazal vozilo in na primerih povedal, katero opremo potrebujejo. Hišnik Franci jim je pripravil vajo z vedrovko, v kateri so otroci z vodo poskusili zadeti tarčo. Otroci so vsem sodelujočim v zahvalo in za spomin na naše druženje, ki ga bomo seveda še ponovili, podarili prečudovite risbice. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Urška Peternel Foto: Urška Vidic 27 VAŠA POŠTA NOČ V ŠOLI S PREMIERO GLEDALIŠKE PREDSTAVE V četrtek, 20. 6. 2024, se je na Podružnični šoli Hotedršica odvijal tradicionalni dogodek Noč v šoli. Poleg spanja v šoli se učenci na ta dan udeležujejo različnih dejavnosti. Letošnji dogodek so učiteljice in učenci združili s premiero gledališke predstave Mala čarovnica, ki ni znala biti zlobna, pod mentorstvom gospe Darje Merlak, ki vodi dramski krožek na podružnici. Pokazatelj, da je bila predstava uspešna, je bil velik aplavz in navdušenje gledalcev. Dogodek Noč v šoli je popestril tudi gospod Damjan Košir, ki je za učence pripravil delavnico robotike. Spoznavali so programiranje in se tudi sami preizkusili v tem. Robotka so morali sprogramirati, da je na tleh narisal številko 5. Večerji je sledil še nočni pohod, kjer so petošolci, ki se poslavljajo od podružnice, ‚‘prestrašili‘‘ ostale s strašnimi maskami in zvoki iz gozda. Pred spanjem smo si pripravili ležišča, si umili zobe in se preoblekli v pižame. Zadovoljni in utrujeni smo se odpravili spat. Petošolci pa so vztrajno čakali na tišino, da so lahko mlajšim učencem s črno barvico na obraz narisali brke in jim poleg vzglavnika nastavili lizike. Noč je bila kratka, saj sta se smeh in govor pričela že okrog šestih zjutraj. Besedilo in foto: Maja Rupnik, učiteljica LOV NA KEKCA V NOVEM SVETU Otroci modre sobe v Miklavžem vrtcu so s Kekcem vse leto spoznavali Slovenijo. Ta jim je zelo prirasel k srcu in komaj so čakali, kaj jim bo ušpičil oz. česa jih bo naučil. V sklopu aktivnosti so pripravili muzikal, razstavo, obiskali Kekčevo deželo, predvsem pa so se veliko naučili o Sloveniji. Ker v jeseni velik del skupine odhaja v šolo, so za zaključek vrtca otroci skupaj z vzgojiteljicami pripravili prisrčen program s plesom in petjem, v katerem smo se spomnili vseh let, ki so jih preživeli v vrtcu. Ker sta jo Kekec in Pehta mahnila v Novi Svet, smo starši prav tam organizirali zaključni piknik in Lov na Kekca, v katerem so prav vsi otroci iz skupine bolje spoznali del vasi, zelišča, zapeli Kekčevo pesem ter na koncu s pomočjo markacij, namigov in nalog, ki so jih vmes reševali, Kekca tudi našli. Posebno doživetje je bila tudi peka hrenovk in penic, otroci so zelo uživali v druženju z brati in sestrami. Na kratko: na koncu so bili utrujeni, umazani, mokri, a izjemno srečni in veseli. Zahvaljujemo se vzgojiteljicam Mojci Demšar, Dariji Turk in Zali Šemrl za vso ljubezen, nasmehe, znanje, tabore, izlete in objeme, ki so jih bili deležni naši otroci. Starši Modre sobe DIJAKI GJV IDRIJA, TUDI LOGAŠKI, V INDIJSKEM OCEANU Š estnajst dijakov drugega letnika Gimnazije Jurija Vege Idrija se je med 20. in 29. aprilom udeležilo mednarodne izmenjave na zelo oddaljenem otoku Reunion. Gre za francoski čezmorski departma, ki leži v Indijskem oceanu med otokoma Mavricij in Madagaskar. Otok je 2,5-krat manjši od Slovenije in zelo zanimiv zaradi svoje etnične sestave. S slikovito mešanico afriških, kitajskih, indijskih in francoskih potomcev je pravi talilni lonec kultur, barv in vonjev. Kljub veliki raznolikosti ras in veroizpovedi ljudje tam živijo v sožitju, spoštovanju drug drugega in sprejemanju vsakega posameznika. Prebivalci otoka so zelo gostoljubni in prijazni. Z veseljem smo spoznavali njihovo kulturo in zgodovino. Izmenjava je potekala v okviru programa Erasmus, v katerem sodeluje tudi naša šola. Na izmenjavo je odšlo tudi nekaj dijakov iz logaške občine.  Bivali smo pri družinah dijakov, ki smo jih spoznali jeseni, ko so obiskali Slovenijo. Sporazumevali smo se v angleškem jeziku. V desetih dneh smo spoznali in se naučili veliko novih stvari. Obiskali smo več vrtov z različnim sadjem in drugimi rastlinami. Pokusili smo vse, od zelo dobrih ananasov pa do papaje, pasijonke in prav posebne vrste jagod goyavier. Učili smo se kreolščine, plesali na tradicionalno glasbo, zvrst maloja, in pokušali novo hrano. Peljali smo se z ladjico in gledali delfine. Na tem majhnem otoku smo videli vulkan, deževni 28 gozd, gore in obale, kar nas je res navdušilo. Uživali smo tudi na dolgih peščenih plažah in v prelepih sončnih zahodih. Predvsem pa smo se veliko družili in se kot skupina še bolj povezali. Obiskali smo tudi njihovo srednjo šolo Lycée Paul Vergès. Dijakom smo predstavili Slovenijo in se udeležili njihovega pouka. Najbolj nas je presenetilo, da učna ura traja 55 minut in da ima šola odprte hodnike zaradi celoletnih visokih temperatur. Izmenjava predstavlja nepozabno izkušnjo, energičnost, spontanost, veselje in vročina pa so besede, ki najbolje opišejo naše doživetje. LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Besedilo in foto: Jerca Leskovec VAŠA POŠTA / ZAHVALE SKAVTI, TABORNIKI V članku, objavljenem Logaških novicah št. 6, junij 2024 z naslovom 50 let logaških skavtov, je zapisana trditev, da so bili v času komunizma skavti prepovedani, kar je, milo rečeno, gola neresnica. Poleg tega tudi naslov članka zavaja - če že, gre za katoliške skavte. Skavti, ki smo jih po eni temeljnih aktivnostih poimenovali z lepo slovensko besedo TABORNIKI, so pričeli z delovanjem z ustanovitvijo Zveze tabornikov Slovenije že davnega leta 1953. Kot taborniki so in smo z vsem delovanjem prevzeli in z veseljem dosledno izvajali vse skavtske prvine, kot jih je zasledoval ustanovitelj skavtov Baden Powel, kar so bile vsebine vseh aktivnosti in vzgoje za poštene in odgovorne člane družbe. Skavti-taborniki so in smo svetovljani, brez izrazitih in izključujočih ideoloških načel in ravnanj, za življenje v in z naravo. Po ustanovitvi Zveze tabornikov so bili ustanovljeni in so delovali taborniški rodovi po vsej Sloveniji. V Logatcu so skavti-taborniki pričeli z delovanjem že leta 1958, najprej v Gorenjem Logatcu, zatem pa v treh enotah v Dolenjem Logatcu, zdaj skavstvo - taborništvo že od leta 1963 dalje uresničuje Rod Srnjak. Skavti torej delujejo in so prisotni v Logatcu že več kot 65 let. Vemo, da je pri delovanju bistvena vsebina in vzgoja, pri tem smo taborniki pravi skavti, v najboljšem pomenu te besede. Sam sem bil ustanovitelj in član dveh taborniških enot, zato lahko posebej in kot sopotnik taborništva, skavstva od leta 1960 dalje nesporno trdim in zagotovim, da skavti v obdobju, kot ga želi prikazati citirani članek, niso bili nikdar prepovedani. Resnica je v tem, da smo se čutili in se čutimo kot skavti z lepim slovenskim poimenovanjem. Še: enkrat tabornik-skavt, vedno tabornik-skavt. Andrej Mihevc Matevž, nepričakovano je prišel tvoj dan … ZAHVALA MATEVŽ BRENČIČ (1967 - 2024) Z MEDVEDJEGA BRDA, NAZADNJE JE PREBIVAL V ROVTAH. Tiho in neopazno, tako kot je tudi živel, je zaspal in odšel v varno zavetje Njegovega doma. Hvala vsem, ki ste mu kakorkoli stali ob strani zadnjih letih njegovega življenja ter ga boste ohranili v lepem spominu. sestrična Elizabeta in ostalo sorodstvo LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 29 ZAHVALE Solze, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je le tišina, ki močno boli. Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA ZAHVALA ANTON GLADEK GADOVCOV TONE 25. 1. 1931 - 15. 5. 2024 ANICA BRUS 9. 8. 1944 – 14. 6. 2024 Ob slovesu naše drage žene, mame, babice, prababice in tašče se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v času njene bolezni stali ob strani in ji vlivali moč in pogum. Hvala dr. Špeli Albreht in patronažnemu osebju ZD Logatec za vse obiske in pomoč. Hvala osebju Doma Marije in Marte za vso skrb, gospodu župniku Draganu Adamu in patru Jožku za pogrebni obred ter g. Gorazdu Bošnjaku za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v njegovem zadnjem obdobju življenja stali ob strani, mu lajšali bolečine in skrbeli zanj. Hvala vsem, ki ste se ga na njegovi zadnji poti spomnili z dobro mislijo, cvetjem in svečami. ZŠAM-u Logatec, katere član je bil, pa hvala za zadnje spremstvo in besede v slovo. Vsi njegovi Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Prišel je čas, ko lipa medi, nas pa si nepričakovano zapustil ti. ZAHVALA ZAHVALA MIRKO ŠEMROV (16. 7. 1954 – 19. 6. 2024) 0LGA BURNIK, ROJ. LOGAR 9. 11. 1930 - 2. 6. 2024 Ob slovesu od naše drage mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove. Zahvala g. Kędzierskemu za lep poslovilni obred, pevkam in pevcem, pogrebni službi KPL in Cvetličarni AN-JAN. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in se je boste spominjali. Ob boleči izgubi dragega moža, očija, ata in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podporo ob težkih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi pogrebne slovesnosti. Hvala za vsa izrečena sožalja in tople stiske rok. Vsi njeni 30 LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 Vsi njegovi KRIŽANKA AVTOR SLIKE: VALTER LEBAN POTAPUGLAJENA, LJAČ PRETKANA S SKAŽENSKA FANDROM PRIPOVEDNO PESNIŠTVO GRAFITNI VLOŽEK V SVINČNIKU DEL VOJVODINE TRG NA KATEREM SE TRGUJE S KAPITALOM LOGAŠKE NOVICE LATINSKO IME ZA PTUJ TISKOVNA FORMA PODOBNOST, SORODNOST PEVKA SOKLIČ TKANINA ZA ZAVESE IZDELOVALEC ORODJA OPERNA PEVKA CALLAS DELAVEC V ŽIČARNI SPREMNE LADJE ZA VARSTVO MAJDA ARH ANG. DOLŽINSKA MERA, INČ KOTANJA V GORSKEM SVETU GRŠKO BIVALIŠČE MRTVIH OLIMPIJSKE IGRE RAZJEDA NA KOŽI ANG. DOLŽINSKA MERA OČKA PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU ROČAJ PRI POSODI ITALIJANSKA RTV PRIPRAVA ZA TKANJE VTIKAČ NA KONCU EL. KABLA BIVŠI BRIT. DIRKAČ (EDDIE) CIGARETNI OSTANEK CHAPLINOVA VDOVA BLIŽNJI SORODNIK IGRALEC GODNIČ GRŠKI TENISAČ (ANDREAS) SIMBOL ZA NIKELJ PETER FONDA NEODLOČEN IZID PEVKA BARUCA ANTON AŠKERC SLAVILNA PESEM NIZEK ŽENSKI GLAS NIKALNICA FILMSKI JUNAK DŽUNGLE GROBO MLETA KORUZA NAPUŠČ PRI STREHI SIVA PAPIGA SIMBOL ZA BARIJ JUTRANJA ZARJA IZIDOR REJC IGRALKA IN PEVKA GRANDE NAŠ KIPAR (NIKOLAJ) LOGAŠKE NOVICE – JULIJ/AVGUST – ŠT. 7-8 31