r
, Ifr ¿O ^Ut .

//
27. Številka.
Beilagen
Marlbor, díte 6. julija 191«.
D. teíaj.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
dežele 8 K. tiskovnega
iri.jtj« vsak četrtek-ir< velja s poštnino vred in v Maribor s pošiljanjem na dom za cc-!o ieto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge Izvenavstrijske Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravaiblvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. - Udje „Katoliškega irušiva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejem«
naročnino, inserate in reklamacije.
'¿t tnaerate s? plačuje od enostopne peiitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklanftdje so poštnine proste.
Ofenzive na vseh frontah.
i se odpravi §19 državnih
temellnilt zakonov?
Oblastveno pregledana praška „Union" objavlja o tem vprašanju članek, ki ga je dobila, od „po-.sebne strani":
Skoro vsak dan nas utrjuje v prepričanju, da se žal v naši domovini nahajajo krogi, ki se celo iz najstrašneje vseh vojsk niso ničesar naučili. K tem spadajo v prvi vrsti ustvaritelji „binkoštnega programa." Pred vsem se zahteva tu odprava paragrafa o enakopravnosti v državnih temeljnih zakonih — torej določbe, ki jo vsi nenemški narodi monarhije čuvajo kot zenico v svojem očesu.
Skozi desetletja si je prizadevala mala manjšina avstrijske poslanske zbornice, da bi napravila kraj in konec temu temeljnemu in življenjskemu pogoju naše monarhije. Ali vsa njena prizadevanja so se razbijala na odporu večine parlamenta, ki se je, kakor znano, poleg zastopnikjov ? nenemških plemen sestavljala tudi iz zastopnikov tistih Nemcev, ki so, sledeč čutu pravičnosti, vsikjdar kazali razumevanje za zvanje države: da bodi v zavetišče vsem svojim narodom! Misliti bi smeli, da bo sedanji trdi vojni čas, ki je šele prav dokazal, kako požrtvovalno nastopajo vsi narodi za obstanek monarhije, kako v slogi zmagonosno odbijajo cel svet sovražnikov, vsakomur v razlog in zapoved, da bo to slogo ohranjal in množil v drugih važnih pogledih ter da bo opuščal vse, kar bi moglo kaliti sporazumljenje in izzivati stare hude spopade.
Nenemška plemena te države se tudi pokore tej neizogibni zapovedi in so zato zapostavila vse svoje ■dobro vtemeljene zahteve, za katere so se skozi leta borila. Storila so to v domnevi, da se bodo teh načel držali tudi drugi in da si bodo tudi druga plemena enakomerno prizadevala, da tudi ona s svoje strani pripomorejo k ohranitvi te sloge. Temu je tudi tako na sploh. Izjemo delajo izvestni krogi, M z vnemo, vredno bolje stvari,'znašajo iz shramb predmete za spore, drugega, za drugim, ter jih postavljajo na dnevni red. Sele nedavno je izjavil grof Tisza, da se razmere, kakoršne so bile poprej, ne smejo povrniti,
.--1 fcffWW
.....i
da se mora vsem narodom izkazati e -n a k o spoštovanje. Ali nemški Volksrati se ne menijo za to ter prihajajo ž enim bojnim po¿ivom za drugim. Sedaj so srečno dospeli tako daleč, da hočejo zasukati to, kar je tri četrtstoletja tvorilo glavno točko naših državnih temeljnih zakonov in kar spada k najdragoceneji posesti vseh nenemških narodov države!
Napram takim in sličnim prizadevanjem izjavljamo: Z dejstvom, da obstoje v Avstriji različni kulturni narodi, se mora računati! Ti narodi predstavljajo sile, ki jih je postavil božji svetovni red. Življenje, moč in lepota so v njih mnogovrstnosti. Kdor ni udarjen s slepoto, si mora biti na jašnein, da z ozirom na prosvetni razvoj, ki so ga danes dosegli narodi Avstrije, tudi vzravnajo-ča državna oblast ne more več izpre meniti monarhije v enotno narodnostno državo! 'Cesar ni moglo doseči 18. in 19. stoletje, je pač izključeno v 20. stoletju! Naj bi že enkrat odnehali s tem, da se, prezirajoč to dejstvo, ljubezen do domače grude označa kot nekako prekletstvo, íbl ogroža ali oelo izključuje avstrijski patriotizem, ko so vendar spoštovanje do domače zemlje in domovinske zgodovine^jzrok vdanosti do države in jačijo tudi čustva do Vtudarske hiše. Svetovno-zeodovinska in v svoji vrsti edina naloga države je. da zgodovinsko, jezikovno in prosvetno različne narode ob vzajemnem vpoštevanju njihove narodnosti združuje k mirnemu skupnemu življenju in mirnemu delu za višje skupne državne smotre! Neizogibne posledice tega zvanja mora nosit^ vsakdo, ki je državi resnično vdan. Ker pa je jezik orodje duševnega vstvarjanja in obenem navadni zunanji znal- narodne različnosti, je v narodno mešanih deželan briga za rabo jezika v šoli in uradu seveda najnujneja in najživahneja. Nikakor ne gre, da bi se tupatam pojavljajoče jezikovne težkoče jemale v povod, da bi se odpravljalo načelo enake pravice, ki najbolje odgovarja sestavi naše monarhije! Kdor hoče to, spravlja državo v nevarnost, ne pa da bi ji koristil. Trditev, da bi bila skupnost že blizu štiri stoletja pod zastavo habsburške hiše združenih narodov in dežel odvisna odvezi državnega jezika — ta trditev ni nikakor u-
t e m e 1 j e n a. Najbolj in najizdatneje je ta trditev pač ovržena s tem, da je Avstrija, orjaške naloge, pred katere jo je postavila vojna, tako sijajno rešila, ne da bi imela kak državni jezik!
Rekviriranje živine na
v
Štajerskem.
Ker se slišijo iz cele dežele pritožbe radi oddaje živine, je treba še enkrat o tej zadevi pisati in pojasniti dejanske razmere. O tem nihče ne bode dvomil, če povdarjamo, da se mora skrbeti za živež in hrano naših vojakov. Radi tega je tudi popolnoma jasno, da moramo tudi glede oddaje živine donašati največje žrtve. Povsod so naši živinorejci, hvala Bogu, zavzemali tudi to stališče in radi' oddajali, kar je le bilo mogoče. Zadnji čas se je pa to občutilo radi tega hujše, ker se zahteva od Štajerske velikanska množina. Storilo se je vse korake, da bi se z a -htevano število živine zmainjšalo, in da bi se cene živine uredile tako, da ne bode štajerski kmet oddaial živine ceneje nego kmet drugih kronovin. V kratkem se bode v tem oziru % bolj šal o. Za načelo si je oblast postavila zdaj te-le točke:
Oddati se mora 10% vseh krav, vse telice nad 2'/2 leta, ki niso breje, 50% volov v starosti 2—3 let; vse vole nad tri leta stare in vse bike, ki niso več porabni.
Seveda se vsikdar tudi ne bode moglo natanfr* /io držati teh navodil, ker so razmere v nekaterih o-krajih take. da bode kmet rajši oddal težko kravo — nego vola, katerega nujno potrebuje za delo na polju, V prvi vrsti se mora varovati plemenska živina, v drugi vrsti še le živina, ki je potrebna za vožnjo ali pa krave-dojnice; dojnice bodo vzeli tiste, ki dajejo najmanj mleka, ki niso dolgo časa breje in niso dobrega plemena. Rekviriranje vprežnih volov se bode opustilo po možnosti le tam, kjer ni nobenega človeka, ki bi znal učiti krave voziti ali kjer sploh ni živine za vožnjo. Kjer so dve- ali dveinpolletni voli, konji ali krave, ki znajo voziti, se vzamejo vsi sta-
LISTEK,
Katoliška cerkev v Bolga-
* *»
nji.
Razkolniške dežele je žalibog prištevati k tistim deželam, od katerih, sodeč po današnjih razmerah, ni mnogo pričakovati v korist katoliške cerkve. Edino Bolgarija dela v tem oziru izjemo, tista Bolgarija, na katero so obrnjene oči vseh katoličanov celega sveta.
Zdi se namreč, da čuva izza balkanskih homa-tij nad deželo junaškega bolgarskega naroda posebna previdnost božja, kajti položaj Bolgarije postaja tak, H.a daje najlepša upanja, da se bo Bolgarija zopet združila z Rimom.
Rusija in druge sosedne balkanske države tvorijo že od nekdaj nepremagljivo oviro," ki e znala do sedaj preprečiti in v kali zadušiti. Vsa .stremljenja ljudstva, ki je katoliški cerkvi prijazno, se zopet z-družiti s sv. katoliško cerkvijo. Ta ovira je bila v drugi balkanski vojski popolnoma ali deloma odstranjena, kajti vsled zahrbtnosti Srbije in Grčije v drugi balkanski vojski so bile raztrgane vse vezi. ki so poprej vezale omenjeni deželi z Bolgarijo in v srcu slehernega Bolgara je zavladala nenaklonjenost in nezaupanje do obeh imenovanih neodkritosrčnih prijateljic. Zazdelo se je takoj, da ie začelo zdravo jedro, ki se nahaja v junaškem bolgarskem narodu.
kliti k novemu življenju. V trenotku pa, ko je stopila Bolgarija v tej svetovni vojski na stran osrednjih velesil, je prišlo do popolnega razvoja verskih razmer v Bolgariji v prid katoliške cerkve. Tak^j so se pričela stremljenja in prizadevanja za združenje Bolgarov z Rimom. Vspeh teh stremljenj in prizadevanj je bil, da so se pričela pogajanja bolgarske vlade z Rimom, da se sklene konkordat (pogodba) med Rimom in Bolgarijo,
Božja previdnost si je izbrala sedaj vladajočo kraljevo rodovino kot glavno svoje orodje za izvršitev združenja Bolgarov z Rimom. V kraljevi bolgarski rodovini je smatrati Marijo Lujizo, prvo soprogo carja Ferdinanda, kot oni globoki vir, iz katerega Črpa vsa kraljeva rodovina svoje globoko versko prepričanje. Marija Lujiza, vojvodinja parmska in sestra soproge našega, prestolonaslednika, je bila tako pobožna kneginja, da so jo prištevali k svetnicam.
Na rusko povelje je birmoval bolgarskega prestolonaslednika Borisa leta 1890 v staroslavni bolgarski prestolnici v Tirnovi bolgarski razkolniški škof in Boris je bil tako izročen razkolništvu. Ta dogodek je globokoverno mater tako ranil v srce, da je kmalu nato umrla. Njeni zemeljski ostanki počivajo v stolnici v Plovdivu, na njen grob pa romajo leto za letom neštevilne množine Bolgarov vseh obredov, Vsakomur je znano, da je moral prestolonaslednik le vsled zunanjega pritiska prestopiti v razkol-niško cerkev, ne pa iz notranjega prepričanja, kaiti znano je. da prestolonaslednik nikdar ne gre v ifako razkolniško cerkev, pač pa zahaja s svojim očetom, carjem Ferdinandom, prav pogosto v katoliške cerkve, kjer prisostvuje službi božji in prejema svete za-
kramente po katoliškem obredu,
Druga soproga carjla Ferdinanda, kraliica E-leonora, čeprav protestantinja, podpira prav odkritosrčno katoliško cerkev. Na kraljevem dvoru vlada strogo krščansko življenje. Kadar se nahaja kraljeva rodbina na svojih posestvih na Ogrskem, daje prav lepe vzglede katoliškega mišljenja, kajti vsak dan jo je najti v cerkvi, med reveže pa deli prav o-bilo miloščin.
Ganljivo je bilo videti, ko so prejeli prini Ciril, brat prestolonaslednikov, in njegovi sestri prin-cezinji Evdoksija in Nadežda. prvo sv. obhajilo. Bilo je dne 2. septembra leta 1909 v grajski cerkvi Ko-iburg-Kohari v Hout-St. Antalu na Ogrskem. Na velik dan veselja jih je pripravljal o. Damijan Kreich-gauer iz jezuitskega reda. Navzoči so bili vsi člani carjeve rodovine in ves dvor. Ne samo za otroke, a tudi za carja Ferdinanda, ki je storil vse, da so vrši slovesnost kar najsijajneje, je bil ta dan zanj dan največjega veselja. Princezinji Evdoksija jn Nadežda sta bili dne 8. decembra 1912 v cerkvi v Plovdivu po osemdnevni najskrbnejši pripravi sprejeti v Marijino družbo.
Ko je leta 1858 po stoletnem suženjstvu zopet na novo oživela bolgarska narodna samozavest, je bilo njeno prvo delo, da so se Bolgari ločili od grškega carigrajskega patriarha. Vsled tega koraka je izobčil carigrajski grški patriarh vse člane bolgarske cerkve iz pravoslavne cerkve, 'Takoj, ko se je ločila bolgarska cerkev od grškega carigrajskega patriarha, se je pričelo v Bolgariji gibanje za združenje z Rimom. Na čelu gibanju so bili številni možje bolgarskih razumniških krogov, tem se je prilriH
,


*
rejši voli. Za gospodarstvo, ki meri nad 20 oralov njiv, se mora na vsak način pustiti vsaj eden par volov. Izrekla se jet na merodajnem mestu tuidi želja, da bi se za obdelovanje polja vsaj pustilo več kmetom-sosedom par volov, katere bi lahko skupno porabi j ah za delo.. Govedo mora tehtati vsaj 300 kg. Kdor ima dve ali samo eno kravo, se mu ta naj pusti, zlasti če ni docela pripravna za klanje. Naku-povalci imajo nalog, da se kolikor le mogoče držijo teh navodil in vpoštevajo gospodarske razmere posameznih krajev in posameznih kmetov.
Število živine na Štajerskem po zadnjem štetju od dne 6. maja 1916: mlade živine pod enim letom: 168.618 ¡(pri štetju dne 3, X. 1915 172,086), bikov 21.764 (9194), telic nad 1 letom 92771 (93,728), krav 285.919 (288.944), volov 1- do 21etnih 51.760 (53,139), 2 do 31etnih 43.921, nad 31etnih 67.034 (leta 1915 vseh teh volov skupaj 104.275), svinj pod 3 mesci 293.767, nad 3 mesce 359,856, ovac 90.600, koz 35.483, Vse goveje živine so našteli sedaj 731.737, leta 1915 pa: 721.366. Po načelih, katera si je postavil žlvinopro-metni zavod, se mora oddati 131,748 glav živine iz cele dežele.
Za mesec julij 1916 se je nakazalo Štajerski, da odda za vojaščino in za civilno prebivalstvo vsega skupaj 23.050 glav živine. To je ogromna svota, zato se tudi hudo občuti rekvizicija, Ne ve se šo, če bodejo uslišane prošnje, da se to število zmanjša. Deželni odbor je na vseh merodajnih mestih zastopal stališče, da se ljudstvo ne brani donašati vseh žrtev, ki so potrebne za vojaštvo, toda zahtevamo lahko, da se enakomerno razdeli zahtevano število na vse kronovine in se povsod določi enaka svota. Kakor v zadnjem mescu, se je tudi za mesec julij razdelilo število na posamezne okraje cele dežele natanko po številu naštete živine.
Kdo dela draginjo?
Co pogledaš v soboto na mariborski trg, imaš priliko, da slišiš zabavljice zoper kmete, češ: Kmet je kriv draginje, kmet je oderuh itd. Mnogo je v mestu ljudi, ki pravijo: Kmetu vse samo zraste, ima živine, mleka, moke in vsega drugega dovolj, zakaj neki to vse tako drago prodaja. Take in enake ter Še mnogo hujše zabavljice slišiš na trgu. Ali pa so se kmetski pridelki v primeri z industrijskimi izdelki v resnici neprimerno podražili? Ne in nikdar ne! Naslednje številke naj nam pokažejo razliko med po-draženjem kmetijskih in industrijskih pridelkov:
A. Kmetijski pridelki: Pšenica (q = 100 kg) pred vojno 21 K, sedaj 36 K, podraženje za 61%; rž q pred vojno 18 K, sedaj 30 K, podraženje za 60 %; ječmen q pred vojno 20 K, sedaj 29 K, podraženje za 50%; leča <j pred vojno 50 K, sedaj 64 K, podraženje za 20%; belo vino hI pred vojno.52 K, sedaj 180 K, podraženje za 190%; mleko 1 liter pred vojno 28 vin., sedaj 40 vin., podraženje za 42%; smetana pred vojno 1.20 K, sedaj 1.90 K, podraženje za 58%; sir 1 kg pred vojno 70 vin., sedaj 1,20 K, podraženje za 71 %; ementalski sir q pred vojno 320 —360 K, sedaj 400-500 K, podraženje za 190%; jajc za 2 K pred vojno 25 kosov, sedaj 10 kosov, podraženje za 145% ; koleraba kg pred vojno 2—6 v, sedaj 8—10 v, podraženje za 125%; krompir q pred vomo 10—16 K, sedaj 20 K, podraženje za 81%; zelena špinača 1 kg pred vojno 35—46 v, sedaj 100 do 140 vin., podraženje za 196%; govedina q pred vojno 160-180 K, sedaj 540-560 K, podraženje za 221 odst.; teletina 1 kg pred vojno 2.80—3.40 K, sedaj 6.00—7.60 K, podraženje za 119%; svinjina kg pred vojno 1,92—2.20 K, sedaj 4.80—5.00 K, podraženje za
137%; svinjska mast kg pred vojno 1.52—168 K, sedaj 9.00 K, podraženje za 500%; goske 1 par pred vojno 16 K, seidaj 38-90 K, podraženje za 137 do 402 odstotkov.
B. Industrijski izdelki: Olje cj pred vojno 32—35 K, sedaj 155—185 K, podraženje za 471 odst.; kolomaz q pred vojno 17 K, sedaj 80 K, podraženje za 370%; kmečki voz pred vojno 150 K, sedaj 500 K, podraženje za 526%; superfosfat' kg pred vojno 48—52 v, sedaj 1,15 K, podraženje za 130 %; Tomasova žlindra kg pred vojno 38—43 v, sedaj 94 —100 v, podraženje za 136%; premog q pred vojno 2 K, sedaj 3.50 K, podraženje 70%; juta^vreče pred vojno 1.40 K, sedaj 3.50 K, podraženje za 150%; surovo olje za motorje q pred vojno 11.50 K, sedaj 36 K, podraženje za 217%; vazelin za kožo q pred vojno 64 K, sedaj 185 K, podraženje za 289%; modra galica q pred vojno 62 K, sedaj 350—900 K,- podraženje za 1311%; žvepleni praih q pred vojno 21 K, sedaj 310 K, podraženje za 1376%; rafija q predvojno 90 K, sedaj 395 K, podraženje za 358%; prah za pranje q pred vojno 40 K, sedaj 132 K, podraženje za 230%; salame q pred vojno 395 K, sedaj 1010 K, podraženje za 165%; makaroni q pred vojno 76 kron, sedaj 212 K, podraženje za 178%; črnilo pred vojno 30 K, sedaj 72 K, podraženje za 140%; petrolej pred vojno 32 K, sedaj 50 K, podraženje za 64%; milo za pranje pred vojne 69 K, sedaj 345 K, podraženje za 400%; Sihtovo milo pred vojno 74 K, sedaj 345 K, podraženje za 366%; škrob q pred vojno 51 K, sedaj 170 K, podraženje za 233%; kis q pred vojno 94 K, sedaj 250 K, podraženje za 165%; riž q pred vojno 24.50 K, sedaj 270 K, podraženje za 1020%; čaj kg pred vojno 6 K, sedaj 12 K, podraženje za 100 %; špagat q pred vojno 322 K, sedaj 780 K, podraženje za 142% ; smola a pred vojno 32 K, sedaj 350 K, podraženje za 992%; žvepleni cvet q pred vojno 18 K, sedaj 210 K, podraženje za 1066%; žveplo q pred vojno 22 K, sedaj 230 K, podraženje za 945%.
Posebno močno pa je industrija podražila usnje, podplate, platno, blago za obleke in druge neobhodno potrebne reči, Ce primerjamo cene kmetijskih in cene industrijskih izdelkov, oziroma pridelkov, pa vidimo, da so se kmetijski pridelki v ceni povišali samo toliko, kolikor je bilo glede na dražje pridelovalno stroške in vojne razmere neobhodno potrebno. Iz gornje Statistike vidimo: 1. da je cena pri žitu poskočila največ za 80%, za mleko in njega izdelka do 93%, za boljše vrste sira do 190%; 2. so poskočile cene v prvi vrsti za one kmetijske pridelke, katerih pridelovanje se je jako podražilo; 3. so najbolj poskočile cene pri živini in mesu, to pa vsled tega, ker primanjkuje krme; 4. da je podraženje mnogih industrijskih \red meto v doseglo nad 1 0 0 0 % in to ravno pri mnogih predmetih, ki se tudi v kmetijstvu vedno rabijo.
Vsak dan čitamo, da so razne družbe bogatih tovarnarjev dosegle ogromne dobičke. Tako čitamo, da je ogrska družba usnjarskih tovarnarjev dosegla za leto 1915 čez 8 milijonov kron dobička» Avstrijska montanska družba, ki ima v rokah skoro vso avstrijsko železniniarsko industrijo, je dosegla čez 40 milijonov kron dobička. Vprašamo: Zakaj pa tukaj ne poseže vlada vmes in ne določi za nujno potrebne predmete najvišjih cen? Vsak dan čitamo tudi o novih milijonarjih, o novih bogataših. Nedavno je v Mariboru opustil nek manuiakturni trgovec svojo trgovino in je pričel udobno zasebno življenje. Znanec, ki je dobro poučen o njegovih razmerah, nam je rekel, da ima ta trgovec, ki je pred 25 leti pričel trgovino kot ubog trgovski pomočnik, danes premoženja do 400.000 K, Ali je kak kmet že kedaj s samim kmetijstvom tako obogatel? Vse trgovine so svoje blago
pred vojsko po nizki ceni nakupile. Zaloge so Bile polne blaga. In sedaj se tisto blago prodaja z naravnost ogromnimi dobički, ki znašajo večkrat po 300— 500%. Nikomur ne zavidamo poštenega dobička, a krivično je, ako edino kmeta slikajo pred svetom kot največjega dražitelja.
Mlinar m kmet.
Iz Murskega polja se nam piše:
Med istimi, ki ne delajo vse, kakor je prav, so tudi nekateri mlinarji. Za plačilo si namreč mnogokrat vzamejo veliko več, kakor bi si smeli. Jaz sem n. pr. dal v mlin 00 kg pšenice, a dobil sem uma» samo 35 kg moke z otrobi. In kako slaba je bila moka! Tudi v drugih krajih je menda tako. Ko sem se pri mlinarju pritožil, da mi je dal premalo in preslabo moko, mi je odgovoril: „Kaj boš godrnjal,. Ce ti ni prav, pa pelji drugam. .^Sicer pa ima sedaj vsak delavec večjo plačo, zakaj bi si torej mlinar ne smel večje merice vzeti." Vprašam vas, g. urednik, ali je tako postopanje pravično in ali odgovarja postavnim odredbam o zmletju žita?
Odgovor: Tako ravnanje ne odgovarja postavnim odreldbam. Po vladni odredbi si mlinar ne sme vzeti za plačilo zmletja ne žita in ne moke, ampak le denar in sicer: Za 100 kg pšenice 2 K 80 v, ječmena ali rži 2 K 50 v in koruze 2 K 60 v. Moke in o-trobov pa mora dali sledeče množine: za pšenico in rž 80% moke in 16—17% otrobov, za ječmen in koruzo 75% .moke in 21% otrobov; 3—4 kg pa se računa za razprašenje. Glavno torej je, da kmet, ko pelje zrnje v mlin, isto poprej stehta, seveda najbolje vpričo mlinarja. In ko odvzame moko, se tudi naj prej prepriča, ali je toliko moke, oziroma otrobov, kakor mu jih gre po gornjem ključu. Sicer pa mislimo, da se večina mlinarjev itak drži vladnih odredb, ker so kazni za enake prestopke zelo ostre. V mariborskem okraju je oblast n, pr. pred tedni zaplenila nekemu mlinarju 6000 kg žita, ki ga je imel odveč v mliuu, in ni vedel dati natančnega odgovora, odkod da ga ima!
v
Škropljenje in žveplanje.
Sedaj, ko je trta odcvetela, je prav prikladen čas za tretje škropljenje in žveplanje. Kdor je približno pred tremi tedni škropil v drugič, ta naj poškropi sedaj trte v tretjič. Tega škropljenja se ne sme odlašati, kajti peronospora se je že povsod prikazala in če po sedanjem vročem vremenu nastane nekaj dežja, se zna bolezen prav hitro in opasno razširiti.
Posebno pozornost je pri tem škropljelnju obračati na grozdje, ki ga bolezen v tem času najraje napade. Zato ga je sedaj treba prav temeljito poškropiti.
Za tretje škropljenje trt je treb^ vzeti galico malo močnejšo in sicer % kg galice, % kg galuna in VA kg apna na 100 litrov vode.
Kdor ima galice več na razpolago, vzame lahko galice in galuna po 1 kg, apna pa 2 kg na 100 1 vode; več galice ali galuna jemati je potratno.
Kakor smo čuli, je graška zveza gospodarskih zadrug že dobila večjo množino žvepla.
Vinogradniki, ki so žveplo prejeli, naj tedaj ž njim takoj grozdje na fino potrosijo. To žveplanje se pa mora vršiti ob lepem, vročem in suhem vremenu, sicer nič ne zaleže. Kdor žvepla ni dobil ali če je vreme oblačno in hladno in žveplanje nemogoče, ta,
žilo na tisoče drugih Bolgarov, ki so se nato zares združili z rimsko cerkvijo, ko jim je poprej papež Pij IX. vstregel nekaterim željam. Toda ta veseli pojav gibanja je ruska politika prav kmalu v kali zadušila Število z Rimom združenih Bolgarov je padlo od 60.000 na 4000. Tudi y aesetletjih, ki so nato sledila, ni moglo priti versko gibanje s; Bolgariji do nobenega pravega vspeha.
Velik preobrat v tem oziru je prineslo 1. 1909, ko je izbruhnila na Balkanu vojska in ko je s tem izgubila Rusija svoj vpliv na Balkanu. Večji del bolgarskega naroda je prišel do prepričanja, da zasleduje ruska, politika pod pretvezo razkolništva lastne, ne pa bolgarske koristi. Prijateljstvo in ljubezen bolgarskega naroda do Rusije je vidno einjevala od dne do dne. Iz tisoč in tisoč grl so se slišali klici: Prcč od Rusije, nazaj k Rimu! Najodličnejši bolgarski krogi, vštevši duhovščino, so z veseljem pozdravljali ta preobrat in so se pridružili deloma temu gibanju. Ruske grožnje so sicer prav kmalu splašile bolgarsko duhovščino, ki je nato odrekla svojo nadaljno u-deležbo na tem gibanju, toda to dejstvo še ni moglo ustaviti gibanja za združenje. Gibanje je naraščalo sicer počasi, toda stalno in vedno bolj.
Pravi povod k temu gibanju so pa dali lepi vzgledi misijonarjev in redovnic-usmiljenk. Za časa balkanske vojske, ko so Bolgarijo na tako nelepi način zapustile njene zaveznice, so misijonarji in redovni-ce-usmiljenke storile vse, da olajšajo breme tako hudo preskušenega bolgarskega naroda. Njihova požrtvovalnost, ki je objemala z enako ljubeznijo vse brez razločka na veroizpovedanje, je obrodila najlepše sadove.
Ko so se po končani balkanski vojski vračale nazaj v avstrijsko domovino katoliške redovnice-us-miljenke slovanske narodnosti., ki so stregle na bojiščih in v bolnišnicah ranjenim bolgarskim vojakom, so se poslovili od njih na sofijskem kolodvoru najvi-š'i bolgarski dostojanstveniki, na čelu jim bolgarska carica Eleonora. Zasolzela je, ko se je poslovila od sester-usmiljenk in opetovano je zagotavljala, da je njena najsrčnejša želja., videti v bolgarskih bolnišnicah in vzgojevalnib zavodih kar največ katoliških redovnic.
Katoliški misijonarji bi nam mogli dosti povedati, kako zelo si želijo priprosti, toda pobožni Bolgari se zopet združiti s katoliško cerkvijo. Umevno, da se nasprotniki tega gibanja poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi zanesli v bolgarski narod srd,-sovraštvo in stud do Rima.
K tem nasprotnikom se tudi mora prištevati velik del razkolniške bolgarske duhovščine, ki se nahaja večinoma na prav nizki stopnji izobrazbe. Da, del te duhovščine, podkupljen in zaslepljen z rublji ruskega sv. sinoda, se krčevito upira združenju z Rimom. Kako je znala ruska politika od pričetka se-dajne svetovne vojske vporabljati vsa sredstva, da bi pridobila Bolgarijo v političnem in tudi v cerkvenem oziru popolnoma za se, kaže sledeči slučaj:
Tik palače ruskega poslanika v Sofiji so zgradili rusko pravoslavno cerkev. Kp je bila cerkev dograjena in jo je bilo treba posvetiti, je poveril to nalogo ruski sv. sinod razkolniškemu bolgarskemu patriarhu v Sofiji, da opravi v imenu Rusije slavnostne cerkvene obrede posvečenja. S tem činom je Rusija pripoznala samostojnost in enakovrednost bol-
garske cerkve, katero je pred 40 leti izobčil cari-grajski grški patriarh iz pravoslavne cerkve. Kar se torej v teku 40 let na nobeden način ni moglo doseči, se je sedaj za časa svetovne vojske brez vsake prošnje prav lahko doseglo.
Sofijski patriarh Jožef II, (umrl dne 3. julija 1915) se je v posebni zahvalni brzojavki kar najpri. srčnejše za/hvalil ruskemu carju Nikolaju II, za to milost. Bil je sedaj prepričan, da bo tudi carigrajskl grški patriarh pripoznal samostojnost in enakopravnost bolgarske cerkve» Zdaj pa, ko je Bolgarija prekinila vse zveze z Rusijo, bo prišla bržčas tudi bolgarska razkolniška duhovščina do prepričanja, da bo morala začeti čutiti in delati z bolgarskim ljudstvom.
Nadalje se mora povdarjati, da ne vživa nikjer na Balkanu katoliška cerkev toliko ugodnosti, kakor v Bolgariji. Čeprav velja pravoslavna vera za državno vero, vživajo vendar vsa druga veroizpovedanja popolno prostost in se smejo neovirano razvijati. In zlasti čislajo pravoslavni Bolgari svoje katoliška Bolgare tako zelo," da se smatrajo za njihove prave brate, dočim smatrajo druga veroizpovedanja za tuja. Sedanja bolgarska vlada podpira v vsem katoliške interese. Tako n. pr, podpira bolgarska vlada redno duhovniška semenišča in druge katoliške zavode. Katoliški duhovniki so v Bolgariji vojaške službe prosti, dobivajo od države redno plačo in imajo prosto vožnjo po železnicah» Vse cerkvene katoliške procesije se vrše javno in v najlepšem redu, ne da bi jih kdo motil, še celo bolgarski razkolniki se jih vdeležujejo v zelo obilnem šteivilu.
Kak ugled vživajo pri razkolniiških Bolgarih
naj pomeša med ga Lično škropilno zmes na vsakih 100 litrov 100 gramov (10 dek) kalijevega hiperman-ganata,, ki ga ima v zalogi o. kr. Kmetijska družba za Kranjsko v Ljubljani. Kalijev hipermanganat je treba poprej v vodi ali v galični škropilni tekočini raztopiti.
Kakor se nam poroča iz Gradca, bo dobila Štajerska še 20 vagonov galice. Dosedaj smo je dobili približno 50% od naročene množine. Treba bo torej ž njo tudi odslej izredno varčno ravnati, ker teh 20 vagonov bo za naše potrebe le zelo malo izdalo.
Po mnogih občinah na Slovenskem Štajerskem je toča vinograjde močno poškodovala. Take vinograda je treba takoj dobro poškropiti, ker bi Sicer vse listje odpadlo in trtni les ne bi dozorel.
Rusko bojišče.
V	Bukov 4 ni je rusko prodiranje ustavljeno. Naši so se močno ustalili na goratem obmejnem ozemlju na bukovinsko-sedmograSko'gališiki meji, in branijo Rusom prehod na SedmogVaško. — V G a -1 i c i j i so se Rusi vrgli z ogromno silo, 200.000 fvo-jakov, na črti Kuty—Horodienka—Dnjestr v zahodni smeri proti Kolomeji in Stanislavu. Kolomejo smo dne 29. junija prepustili Rusom, ker je bil ruski naval prehud, Stanislav pa se še krepko drži. , V prostoru vzhodno od Stanislava so poslali Rusi v boj velikanske kozaške čete, ki pa so bile dne 30. junija in dne 2. julija pri kraju Tlumač krvava pobite. Dne 3. julija pa je del Bothmerjeve armade, ki stoji ob Strypi, nenadoma vdaril na Ruse vzhodno od Stanislava in jih na 20 km široki fronti potisnil 10 km nazaj. Ruska ofenziva zahodno od Kolomeje je u-stavljena. Preprečen je tako tudi ruski načrt, da bi se našo gališko armado presekalo na dva dela. Ob Strypi se naše središče izborno drži. Severozahodno od Tarnopola, smo Rujsom iztrgali višino Vorebijev-ka. — V V o 1 i n i j i polagoma napredujemo. Naše čete se zoj>et približujejo Lucku. dd katerega so oddaljene le še 25 do 30 km. — Tudi na severu so Rusi proti Hindenburgovim četam pričeli z močnimi napadi.
V Bukovim.
V	Bukovini še imajo naše čete zaseden ne,kako 10 km širok pas vzhodnosevernega pobočja bukovin-skih Karpatov. Rusi so se zadnje dni zelo trudili, da bi vdrli na Sedmograško, a se jim to nikakor ni posrečilo. Dne 28. junija je ruska kavajerija prodrla do Izvora, malega kraja v gorovju ob izvoru Suča-ve, oddaljenega 20 km od one točke, kjer se stikajo gališka, sedmograška in bukovinska meja. Naši so ruske naj>ade odbili, konjenico pa popolnoma razpršili.
Boji pri Kolomeji.
Na 40 km široki fronti med vzhodiiiogališkimi Karpati in Dnjestrom so vdarili Rusi v sredo, dne 28. junija, z veliko premočjo na naše postojanke vzhodno od Kolomeje. Naši so sicer hrabro odbijali ruske napade, a ker je dne 29. jun. ruska premoč na-šo fronto severozahodno od Kolomeje pri krajj,u Piš-tyn vpognila, so morali naši mesto Kolomejo izprazniti. Na Petrovo zvečer so Rusi vkorakali v mesto,-katero so naši v popolnem redu zapustili. Na ruski strani se v prostoru pri Kolomeji bori najmanj 200 tisoč mož. Cilj ruskega, navala je bil, da odtrga desno krilo naše armade od gališkega središča ob reki Strypi in ga tako prisili k umikanju vsaj do Zlote Lipe, Dasiravno so Rusi severno od Kolomeje pri mestu Tlumač v smeri proti Stanislavu vrgli v bor-
katoliški duhovniki, je razvidno iz tega, da jih pozdravljajo z odkritosrčnim spoštovanjem, se z njimi zaupno j>ogov,arjajo, dočim ni m a j,o do lastne duhovščine veliko zaupanja. Nekoč je rekel katoliški duhovnik, ki je potoval po Bolgariji, sledeče: „Nisem mogel prav nič opaziti, da bi Bolgari ne bili naklonjeni katoliškemu duhovniku."
Zelo priljubljene so katoliške šole in katoliški vzgojevalni zavodi. V teh zavodih se vzgojuje vsako leto veliko število razkolniških otrok. Posledica tega je, da začnejo spoznavati katoliško cerkev kot edino pravo, jo spoštovati in ljubiti in ravno vsled tega so ti zavodi velikanske važnosti.
Sedanje u /odno stanje katoliške cerkve v Bolgariji je povod za opravičena najboljša upanja. Da se bo pa moglo započeto delo vspešno nadaljevati in srečno doseči združenje vseh razkolniških Bolgarov s katoliško cerkvijo, je treba pomoči in sicer duševne in denarne.. O, Martin Jugil, eden najgorečnejših apostolov za združenje,- piše: „Ceznaravno se nič ne zgodi brez molitve, tako je zapovedal Bog v svoji nepojmljivi in nedoumni mddrosti. Ce je trajalo razkc.1-ništvo že talko dolgo vrsto let, če še ni prišlo do združenja Bolgarov z Rimom, je vzrok, ker se ni zadosti molilo." Pa tudi v denarnem oziru bo treba kar najkrepkeje podpirati bolgarske misijone. Katoličani ne smemo čakati tako dolgo, dokler nam drugi ne zastavijo potav* marveč moramo že sedaj in kar najiz-datneje podpirati obstoječe bolgarske misijone in se pripravljati, da ustanovimo nove.
bo mnogo polkov ruske konjenice, ki je dne 30. junija in dne 2. juliia v 3 km široki in 6 vrst globoki črti z veliko naglico napadla naše tamošnje postojanke, vendar so naši ostali v svojih postojankah pred Stanislavom. Rusi so imeli ogromne izgube. Obširno ozemlje je bilo eno samo velikansko morišče. Cel klopčič mrtvih konj in mož je ležal v luži krvi. N a-š i s o dne 2. julija rusko prodira, nje med Karpati in Dnjestrom ustavili in IJako preprečili umikanje naše armade ob Strypi. Dne 3. julija pa ie del te armade pri Tlumaču v širini 20 km in globini 10 km z nenadnim napadom celo vrgel Ruse nazaj in jim tako prišel severno od Kolomeje za hrbet.
Pri Tarnopolu.
Severozahodno od Tarnopola so si naši bataljoni dne 1. julija v bajonetnem jurišu zoj>et osvojili važno višino Vorebijevko, katero so Rusi nedavno zavzeli. V teh bojih je bilo vjetih do 900 Rusov.
V Voliniji.
V Voliniji postaja položaj za Ruse vedno neugodnejši. Dne 27. junija so jim naše čete iztrgale važno postojanko Linjevko ob Stohodu (zahodno od So-kula), dne 28, junija pa so bili Rusi pri Novem-Po-čajevu pognani s krvavimi glavami nazaj. Naslednje dni so potiskali naši Ruse korak za korakom nazaj proti trdnjavi Luck, od katere smo oddaljeni le kakih 25 do 30 km. Dne 2. julija so Rusi vrgli pri kraju Zločeva (blizu izliva Lipe v Styr) proti nam velike konjeniške množice, a bili so ddbiti tako krvavo, kot pri Tlumaču. Rusi pošiljajo v prostor pri Lucku vedno nove čete, da bi tako ustavili naše prodiranje.
Rusi v enem mescu izgubili 500.000 mož.
Švedski in danski listi so dobili iz Petrograda zaupna poročila, iz katerih se sklepa, da so Rusi v času od 4. do 30. junija i/^ubili okrog 500.000 mož na ranjenih in padlih. Najhujše so bile ruske izgube severno od Cernovic in v prostoru pri Kolomeji. Pri Kolomeji se širi grozen smrad, ker je nemogoče pokopati vseh padlih vojakov in konj, ki ležSjo na bojišču. Na bojišču pri Tlumaču je ležalo do 5000 mrtvih ruskih konj.
General LeSicky.
Ruska uradna poročila javljajo, da je general LeSicky, zapovednik ruske armade, sedaj v Bukovini. „Baseler Nachrichten" poročajo, da je general LeSicky 59 let star in velja kot poseben veščak v ruskih infc(nterijskih stvareh. V rusko-japonski vojni je bil LeSicky zapovednik prve brigade 6. sibirske strelske divizije, potem zapovedujoči général in končno višji zapovednik priamurskega vojnega okrožja. Drugi listi so poročali, da je LeSicky znani general Rennenkampf, kateri je oidložil svoje nemško ime in si privzel rusko. Novejša poročila pravijo, da je ta vest neresnična.
Rusi napadali v desetih rojnih vrstah.
(Izviren dopis iz bojišča.)
Kakor Vam je znano, nas Rus hudo napada. Menda je sjjravil vse svoje zadnje moči skupaj in hoče zopet poskusiti svojo srečo, ker se mu sedaj ravno nudi priložnost. Res je dosegel nekaj vspehov, a zato je tudi žrtvoval na tisoče in tisoče svojih vojakov in jih tiral proti nam v gotovo smrt. Napadal nas je v več kakor desetih rojnih vrstah. Neusmiljeno so kosile naše strojne puškie in tudi naši topovi. Naše 15 cm granate in šrapneli so grozno gospodarili v njegovih vrstah. Samo pred enim našim izstrelkom je kar cela ruska rojna črta frčala po zraku, da je bilo grozno za gledati. Celi kupi ruskih mrličev ležijo na boiišču. Rusi nas hočejo tudi tukaj v središču bojne črte potisniti nazaj, kar se jim pa ne posreči in se jim tudi ne bo t'ako hitro. Kadar se oglasi ruska artilerija, zadonijo naiši dobro namerje-ni topovi in rusko topništvo mora utihniti. Upam, da bo kmalu prišel čas, da bomo Ruse pognali zopet nazaj. Prisrčne pozdrave vsem bralcem „Slovenskega Gospodarja" pošilja Ernest Bregar iz Knezdola pri Trbovljah.
Italijansko bojišče.
Na soški fronti so Lahi pričeli s šesto o-fenzivo, ki je posebno silna v prostoru vzhodno od Tržiča. Z veliko silo napada sovražnik tudi naše postojanke na Doberdobu, pri Gorici in Podgori. Pri tem ima zopet ogromne izgube, a le bore malo vspehov. — Na koroški fronti napadajo Lahi naše postojanke pri 'Malem in Velikem Palu, '— Na v z -hodni tirolski fronti smo dne 1. julija odvzeli Lahom enega izmed vrhov gore Monte Kristalo. — Med B rento in Adižo smo se ustalili na črti: Zebio (6 km severno od Asiaga), Monte Rasta (tesno zahodno od Asiaga), severni del doline reke Pozina, gora Monte Majo (severozalrodno od Arsiera), gora Pasubio (ob tirolski meji zahodno od Arsiera) in od tam v zahodni smeri do Adiže. Naši slovenskoštajer-ski domobranci so se zopet izreidno proslavili. Sever-
no od Asiaga je dne 2. julija šest mož broječa patrulja 26. domobranskega jješpolka vje-la 266 Lahov. — V italijanski zbornici, ki je bila dne 3. julija odgo-dena, .so se socialisti in katoliški poslanci izrekli proti vojski. Socialisti so zahtevali, naj italijanska vlada dela na to, da se čim prej sklene premirje in mir.
v
Šesta ofenziva Italijanov ob Soči.
Lahi so ob Soči pričeli z novim napadanjem. Nekateri listi pravijo, da je to šesta italijanska ofenziva, Glavni napadakni sunki so se pričeli dne 28« junija in sicer pred vsem na del doberdobske Ironta med morjem in SV. Martinom, oziroma Sv. Mihaelom. Tudi na ostalji soški fronti se vrstijo laški napadi, a ne s tako silo, kot na južnem delu. Vzhodno od Selc smo morali dne 29. junija izprazniti nekatere prednje jarke, ker so jih Lahi tako obsipavali s topovskim ognjem, da so bila vsa kritja in jarki popolnoma zrušena. Vrhunec napadov, ki so se nadaljevali posebno pri Tržiču vsak dan, je bil dne 3. julija. Lahi so od morja do Tržiča obsipavali naše postojanke s silnim ognjem, kakor še menda nikdar poprej, Obenem so pa noč in dan naskakovali naše postojanke z infanterijskimi ju riši in ročnimi granatami., Vzhodno od Tržiča so naši vrli domobranci od-bili| nič manj nego sedem napadov. Tudi pri Selc ah, Sv. Mihaelu in Sv. Martinu so Lahi drzno napadali. Naši so obdržali vse postojanke.
Sest i r i	junakov vjelo 266
Italijanov.
V prostoru gore Monte interotto (severno od A-siaga) ie dne 2. julija, poročnik Kaliser (rojen Mariborčan) s šestimi možmi močno patruljo štajerskega domobranskega pešpolka štev. 26 vjel 266 Italijanov, med njimi 4 častnike.
Ob koroški meji.
Tudi ob koroški meji je polentar zadnji čas poskušal zopet svojo srečo. V noči od dne 22, na 23. junija je silovito obstreljeval naše postojanke. Padale granate in šrapneli raznih kalibrov, a škode nam ni povzročil nobene. Tudi napad sovražne pehote na levem krilu je bil prav pošteno odbit. Res, da Bog kaznuje verolomnega izdajalca za njegovo nesramno početje. Mi pa zaupamo v Boga, da kmalu podeli našemu orožju slavno zmago. Pozdrave pošiljamo slovenski fantje od 20. lovskega bataljona vsem čitateljem „Slovenskega Gospodarja", posebno pa. našim dekletom: Podlovci Eder Franc od Sv. Jurija v SI. gor., Kravanja Franc iz Trente na Primorskem in Arih Anton iz Marenberga; poddesetnik Ivanuša Ivan iz Huma pri Ormožu; lovci: Franc Lehner iz SI, gor., Janez Penca, Martin Belšak, Jožef Belšak in Jakob Belšak ter Franc Žuran od Sv. Barbare v Halozah.
Boji na italijanskih tleh.
Bivši načelnik celjskega „Orla", sedaj pri poljskih havbicah, piše svojim domačim dne 17. junija:
Dragi domači! Mnogo ste že citali o našem prodiranju v južnih Tirolah, toda hočem Vam kljub temu nakratko opisati, kako izborno da smo podili I-talijane. Bili smo skoro ves čas kot zasledujoča baterija,, zato smo imeli priliko, • da smo bili takoj po vsaki kanonadi na licu zavzetega mesta. Da llalijar-ni niso Bog ve kako hrabri, to je že stara pravljica. Ce je že vmes nekaj hrabrih, vendar se ti ne dajo primerjati nam slovenskim fapjtom. Prve kakor tudi še zdajšne postojanke so bile tako močno utrjene, da kdor bi jih od nas poprej videl, bi z gotovostjo rekel, to je nemogoče, jih zavzeti. In če se ozremo zdai nazaj, vidimo še na tako močni oklopni trdnjavi plapolati mogočno avstrijsko zastavo, Kako da so bile razdejane utrjene italijanske postojanke in trdnjave od naše artilerije, se skoro ne da popisati. Zadevali pa smo to pot res izvrstno. Ni ga bilo skoro kritja, da bi ne bilo v podrtinah in pod njimi razmesarjena človeška, trupla. Res, grozen pogled na tak prizor! In granate so žvižgale in zadevale v polno, da je bilo veselje. Niti miš bi ne ušla iz tistega, prostora, katerega smo držali pod neprestanim ognjem, še manj pa kak Italijan. Pa še tistega, kameri jo je hotel pobrisati, je zadela dobro namerjena krogla našega hrabrega infanterista. Da se Italijani grozno boje tudi našo artilerije, oziroma izstrelkov, spričuje že mnogo slučajev. Hočem Vam pri tej priliki navesti en tak slučaj.
Bili smo v postsjanki pod utrdbo Verena. Pred nami ležeči precej visok hrib je bil zaseden in močno utrjen od Italijanov. Prišlo je povelje, da bo ob določeni uri treba zavzeti dotični hrib ter ga poprej 7 artilerijskim učinkujočim streljanjem pripravili za napad naše pehote. Oddali smo komaj 16 strelov in že je prišla telefonična izjava: Ogenj ustaviti! Naša pehota je zavzela skoro brez vsakega strela to utrjeno postojanko. Italijanom so še vedno brneli po u-šesih stari zvoki brezštevilnih razpokajočih se granat in šra.pnelov, zato so pa tudi tako hitro zapustili naivedeno postojanko. Na utrdbi Varena so celo naši topničarji od 30.5 cm možnarja obrnili italijansko 28 cm-havbico ter ž njo streljali za polentarji in razpo-čili kolodvor v Asiagu. Njih lastni top jih je zagnal v pogubo. Tako vrlo in s korajžo gre pri nas vedn» : naprej.
Ne smemo pa pri tem pozabiti na božjo pomoč od zgoraj, katera nas povsod in na vsaki poti podpira. Pri vsem tem begu so pa Italijani morali pustiti ogromne množine vojnega plena na topovih, strojnih in navadnih puškah, municiji, raznem drugem blagu in po cela skladišča živil. V mnoglih postojankah so imeli pripravljene topove že kar za odpeljati, toda bilo je že prepozno, prehitela jih je naša pehotai! Grozno se tudi trudijo Italijani s svojimi protinapadi, s katerimi pa nič ne ppravijo. Tako plačujemo mi sedaj italijansko nezvestobo in jo bomo še tako dolgo, dokler ne zatremo v njih vsako najmanjšo hudobno in zvito kal, Cital sem v več časopisih in tudi letake, katere mečejo italijanski zra.koplovci na naše postojanke; tu pišejo Italijani, da so nas sedaj ustavili in da njih prelepe ravani ne bomo nikdar teptali. Ustavili so nas, toda zato,-ker smo se ustavili sami, zaradi odmora. Kadorna je bajje izdal povelje, da so morajo višine za mestom Asiago držati do skrajnosti. Držati ali umreti! Takoj drugi dan, ko so naše čete napadle in zavzele dve višini, se je udalo na stotine Italijanov. Ti pač dobro ¡izvršujejo dana jim povelja! Popisati bi se dalo še mnogo, toda žal primanjkuje mi prostega Časa in tudi prostora. Dal že Rog, dfa kmalu izvojujemo končno zmago ter se čim prej vrnemo kot zmagovalci in zvesti branilci naše ljub8 Avstrije v milo slovensko domovino! Torej na veselo svidenje!
Prav srčne pozdrave vsem domačim, znancem in znankam pošilja Vaš Pepo Pišek.
Pismo iz Pole.
Dne 24, junija smo v Poli obhajali 501etnico naše slavne zmage nad verolomnim Italijanom pri Ku-stoci. Slavne in obenem otožne spomine vzbuja ta besed^. Slavne, kajti zmaga pri Kustoci je bil sijajen čin našega orožja proti močnejšemu nasprotniku ter jo odbil sunek, ki je bil iz juga naperjen proti srcu naše monarhije. O, Gornja Italija in Kustoca! Kako globoko si zapisana v srcih našega slovenskega naroda. Naši očetje, junaki pri Kustoci, živijo v nas, kri njihove krvi smo, kost njihovih kosti, junaštvo iz junaka in zvestoba iz zvestobe. Slovenski boritelji ob obalih Jadranskega morja tiho slavimo sveti spomin slavnih činov naših očetov. Za cesarja in domovino smo že skoro dve leti v boju na vseh bojiščih, nikjer in nikdar nismo zadnji. Naši slovenski soboritelii so prebili Galicijo, vzdržali Karpate, utrdili Kras in Sočo in na cesarjev klic vdrli čez visoke tirolske gore na zemljo našega največjega sovrafea Laha. Tudi mi slovenski topničarji ne želimo zaostati za našimi tovariši, dasiravno nam še ni dana priložnost, da bi so rama ob rami borili za našo očetnjavo, vendar pa čuvamo, kot trden branik našo obal in željno pričakujemo trenotka, da bi tudi mi po svoje napravili račun z našim verolomnikom. Toda ni ga od nikoder, ker se mu dozdeva, da bi moral pobegniti v svoj brlog s krvavo glavo. Za cesarja in domovino so se borili naiši očetje in tudi mi nočemo ostati za njimi! Naše geslo je vedno: Vse za vero, dom in cesarja! Živela Avstrija!
Prisrčne pozdrave vsem čitateljem in čitateiji-cam „Slovenskega Gospodarja" in sploh vsem Slovencem in Slovenkam pošilja od obali Jadranskega morja Karol Novak iz Motnika, c. in kr. trdnjavski top-ničar,
21 dni mecl mrtveci.
Naš vrhovni poveljnik proti Italiji, najdvojvoda Evgen, je nedavno sprejel v svojem glavnem stanu vojne poročevalce., katerim je med drugim pripovedoval sledeče: „Skupno delovanje inianterije z artile-rijo in baterij med seboj daje v glafvnem vspehe. Artilerijska obramba je stala sovražnika neizmerno te-liko mrtvih. Pred posameznimi odseki, kakor pri Sv. Mihaelu in pri Podgori, so bile nakopičene cele gore trupel. Okužila so zrak, ker jih ni bilo mogoče lam v kraškem kamnu in radi sovražnega ognja takoj pokopati. Dva naša vojaka sta obležala ranjena med temi metveci, kajti kakor hitro se je kaj zganilo, so streljali Italijani. Ohranila sta se od živeža, ki sta ga našla po žepih mrtvecev. Po 21 dneh so ju dobile naše patrulje in rešile . . ."
Francosko bojišče.
Angleška ofenziva.
Dne 24. junija so pričeli Angleži na bojišču v Flanciriji z olenzivo, katero so že mnogo poprej napovedali. Na približno 50 km dolgo fronto od Yper-na do reke Somme v Flaindriji so spravili čez eden milijon mož in čez 3000 topov. Artilerijski ogenj je trajal celih sedem dni in noču Dne 1. julija je pa za^ čela angleška infanterija naskajcovati nemške postojanke. Angleški naval je bil vobče odbit, le na dveh mestih ob reki Sommi se je Angležem posrečilo, v-dreti v popolnoma razstreljene nemške prednje jarke in nemške čete so se umaiknile v drugo zadaj se na-hajajočo obrambno črto. Angleška pridobitev znaša komaj 11 do 13 km ozemlja. Boje, ki se bijejo na tem ozemlju s tako ogromnimi močmi in sredstvi, je prištevati med najljutejše v tej svetovni vojski.
Borba za Verjdun, ki že traja 140 dni, se bliža zadnjemu odločilnemu trenoiku, k/ajti Nemcem se je posrečilo zavzeti vse važnejše verdunske predutrd-be, Na zahodnem bregu reke Moze se vršijo krvavi boji, v katerih so dosegli Nemci precejšnjih vspehov.
Iz 8000 topov.
Po poročilu pariških listov so spravili Angleži na 50 km dolgo fronto na francoskem bojišču v Flan driji čez 3000 topov različnega kalibra od najtežjih ladijskih do navadnih poljskih topov. Med temi je bilo 800 težkih ladijskih topov. Na nemške postojanke je bilo oddanih v prvih sedmih dneh angleške ofenzive čez pol milijona granat in Šrapnelov, Jcar znaša vrednost. 600 milijonov kron. Sedem dni in noči je neprestano bruhal iz žrel angleških topov ogenj na nemške postojanke, Gromenje topov je bilo tako silno, da se je razločno slišalo še celo Čez morje na — Angleško.
Turška bojišča.
Na kavkašld fronti so dne 1. julija trčile turške čete na rusko središče. V boju, ki se je vnel, so bili Rusi poraženi in so se morali umakniti za 13 km proti obali Črnega morja. Dne 30. junija so po hudem boju zajvzele turške čete perzijsko mesto Ker-manšah v zahodni Perziji, Ruske čete so se morale umakniti iz mesta proti severo-vzhodu.
Grčija.
Razoroževanje mobilizirane grške armade se začne dne 18. julija. Državni zbor se bo razpustil še komaj koncem mesca julija. Nove volitve se bodo bržkone razpisale še le za mesec september. Med vojaštvom, zlasti med častniki, živi veliko nasprotstvo proti četverosporazumu, kateri kljub vsemu nasilstvu nima na Grškem preveč ugodnih tal. Le to je od zla, da bo novi načelnik generalnega štaba četverospora-zumov prijatelj in da je policija prešla v roke četve-rosnorazumovih pristašev. Sicer pa se ni bati, da bi Grčija nastopila proti nam in našim zaveznikom, dokler ne bodo volitve končane in tudi takrat samo tedaj, ako zmagajo četverosporazumovi prijatelji.
Pred Solunom je mir. V mestu so si Francozi prisvojili vse javne praKice. tako da je mesto popolnoma v njih rokah.
Mehika in Severnoameriške države.
Iz Amerike dohajajo le pičla poročila o razmerju med Melriko in Severnoameriškimi zveznimi državami. Vojske si še nista napovedali, temveč se še vrše pisanja in pogajanja.
Irski voditelj na smrt obsojen.
Prvobojevnik za svobodo Irskle in njeno neodvisnost od Angine Roger Casement je obsojen na smrt, ker je irsko ljudstvo navduševal za vstajo in skušal spraviti orožje in municijo na Irsko, da bi v-staši lalhko z vspehom nastopili proti angleški solda-teski. Na Irskem in tudi na Angleškem je nastalo veliko gibanje, da se Casement pomilosti.
Konec vojske.
Angleški minister za vojne nabore lord DerWy je imel v Manšesterju govor, v katerem je rekel: Ne dvomim o končnem izidu vojne. Smatram, da naš sedanji položaj mnogo obeta. Ne vem povedati, kdaj bo konec vojne, prepričan pa sem, da pride konec teb evropskih zmešnjav popolnoma nepričakovano.
Hrvatski sabor.
Tretje vojno zasedanje hrvatskega sabora se je dne 4. julija zaključilo. * Podpredsednik dr. Magdič (Varaždin) je zaprosil blagoslova iz nebes za hrvatskega kralja (dolgotrajni živio-klici) in zmage za Avstrijo in njene zaveznike,
Hrvati na Reki.
Po državnomadžarskih in mestnoitalijanskih šo lah na Reki je vse polno mladine s hrv)ats}rimi priimki. To se je pokazalo v javnosti posebno zopet sedaj ob zaključku šolskega leta. Vsi reški listi priob-čujejo priimke odlikovanih učencev in učenk in tu jo 90% hrvatskih priimkov, natisnjenih seveda na laški način.
Goriška slovenska duhovščina za Goriško
Velevažiii sklepi.
Duhovščina črniškega dekanata je poslala, gospodu ministru za notranje zadeve naslednjo spomenico:
Vaša ekscelenca!
Duhovščina črniškega dekanata na Goriškem je sklenila o priliki uradne konference dne 19. junija 1916 v Sv, Križu na Vipavskem soglasno, poslati Vaši ekscelenci v blagohotno znanje in vpoštevanje sledečo spomenico:
Ker ni v deželi poklicanih ljudskih zastopnikov, se smatra duhovščina poklicano in dolžno, da. predloži na merodajnem mestu čustva in želje v deželi ostalega slovenskega prebivalstva, ki je po več kot enoletnih vsakovrstnih vojnih stiskah tako težko prizadeto.
1.	Slovensko ljudstvo na Goriškem polaga K vznožju Najvišjega prestola izraze svoje neomajne podedovane zvestobe in globoke Otroške vdanosti do svojega ljubljenega cesarja in najvišje vladarske rodbine,
2.	Slovensko ljudstvo na Goriškem se zahvaljuje vrhovnemu armadnemu vodstvu, da je moglo o-braniti z božjo pomočjo večji del dežele pred vpadom starega zahrbtnega sovražnikni in tako ohraniti slovensko ljudstvo po večjem delu avstrijski domovini.
3.	Slovensko ljudstvo na Goriškem se zahvaljuje visoki vladi, [»osebno pa c. kr. namestništvu in okrajnim glavarstvom v deželi za to, da so med vojno v tako nepričakovano veliki meri skrbela za ljudstvo in je podpirala v vseh zadevah, posebno glede javnega zdravstva in preskrbe z živili in prosi, naj tudi za nadalje stoje ob strani v vseh gmotnih in prosvetnih zadevah tako težko udarjenemu, stoletja in stoletja dinastično (za habsburško vladarsko hišo) in patriotično (domoljubno) čutečemu ljudstvu.
4.	Slovensko ljudstvo na Goriškem prosi, visoka vlada naj postavi po zgledu v sosedni kronovini Istri tudi pri nas vladnega komisarja in mu poveri posle samoupravne deželne oblasti in sicer radi dejstva, ker se je deželni glavar (Italijan Faidutfci) s svojimi uradi že pred izbruhom vojne umaknil iz dežele in se še sedaj čez leto dni ni vrnil v tako težko preizkušeno Gorico.
5.	Slovensko ljudstvo na Goriškem prosi visoko vlado, naj blagovoli pripomoči glavnemu mestu dežele, Gorici, ki leži v sredi slovenskega dela dežele in šteje polovico slovenskega prebivalstva, do javnih slovenskih ljudskih in meščanskih šol. A tudi ostali slovenski del Goriške nima sedaj nobene srednje šole in zato prosi podpisania duhovščina, visoka c, kr. vlada naj s prihodnjim šolskim letom, če le mogoče, v kronovini sami prej obstoječe srednje šole odpre, a v mestu Gorici pa z javnimi napisi dokaže, da je vedno patriotično čuteče slovensko ljuldstvo v tem težkem času pri visoki vladi našlo enakopravnost.
Crniče pri Gorici, dne 19. rožnika 1916. Za duhovščino črniškega dekanata: Alojzij Novak, župnik in dekan.
V podobnem smislu odpošljejo spomenice tudi ostala goriška duhovščina in tudi vsa slovenska goriška županstva.
žrtve za domovino.
Dne 17, junija je padel na gori Boskon na Laškem pošteni in prijdni fant Anton Anderlič, po domačo Muškrec, iz Nezbiš. fare Sv. E m a. Rajni je bil odbornik Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pri Sv. Emi in zvest ud Marijine družbe, truplo je blagoslovil č. g. vojni kurat Kraj ne. Počivaj v miru, dragi tovariš, v laški zemlji! — Vrla Zadravčeva obitelj tv Pavlovcih pri O r m o ž u je prejela te dni obvestilo od Rdečega križa, da je najstarejši sin Matija, ki je služil pri našem štajerskem pešpolku in od katerega že osem mescev niso imeli nobenega poročila, storil smrt za domovino na južnem bojišču že mesca novembra preteklega leta. Zadet je bil od krogle skozi pljuča. Bil je pri-ken in vzgleden mladenič in tudi član naše mladinske organizacije. Siar je bil šele 22 let. — Padel je smrtno zadet od granate mladenič Jak. Rajh iz Ormoža v 22. letu svojega živijeinja. Tudi on je bii član naše mladinske organizacije. Bil je tih in mirnega značaja, — Mladenič Jakob Žibrat, doma iz Huma pri Ormožu, je pred enim mescem v 23. letu svoje starosti storil pred zidom trdnjave ... smrt za dom in cesarja. — Junaške smrti za domovino je
6. Julija 1916.___________ _ _________
umrl dne 21. maja 191G na južnem bojišču ljubeznji-vi in od mnogih otročičev in drage žene objokovani poddesetnik Franc Gobec iz Žabnika, župnija S v . Flor i.j a n j>ri Rogatcu. — Tovariši poročajo iz i-talijanskega bojišča, da je padel 361etni mlademč-po-sesinik Jožef Krebs iz Selnice ob Muri, župnija S v. 11 j v Slov. gor. Jožef je bil vrl, pokoren ter skrben sin svoje matere. — Iz južnega bojišča se poroča, da je dne 21. majnika padel mlad mož posestnik Ivan Bajnšek, doma iz Lokavice pri Šoštanj u, zadet od sovražne krogle v glavo. Z bratom sta. bila skupaj in brat ga je tudi pokopal. Pred kratkim se je o-ženil in prevzel gospodarstvo. Bil je skrben gosjx>-dar in krščanski mož. — Aloj-zij Kropej, jtloma od S v, Kunigunde na Pohorju, vrl junak v Karpatih, pozneje na Doberdobu, kjer je bil povišan za poddesetnika in odlikovan z malo srebrno hrabrostno svetinj«, je šel branit tirolsko mejo zoper poželjive polentarje, je tam našel junaško smrt, Bil je marljiv dijak mariborskega učiteljišča, pa* iz II. letnika je lani dne 22. maja odrinil prvič na fronto in ravno ob obletnici, dne 22. maja 1916, ga je Bog poklical iz tega sveta. Počivaj v miru, Bog pa naj tolaži stariše ob izgubi nadebudnega sina. Eden njegovih bratov je sedaj pri vojakih, eden pa na Ruskem že dalje u-jet, — Umrl je, 24 let star, mladenič Ludovik Rav-nak, doma iz Višnjevasi pri C e j u in sicer na ranah, ki jih je dobil na italijanskem bojišču. Bil je tudi naročnik „'Slovenskega Gospodarja." — C. g. vojni kurat Rihard Zaje je sporočil Alojziju Krajnc, posestniku v Sovjaku, župnija Sv. Bolfenk v Slov. gor., da je padel za domovino dne 22. maja t. 1. njegov najmlajši sin Alojz ter je pokopan na vojaškem pokopališču Malega Kostalta (Lavarone) na južnem Tirolskem. Drugi dan bi dovršil 19. leto svoje starosti. Bil je vzoren deček, vse ga je spoštovalo in ljubilo. Bil je naročnik „Slovenskega Gospodarja."
—	Iz Lepenjive pri Mozirju se nam poroča: Dobili smo dne 7. junija žalostno vest, da je umrl priden in vrli fant Vincencij Podvratnik, p. d. Korpni-kov. Na Tirolskem, v visokih, sneženih planinah, se je močno prehladil in je po kratki bolezni dne 26. maja v 21. letu svoje starosti moral zapustiti ta svet. — Slovenski vojaki nam pišejo iz južnih Tirol: Naš vrli junak kadet Franc Pelcl, star 21 let', doma od Sv. J u r i j a ob Sčavnici. je dal svoje mlado življenje domovini na oltar. Dne 6, junija popoldne je bil od sovražne krogle tako hudo zadet, da je v par minutah izdahnil svojo blago dušo. Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo. Pozdravljajo: Cetovo-dja C. Zelič, četovodja 'Matija Riteinšek, desetnik A. Rogel, Iv. Šetinc, poddesetnik Kajtnar Karol in sliuga Frano Plesec ter pešec Franc Pribožič. — Naš naročnik Ferdinand Kosi, doma iz ljutomerske o-kolice, nam piše iz Bolcana na Tirolskem: Na bojišču počivajo moji rajni tovariši: Franc Stampar, Anton Nemec, Em. Belec, dva brata Brunčič iz Bukovec, dva brata Rajtar, Sumak, Ignac Kardinal itd,
—	C: g. vojni kurat Krajnc poroča, da je padel na gori Boskon na italijanskem bojišču dne 6. junija Franc Zmazek, doma iz Percetinc pri 'Mali Nedelji. Pokopan je na Kanovi. Bil je še le komaj 19 let star. Bil je zvest bralec „Slovenskega Gospodarja" doma in na bojišču. — Za domovino je žrtvoval svoje mlado življenje na Italijanskem bojišču priden mladenič Janez Menoni iz Novevasi pri P t u j u v 22. letu svoje starosti. — Neusmiljena smrt nam je iztrgala iz naših vrst blagega mladeniča Fr, Tuš, doma od Sv. Benedikta v Slov. gor. Padel je dne 9. junija, zadet od sovražne krogle. Padel je kot Žrtev poklica, kot sanitet. Hotel je iti na ^omoč ranjenim. Vsem v milo slovensko domovino pošiljamo prisrčno pozdrave Janez Granda, Tomaž Cene, Henrik Drozg, Franc Kirbiš, Martin Poštralk in drugi slovenski vojaki od 13. stotnije 47. pešpolka. C. g. vojni kurat Krajnc nam je sporočil, da je dne 6. juniji padel junaške smrti, zadet od dum-dum-strela v glavo na gori Boskon mladenič Franc Kovačec iz Polen Saka. Star je bil 29 let. — Nemila usoda nam je odprla dne 23. junija t« I« nov prob, kateri bo pokril zonet enega izmed naših nepozabnih in to je bil vrl mladenič Alojzij Fanedl iz pevskega zbora pri Sv. Juriju v Slov. gor. — Jožef Bauman, sin posestnika v R ač ah, je padel na južnem bojišču zadet od granate v vrat in prsa. Počiva na italijanski zemlji. — Dne 21. maja je na italijanskem bojišču padel 221etni mladenič Alojzij Zimšek, doma iz P i 1-Stanja. — Ljubi domovini na oltar je položil tam v Bukovini v Cernovicah svoje mlado življenje 191et-ni mladenič Viktor Dovnik iz G o r n j i h H o č, ki jo dobil rano v trebuh dne 22. aprila. Dne 24. aprila je za rano umrl. — Jožef Lah- iz Velike Nedelje je padel dne 6. junija na južnem bojišču. Truplo rajnega je bilo blagoslovljeno in pokopano v kraju Kanove na Laškem. — Vsem padlim junakom naj sveti večna luč!
Obnovite naročnino! z današnjo
številko je mnogim naročnikom potekla naročnina. Prosimo vse, ki nimajo lista plačanega naprej, naj naročnino takoj obnovijo, da jim ne bo treba lista ustaviti. Ob enem pa vabimo vse tiste, ki še nimajo naročenega Slov. Gospodarja, da si ga takoj naročijo. Posebno pri oročamo ženam, starišem, sorodnikom in vsem prijateljem
______ SLOVENSKI GOSPODAH.
naših hra rih vojakov, da jim vsaj za četrt leta naroči o , Slov. G spudarj»4', k je, kakur vojaki ni fevnti i i zaledju sami priznavajo, njih najljubši pr jattlj. „Slov. G spi dar' je glavni razširjen &lec verske i a narodne za esti, radi tega a služi, da se mu prido» i čim več n>vih naročnikov. „Slov. Gosp dar" stana za celo lei.o 4 K, za pol leta, 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina se pošilja na nasl »v: Upravništ o Slovenskega Gospodarja, Maribor.
Tedenske novice.
Sv. birma v ljutomerski dekaniji. Prevzvišeni Nadj iastir se odpeljejo v soboto, dne 8. junija, v ljutomersko dekanijo, kjer bodo delili zakrament svete birme v nedeljo, dne 9. t„ m. v Ljutomeru, dne 10. t. m. pri Sv. Križu na Murskem polju, dne 11. pri Sv. Juriju na Sčavnici, dne 12„ pri Kapeli, dne 13. pri Sv. Petru pri Radgoni, dne 15. v Veržeju. Dne 16. t. m. bodo v Veržeju posvetili stranski altar Žalostne Matere božje v cerkvi Dobrega sveta v zavodu oo. salezijancev.
Imenovanje. Cesar je imenoval preč. g. Alo'zi-ja Arzenšek, naflžup. in dekana v Vuzenici, za kanonika mariborskega stolnega kapitelja. Novi cerkveni dostojanstvenik je rojen dne 15. maja 1864 v Stranicah pri Konjicah. V mašnika je bil posvečen dne 18. julija 1887, v dušno pastirstvo je stopil prihodnje leto 1888. Po večletnem kaplanovanju je bil župnik v Trbonjah, nato v Vitanju, in nazadnje nad-župnik in dekan v Vuzenici. Sedaj zatsede kanoniSko mesto, katero je imel rajni mil. g. kanonik Jer. Voh, ki je tudi prišel v kapitelj iz dušnega pastirsfva. Novi gospod kanonik je bil vedno vnet prijatelj našega katoliškega slovenskega časopisja in v „Slovenskem Gospodarju" so bili njegovi življenjepisi in opisi znamenitih cerkvenih slovesnosti vedno dobro došlo berilo. Blagoslov božji za novo pot!
Duhovniške spremembe. Za kornega vikarja v Mariboru je imenovan č. g. Evgen Lorger, kaplan v' Ormožu. — Prestavljen je č. g. kaplan Franc Slana iz Slov. Bistrice v Ormož. — Nameščen j'e bogoslov-niški duhovnik č. g. Martin Gorogranc kot II. kaplan v Slov. Bistrici.
Prvi misijonar Izmed ogrskih Slovencev. Dne
2. julija je bil v Gradcu posvečen v ma&nika Ivan Sobočan iz Gumilic v Prekmurju. Dne 3. julija je služil prvo sveto mašo v Gradcu. Sobočan je prvi ogrski Slovenec, ki je postal misijonar-lazarist.
Vpoklic črnovojnlkov. Z Dunaja poročajo: Pri nedavnih prebiranjih potrjeni čraovtojniki bodo, kakor že znano, vpoklicani pod orožje, čim bodo glavna žetvena dela končana. Po dosedanjih določbah se bodo vpoklici izvršili v dveh oddelkih. Okoli dne 15, avgust» bodo najbrž vpoklicani črnovojniki do 36. leta,
„Slovenski Gospodar" olajša našim vojakom domotožje. Pešec Al. Gaube od Sv. Jurija ob Pesnici piše domačemu dušnemu pastirju iz južnega bojišča meid drugim: „Sedaj mi je vsaj nekaj lažje po domu, ker lahko čitam poročila iz naše ljube slovenske domovine, ko dottivam „Slovenskega Gospodarja." Ker nas je blizu 20 vojakov od Sv. Jurija na Pesnici v tem kraju in pod to številko vojne pošle (238), nas zelo veseli, če imamo čas, pa gremo skupaj in čitamo ta ljubi domači slovenski list . . ." — Drugi slovenski fantje in možje nam zopet pišejo: „Domoljubne pozdrave pošiljamo iz bojišča vsem c. bralcem in naročnikom „Slovenskega Gospodarja." V veliko zabavo nam prihaja Vaš cenjeni list sem v tujino in težko ga pričakujemo. Kadar pride, pa roma iz roke v roko slovenskih fantov in mož. Ivan Brus, narednik: J. Vihar, računski podčastnik; V. Salamon iz Poljčan; Franc Braöiö od Sv. Vida pri Ptuju; Ferdinand Bukovnik iz Selnice; Anton Majhen iz Jarenine; vsi pri oddelku strojnih pušk na i-talijanskem bojišču. — Srčne pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz južnega bojišča: Jalkob Zavratnik, poddesetnik, Luče; Henrik Zakšek, Libna; J. ŽlalT-tič in Alojzij Voglar, Sv. Urban pri Ptuju; Jož, Leber Dramlje; Franc Kozole, Anton Vodopivc, Franc Vošnjak, Ivan Mrak, Mihael Pilko., vsi od pešpolka štev.' 87.
Glas koroških ledenikov. Piše se nam: Na goro, na ßoro. na strme vrhe . . . Da, stari črnovoj-niki smo in osiveli v vojni službi, a gledamo pa še čvrsto. Sedaj že 13 mescev imamo soseda izdajalca na skrbi, da ne vpade na. našo zemljo polente kuhat in to nas podžiga, da se še bolj postavimo in srčno zremo, če treba tudi smrti v oči. Iskrene pozdrave čitateljem „Slovenskega Gospodarja" in vsem našim rojakom v domovini in na bojišču pošiljajo: Stef. Ve-senjaik, Zavrč pri Ptuju; Anton Kapel, Ka,lobje, in Franc Sovič, Sv. Mihael pri Šoštanju.
Mrtvi se oglašajo. Iz ruskega vjetfriištva se je oglasil in pisal svoji ženi Vincenc Brumen od Male Nedelje dne 19. maja 1916, Od 12. oktobra 1915 ni bi-
Stran 5.
lo nobenega poročila od njega. — Oglasil se je poddesetnik Ivan Meško, doma iz Ormoža, Domači so že mislili, da ni več med živimi, ker že devet mescev ni bilo glasu od njega. Te dni so domači dobili nepričakovano dopisnico iz Sibirske Rusije. Piše, da je še živ in zdrav ter si želi še enkrat videti svojo domovino. — Alojz Kegl iz Kraljevec v župniji Sv. Juri' ob Sčavnici je pisal svoji ženi in otrokom iz ruskega vjetništva, da je še živ, Od 21. junija 1915 ni bilo več nobenega pisma od njega. Dne 2. junija 1916 je prišla dopisnica, dne 13. junija pa že druga. Kegl piše, da je še, hvala Bogu in Mariji, zdrav, samo dolg čas mu je v Rusiji, ker nima „Slovenskega Gospodarja." Najbolj ga žalosti, ko nič ne dobi od doma glasu, ali so domači živi ali mrtvi. Nekateri tovariši so že dobili dopisnice od svojih. Oh, kako so jih veseli. Izrefdno veselje je, če vjetniik le eno kartico dobi od doma. Piše, da je že nisal 20krat iz Rusije, a domači niso nič dobili.
Štajerski Slovenci v Italijanskem vjetništvu. Dobili smo sledečo dopisnico: V Italiji, dne 12. maja 1916. Slavno uredništvo! Podpisani pošiljamo cenj. „Slovenskemu Gospodarju" in njegovim bralcem iz italijajnskeiga vjetništva na)jnrisrčnejše pozjdrjave: J. Treplelj iz Noveštifte, Franc Buser iz Sladkeeore in Anton Sket iz Rogaške Slatine. Naslov: Ivan Tre-pelj, Prigioniero a Venosa, Potenza, Italia,
Uradni seznam vojnih vjetnikov. Vojna ministrstvo je izdalo drugi seznam onih vjetnikov, katerih čete ali doma ni bilo mogoče dognati, ker so društva Rdečega križa v sovražnih državah poslala netočne in pomanjkljive podatUe o njih, Seznam obsega 143 strani in na njih po abecedi 10.000 imen. Seznam stane 36 vinarjev in se dobi v državni tiskarni, Dunaj, I., Seilerstätte 24. Sicer pa oskrbuje sezname vsaka knjigarna. V seznamu najde marsikdo koga, o komur je že obupal.
Kdo kaj ve? Matija Fižole, Kališovec, občina Brezje, 87. pešpolk, 11, stotnija, vojna pošta štev. 73, se pogreša od 26. avgusta 1914, Njegova žena Mar. Kozole, Selce št. 8, pošta Rajhehburg, prosi njegove tovariše, če kateri kaj ve, da ji! naznani, — Moj sin Mihael Miklavžina se že od dne 29. septembra 1914 pogreša. Služil je pri domobranskem pešpolku št. 4. 1. batal'on. Vsa tozadevna vprašanja so zaman. Ce kdo ve, kam je izginil, naj piše očetu Jerneju Mikla-vžina, Skale pri Velenju. — Pogreša se od dne 17. novembra 1915 Anton Sorn, posestnik, Irje štev. 9, Rogaška Slatina. Služil je pri &rnovojniškem bataljonu štev. 154, 3. stotnija, 1. vo., vojna pošta št. 614. Vojaki-tovariši, ki ste ga poznali, blagovolite naznaniti, kaj je ž njim: Mihaelu Želinšček, Irje štev,. 7, RogaiSka Slatina, Sp. Stajer.
Gospodarske novice.
Klanje telet zopet omejeno. Kakor izvemo, je
vlada izdala odredbo, po kateri se klanje telet zopet omeji. Teleta se smejo prodati mesarjem ali zaklati le tedaj, ako politična oblast (okrajni živinozdravnik) da tozadevno dovoljenje. To dovoljenje se dobi, ako tele ni zdravo in ako primanjkuje prostora ali krme. Pri občinskih uradih se dobijo potrebne tiskovine, ki se morajo izpolniti in vposlati na okrajno glavarstvo, nakar šele pride odgovor.
Oddaja zabele. Mariborsko okrajno glavarstvo ie pozvalo občine, naj zberejo brez pritiska, čisto prostovoljno, pri občanih odvišno zabelo in mast in naj jo pošljejo okrajnemu glavarstvu za preskrbo prebivalstva in sicer po dnevnih cenah. Nekateri pa smatrajo to za nekako rekviriranje^ ka*r pa seveda ni res. Oddaja zabele je popolnoma prostovoljna in se sedaj nikogar ne more k temu siliti.
Laneno seme zaseženo. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da so zasežene vse zaloge lanu starega pridelka in ki ne pridejo v poštev kot lan za seme.
500 g žita za osebo. „Wiener Zeitung" priob-čuje odredbo notranjega ministrstva z dne 25, junija. 1916, zadevajočo ureditev vporabe žita in mlinskih izdelko\\ Po tej odredbi smejo pri žetvenih detih neposredno zaposlene osebe do dne 1. oktobra 1916 na dan porabiti 500 g žita ali iz istega napravljene mlinske izdelke.
Poučni tečaj na mariborski deželni vinorejski šoli Na mariborski deželni vinorejski šoli se bo vršil dne 24. in 25. julija t. 1. brezplačni poučni tečaj o vporabi sočivja, zelenjave in sadja/ Več o tem o inseratu.
Ogrščica, rep i ca in prga zasežena. Izšla je nova cesarska naredba, ki določa, da je tudi letos zasežen, slično kakor v lanskem letu, v prid države, ves letošnji pridelek ogrščice in repice ter da se bo moral izročiti banki za industrijo in trgovino na Dunaju. Izvzeta je samo tista množina ogrščice in repice. katera se bo rabila za seme. Nada.j)e so tjidi določene cene za ogrščico in repico in sicer bo plačevala omenjena banka ogrščico po 63 K za meters-ki stot in repico po 60 K za meterski stot. Cena za prgo, katera se bo morala izročiti osrednjici zä krmila, bo določena pozneje. Ogrščica in repiea mora biti zmlaSens najpozneje do dne 30. novembra in do dne 15. decembra morajo biti naznanj'ene imenovani banki vse zaloge ogrSöice in repice.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretočenem tednu prav živalmo popraševanje po tu-
jem hmelju, za katerega so špekulanti ponujali 65 K za 50 kg. Na Češkem so letos hmeljskä nasadi v rasti zelo zaostali, kar je zakrivilo deloma neugodno vreme, deloma pa hmeljska bolha. V najboljšem slučaju ne pričakujejo letos na Češkem niti srednjedob-re hmeljske letine. Nič boljše ni v Nemčiji. Iz Sar vinjske doline se nam pa poroča, da je tamkaj slavje hmeljskili nasadov zelo neenakomerno. Ponekod iz-vanred.no lepi nasadi, podrugod pa v rasti tako zaostali nasadi, da ni pričakovati dobrega hmeljskega pridelka. Ce vse ne vara, bodo cene za letošnji štajerski hmelj mnogo višje, kakor so bile v lanskem ie-tu, kajti tud,i ogrski, gališki in moravski hmelj je letos v razvoju vsled neugodnega vremena zelo močno zaostal.
Tudi očala se podražijo. Zveza avstrijskih tovarnarjev za izdelovanje očal in daljnogledov je zopet sklenila, da vnovič zviša cene za razna optična orodja, kot očala, daljnoglede itd. in sicer za 80 odstotkov.
Razne novice.
Ne streljaj nepremišljeno. Iz Ribnice se nam piše: Dne 2. julija je veleposestnik Lipej Strajhar v naglici vstrelil na črešnjo, misleč, da je vrana, a je obstrelil nevarno svojega pastirja, šolarja Jož. Gru-belnik, katerega oče je v Rusiji vjet'. Fanta so takoj spravili v bolnišnico.
Ne deva,j smetljiivega klasa ali zrna v usta. Na Dunaju je nedavno umrl mestni tržni komisar A. Märtz. Komisar se je pri preiskavanju žita zastrupil s plesnjivimi in smetljivimi žitniimi glivicami. Trpel je grozne bolečine. Pazite torej! Z ranjenimi prsti ne prijemajte smetljivih klasov ali zrnja. Se slabše pa je, iste jemati v usta.
Mehke postelje se je odvadil. Prišel j-e pred kratkim mož na Jdopust, ki je bil v vojni že od vsega začetka in ni nikdar ležal na kakšni postelji, ampak vedno le v jarkih, v hlevih in drugih slučajnih nepriličnih prostorih, v obleki, v dežju in mrazu. A pred vojno je bil pa zelo občutljiv v vsakem _ oziru. Gorje ženi, če ni bila postelja zrahljana in mehka! Toqa sedaj na dopustu? Nikakor se ni hotel vleči v svojo mehko posteljo, katero mu je ženka še posebno ugodno napravila. Vse njeno prizadevanje je bilo brez vspeha; ni ga mogla pregovoriti, da bi se vle-gel v lepo posteljo. Končno jej izpolni prošnjo. Toda zaspati mu ni dalo. Naenkrat skoči pokonci in na tla, Žena se silno prestraši, prižge svetilko in vpraša; „Za božjo voljo, kaj ti pa je, možiček!" — „,Veš, ljuba ženka! Postelja se mi zdi, kakor prava mučilnica; ne morem spati v njej." — Žena ga tolaži, češ, saj je vendar pred vojno tako rad v njej ležal in tar ko sladko spal. — „Da, da, pred vojno! Ampak sedaj ne gre več!" — -iNato se zavije v svoj vojaški plašč, se stegne po tleh, kakor je dolg in širok, in trdno zaspi snanje pravičnega vojaka!
Se letos bo konec vojne? Pariški dopisnik danskega „Berlingske Tidende" je imel pogovor s pariško vedeževalko Thebes o tem, kako dolgo bo še trajala; vojna. Vedeževalka je v decembru 1918 prerokovala za leto 1914: „Leto 1914 bo leto velikega junar-štva. Teklo bo mnogo krvi in solza, leto bo za Francijo častno." Glede leta 1916 je rekla: Vojna bo vedno na svetu. Sicer je lepo, sanjati o miru, želeti mir in pridigovati o miru in razoroženju, a to so same sanjarije. Dokler bodo na svetu le dva moška, ena ženska in le košček zemlje, bo vedno boj. |To velja tudi za narode. Boj med narodi ne bo nikoli nehal, ker spada k svetovnemu redu. Za obrambo mora biti vedno vsak pripravljen, zakaj volk požre ve/dno ovco, če le more do nje. Prerokovala sem, da bo vojne še letos konec. Vzlic vsem nasprotnim mnenjem U--dim, da bo vojne še pred Ndvim letom konec. I' cer bo takrat nehala, kadar se bo to najmanj pričakovalo in na način, na kateri svet sploh ni pripravljen. Nove zimske vojne ne bo, Ma.'hen, neznaten dogodek bo vojno Končal, peščeno zrno bo na- obeh črtah povzročilo, da bodo umolknili topovi in puške. Usoda ima sedaj svoj prst na puškinem petelinu!" — Tako vedeževalka Thebes, ki zna na karte prerokovati prihodnjost in zasluži vedno veliko denarja., da-siravno so njena prerokovanja ne izpolnijo vedno.
Kmečka pravila za mesec julij. Je julija pre-suho, ostane grozdje prav drobno. VDe dež 1© včasih^ prirosi, se pa osoči, zdebeli. — Je mesec moker in' hladan, v gnilobi rad je sad končan. — Ce pasji nam dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu vzerno,
—	Obilo če dežuje in grmi, le pičlo bo ječmena in r-ži. — Ce julija solnce močno pripeka, bogat se pridelek v shrambe steka. — Samo močno julijevo solnce ti prinaša dosti blagra in sreče. — I^eto in zima se srečata na dan Marijinega obiskovanja (2.). — Magdalena (22.) rada joče kot otroče (ta (lan rado dežuje). — Svetega Jakoba (25.) jasno če je nebo, tud' o Bftžjču bo krasno kot ribje oko. — Sv. Ana (26.), če brez viharja, bo kmet jeseni imel dost' denarja^
—	Sv. Ignacija (31.) temna noč in oblačen dan, vinogradnik to leto v cekine bo zakopnjn. — Stoletna pra-tika prerokuje letos med 10. julijem in 10. avgustom izredno vroč čas.
Dopisi.
Maribor. iStariši se pritožujejo, da policijska oblast pri tukajšnjih obeh kino-gledališčih premalo gleda na to, da se šolska mladina ne udeležuje predstav, ki so samo za odraščene. 10- do llletni dečki so pomešani med vojaštvo in drugo občinstvo in vidijo in slišijo mnogokrat reči, ki niso za mladino. Ali je čuda, da se število mladih hudobcev dan za dnevom vedno bolj širi? Opozarjamo nadzorovalno o-blast, da posveti tej zadevi malo več pozornosti.
Sv. Križ nad Mariborom. Sledeči klicu našeaa presvitlega vladarja, ustanovili smo tudi pri nas to-li potrebno šolarsko kuhinjo. Hvala Bogu, z zadovoljstvom se lahko oziramo na enoiupolmesečno začetno dobo.. Da pa se je ustanovitev kljub raznim te-žkočam uresničila že letos, se imamo zahvaliti neu-trudljivemu in požrtvovalnemu prizajdeva/nju našega preblagega, za napredek tako (vnetega g. župana in šolskega načelnika Filipa Galunder, za kar mu izrekamo najtoplejšo zahvalo in vso priznanje. Zahvaljujemo se tudi najiskreneje vsem našim blagim, vrlim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so deloma z denarnimi prispevki, deloma s kmečkimi pridelki pripomogli, da so našim šolarčkom pri slehernem obedu žareli obrazi veselja in zadovoljnosti. Z\ denarnimi zneski so prispevali: vlč. g. župnik Anton Kocbek 120 K, župan in šolski načelnik Filip Galunder 8Cf K, odvetnik dr. Radoslav Pipuš 50 K„ okrajni odbor mar riborski 100 K, kozjaška posojilnica Sv. Križ 100 K, nadučitelj Avguštin Hauptman 20 K, učiteljica- Mar. Železnik-Jerain 50 K, preč. g. župnik G. Zrnko 10 K, prednica Marijine družbe Julka Cepe 20 K, Ana El-žnik 20 K, Franc Bicman 10 K, Frančiška Fischer 5 K, Franc Gaube 5 K, cerkveni ključar Jak. Str-nad 4 K. Jakob Gradišnik 2 K, Valentin Cerič 2 K, Neimenovan 17 K, skupaj torej 615 K. Razun teh pa imamo še mnogo večje število onih dobrotnikov, ki so darovali v blagu. Bog jim vsem povrni stotero! Bog nam ohrani dosedanje dobrotnike in nam nakloni še novih za prihodnjo zimo!
St. Ilj v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo vabi domačine in sosede k prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m., v Slovenskem Domu ob '/i5. uri popoldne, v prid vojnim pohabljencem. Vstopnina o-bičajna, preplačila se hvaležno sprejmejo. Vspored: Gledališka igra „Skriven zakla^d" v treh dejaniih. Dekiamacija „Po bitki." Gledališka igra „Kmet in fotograf." Deklamacija „Samostanski vratar." „V mraku", mešan zbor. Pridite v obilnem številu!
Sv. Jurij ob Sčavnici, Povodom smrti svoje ljubljene žene je podaril g. A. Ceh, sedaj biva;oč v Mariboru, za uboge učence duhovske šole 10 K.; za koji blagi dar se šolsko vodstvo Sv. Duh v imenu revnih učencev darovatelju prav prisrčno zahvaljuje.
Sv. Križ na Murskem polju. Dne 21. junija nam je neizprosna smrt odvzela drago bitje Alojzija Ivanič, mladeniča iz Stare-Nove vasi. Vedel je natančno /a dan svoje smrti, kajti če pred par mesci je izjavil, da bo umrl na svoj rojstni in godovih dan. In res — ni se varal v svoji prerokbi. N. p. v m.!	"rc"
Dramlje. Tukaj je umrl dne 19. junija obče-spoštovani posestnik Jurij Aužner v 80. letu svoje starosti. Blag mu spomin!
Celje. Piše se nam iz celjske okolice: Ker je nam sedaj končni vspelr tedna Rdečega križa na razpolago, o katerem se zaradi velikega obsega podružnice in radi vojnega časa ni moglo prej kaj objaviti, se naslednje v tej zadevi poroča: Za darila, znake, cvetlice ' in od prodaje listkov in raiznih prireditev znaša skupilo 17.330 K 76 v. Iz zapisnika udov Rdečega križa je razvidno, da vplačana udnina znaša dosedaj 4382 K, vsega skupaj torej 21.712 K 76 vin. Ta svota pač kaže veliko, izvanredno patriotično požrtvovalnost našega ljudstva v prid naše podružnice. Na novo se je zglasilo 1361 udov, vseh skupaj pa je 2394. V našem društvu so zastopani vsi stanovi obširnega celjskega okraja, ki se bodo z veseljem in ponosom spominjali tedna Rdečega križa leta 1916, z zavestjo, da so z najboljšo voljo svoj imetek z velikim vspehom položili na oltar naše domovine, da bo končna zmaga naša. — Podružnica Rdečega križa za kmečki okraj Celje.
Skale. Dne 5. julija je umrla v 84. letu svoje starosti spoštovana gospa Julijana Rotner, mati vlč. g dekana Ivana Rotner. Truplo pokojnice se dne 7. julija prepelje v Lembah pri Mariboru, k^er se bo ob 1. uri popoldne vršil pogreb. N, v m. p.!i
Zadnja poročila, d osla v četrtek, 6. julija.
Najnovejše avstrijsko nradno poročilo.
Dunaj, 5. julija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Na višinah severovzhodno od Kirlibabe v B u k o v i n i praske s sovražno konjenico.
Zahodno od Kolomeje je bila opoldne r u -ska brigada, ki je prešla k napadu, po naši a r t i 1 e r i j i prisiljena k divjemu umikanju. Proti večeru je sovražnik najpadel 'užno od kraja S a d z a v k a z močnimi silami. B i Ij je p o v s o d v r ž e n nazaj, mestoma po srditem ročnem metežu.
Pri kraju B a r i č, zahodno od mesta B u 6 a o (ob Strypi) so v fd r 1 i R u s "i mimogrede v n a š s postojanke. V protinapadu smo zopet pridobili prvotno črto. Pri kraju V e r -b e 11 ob gornjem S t y r u je sunek avstro-ogr^kih čet pripomogel, da smo vjeli 11 ča/stuikov, 827 mož, in vplenili 5 strojnih pušk. Po več dnevih se je na tem bojišču posebno izkazal starodavni pešpolk št. 42 iz Terezina,	•
J.užnozahodno in vzhodno od Lučka so se zopet i z j a 1 o v i 1 i številni sovražnikovi sunki pod njegovimi težkimi izgubami.
V	ozemlju reke S t y r, na gornji strani S o -k u 1 a, do mimo Raíalo !v k e, so Rusi zopet pričeli n a p a d a t i. Zahodno od kraja K o 1 ki je poskušal sovražnik z močno uporabo bojnin sil pridobiti na severnem bregu trdnih tal. Na številnih drugih mestih so bili ruski n a -padi odbiti.
Italijansko bojišče.
Na ozemlju Doberdolbske gorske planote se je nadaljeval topovski ogenj zlasti na južni del gorske planote. Italijanski napadalni poskusi na naše postojanke vzhodno od T r ž i č a in S e l c so bili odbiti.
Na fronti med B r e n t o in A d i ž o je napravil sovražnik brezvspešne sunke proti našim postojankam pri R o a n i in severno od doline P o s i 11 a.
Pri N a b o r j e t u in a- dolini S u g a n e je bii sestreljen po eden sovražni zrakoplov.
Balkansko bojišč«.
Položaj nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hofer,, podmaršal.
Rumunija ostane nepristranska.
V	Sinaiji blizu Bukarešte se je vršil dne 4. julija rumunski kronski svet pod predsedstvom kralja Ferdinanda, katerega so se udeležili ministri in načelnik generalnega štaba. Sklepi kronskega sveta so sicer tajni, a toliko se je izvedelo, da se je sklenilo, da, ostane Rumunija brezpogojno nepristranska.
Resna beseda vojakom. Tako je naslov mali lični knjižici, ki je te dni izšla v Katoliški tiskarni v Ljubljani. Namenjena je v prvi vrsti vojakom-Sloven-cem, da se z enako odločnostjo uprejo sovražniku, kf se ob času počitka posebno za fronto utihotaplja med nje, kakor se borijo proti Rusu in Italijanu. Od naših hrabrih vojakov pričakujemo boljše bodočnosti in srečnejšega razvoja. Tega se oni tudi zavedajo. Naj se poleg tega zavejo še v dno srca, da je zvestoba napram Bogu v njegovi 6. zapovedi najbolje poroštvo, da ostane narod zdrav in krepek v naravnem in nadnaravnem oziru. Zgoraj omenjena knjižica poživlja vojake, naj ostanejo 6. božji zapovedi do konca, zvesti, naj nečistovanju, kjerkoli in kakorkoli se pojavlja, napovedo brezobziren boj povsod. Gorje narodu, v katerem se ta kuga v katerikoli obliki razširi. Kniižica izhaja od visoke duhovske strani goriške nadškofije; narekovala jo je ljubezen do našega ljudstva in njegove bodočnosti in plemenita skrb za nesmrtne duše, ako se med njimi nečistovanje pojavi. Kdor to ljubezen in to skrb deli, naj knjižico širi iK priporoča povsod. Dobiva se v tiskarni sv. C i -r 11 a v Mariboru in stane s poštnino vred: 10 izvodov 1 K; 50 izvodov 4 K 50 v** 100 izvodov 8 K 3& v; 1 komad stane 10 v. Manj kakor 10 komadov se po pošti ne pošlje. Denar je treba poslali naprej v gotovini ali v znamkah. Kdor knjižico v trgovini v Mariboru kupi, se mu seveda ooštnina odračuni.
Zbirka slovenskih povesti. Izšel je peti zvezek te zbirke, ki jo izdaja naš najboljši poznavalec slovenske slovstvene zgodovine prof. J. Grafenauer, Cena za zvezek je zelo nizka, 60 vinarjev. Dobiva se t Katoliški Bukvami v Ljubljani. Peti zvezek prinaša F. S. FinŽgarja povestico „Študent naj bo" in črtico ' „Naš vsakdanji kruh." V vsakem zvezktu se nahajajo spisi enega edinega pisatelja. Dosedaj so objavljeni spisi po zvezkih: Josipa Ogrinca, Frana Erjavca, Jaklič-Jurčiča, Ks. Meška in sedaj Finžgarja. Izdajatelj podaje pri vsakem zvezku uvodoma življenjepis in oceno slovstvenega delovanja pisateljevega, kar vrednost vsake knjige zelo povzdigne. Toplo priporočamo 1
• Dre. Opozarjamo na fnserat „Ure" od tvrdke Kor^trt * Mostu na ČeSkem, ki je ena največjih tvrdk te vrste na »»«*< Nafil fiitatelji naj pišejo po cenik, katert obeega 4000 podob i* se dobi zastonj. Naslov: H. Konrad, razpošiljalo a n>- Mo*i un Cefikem St. 800.
Loterijske Številke.
Trst, dne 28. junija 1£16: 30 8i- 07 75 79 Dunai, dne 1. jnlija 1916: 7 45 13 54 77
Proda se hiša z vrtom, pripravna sa trgovino. Hiša stoji tik žel. postaje; eno uro na okolu ni nobene trgovine. Cena 7000 K. Naslov pove upravništvo tega lista pod „Hiša št. 4!3".	_
Kupi se hiša z nekoliko posestvom v bližini Maribora. Hiša mora biti gamostoječa z vrtom, njive so lahko nekoliko oddaljene. Ponudbe na npravništvo tega lista pod „Hiša blizu Maribora št. 434".
Hiša
(gradič) na najlepšem prostoru trga bliža kolodvora, pripravna za vsako obrt, veiiko njivo in travn kom, z gospodarskim poslopjem in ž 2 velikima vrtoma se proda pod aelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici ob Savi.	438
Izjavi.
Jaz podpisani Franc Juhart, lesni trgovec v Slov. Bistrici obžalujem, da sem gosp. Ferd. Wernig, trgovca v Kovači vasi pri Slov. Bistrici razžalil, ga prosim javne za •dpuščanje, se mu zalvalim, da je od tožbe odstopil, zavežem se za občinske uboge občine Kovača vas plačati 50 K in poravnati vse v tej zadevi narasle stroške. Slov Bistrica, dne 25. junija 1916.
Franc Juhart.	439
Krojaški pomočnik se sprejme takoj v stalno delo pri g. Ivanu Partlič, krojač, Studenci pri Mariboru Okrajna cesta 3. 442
Vina in sadni mošt od 561. naprej suhe hruške od 5kg naprej in novi „Silva" vrelec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Oset, pošta Guštanj, Koroško. Posodo zaračunam za lastno ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode t polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravograd.	443
Proda se pod ugodnimi pogoji hiša z gostilno in mesarijo. Hiša je enonadstropna. V nadstropja so 4 sobe in 2 kuhinji. V pritličju so 3 sobe kuhinja in mesnica; pod hišo velika klet, pr' kuhinji dober studenec. Tik hiše je velik vrt za zelenjavo in velika ledenica, 3 veliki hlevi za domačo in popotno živino. Zraven je 21 m. dolga in 7 m. široka uta z gledališkim odrom. Vsa poslopja so zidana in z opeko krita ter od župne «erkve 2 minuti oddaljena. Od kiše 10 minut leži velika parcela z gozdom, njivami in travnikom, ki daje letno 12 vozov sladkega »ena. Ako se v hiši ne rabi prvega | nadstropja, se lahko da v najem, j Cena 30.000 kron. Proda se tudi j mlin na tri tečaji na močni vodi, j kjer se tudi vsako leto izdeljuje { mnogo olja. Miin stoji tik lepe j ■okrajne ceste. Cena 10.000 kron. j — Vpraša se pri Mariji Trstenjak, Sv. Jurij ob Dčavnici fŠtajj. 444 j
Malo posestvo bliža Maribora ali Ptuja se kupi. Natančna pismena poročila zahteva; M. J. Gradec, Prankergasse 77. I nastr. vrata 8.
Iščem v najem ali za nakup posestvo z gostilno in ekonomijo. Naznani naj se Anton u Pristov-uik, Wiesengasse 8. Studenci pri Mariboru.	445
Čevljarski pomočniki se sprejmejo. ! Prav dobra plača. Jarčičev nas- S lednik J os. Fritz, Glavni trg št. 18. Maribor.	429
Kon«orisftlnja~~
z večletno prakso, zmožna strojo-pisja in stenogTifije, event. tudi hrvaškega jezika se takoj sprejme. Ponudbe: poštni predal 44 Celje.
418
Pekovski učenec se takoj sprejme: Maribor, Tegetthoffstr. št. bi. 423
Hišnik (hlapec) za domača opravila se takoj sprejme pri dobri plači in hrani. Franjo Duhek, sve-čar Maribor, Viktringhofova ulica.
V kat rem kraju bo letos dobra sadna letina. Naj se mi piše: Jos. 8ver, Dunaj, VII. okraj, Linden-gasse št. 33.	424
Izabelo-vino kupim vsako množino in plačam po 80 v liter. Ro-Benkraz Postfach Gradec. 426
Priden krojaški učenec
se sprejme. Janez Partlič, krojaški Mojster, Studenci pri Mariboru, Okrajna cesta 3.	411
5 #,arjev
stane poštna dopisnica, s katero lahko dobite na zahtevo moj glavni cenik z novo slikanimi urami zastonj in poštnine prosto.
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
c. i. k. dvorni dobavitelj v Brttzn
801 na češkem. Nikelnasta anker-ura K 6'30, 6'80, 9'60, starosrehrna-kovina-sta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8'25, vojna spominska ura K 10, radium žepna ura K 18, niklasta budilka K 7, stenska ara K 5'20. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetja. Noben riziko! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da
iz debre hiše in z boljšo šolsko naobrazbo se takoj sprejme v modno in manu-fakturno trgovino R. Ster-mecki - Celje.	417
Kontoristinja
če mogoče s prakso, sicer samo zelo inteligentna za-začetnica, se v žganjarsiri tovarni takoj event. s 1. ali 15. julijem sprejme. Zahteva se stenogi afija, strojtpis-je, sigurno računanje, slovenščina in nemščina. Stalno mesto pri dobri plači. Ponudbe v obeh jezikih z navedbo dosedanje delavnosti. Simon Hutter, sin, Ptuj.	427
Močan učenec za trgovino z mešanim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri trgovcu Ludviku Pinter v Selnici ob Dravi.	410
Pomočnika ter učenca vešča nemškega ter slovenskega jezika sprejme takoj tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju. Pogoji pismeno ali osebno takoj.	389
Mapi bora ka ok olica!
Kupim takoj manjše vinogradno posestvo v bližini Maribora, najraje v Kamnici ali Bresternici. Želi se solčna, mirna lega in pripravna hiša za poletno stanovanje. Kupnina se takoj izplača. Naslov knpca pove upravništvo „Slov. Gosp." pod „Lep vinograd št. 375."
Zastopniki, ki bi vojake zavarovali, se sprejmejo. Dobra plača in agodni pogoji. Vpraša ali zglasi se pri Okrajnem uradu vdovskega in si-rotinskega zaklada v Ptuja, mino-ritski samostan.
Hiša
novozidana 2 nadstropna v mestu, še davka prosta, velik vrt, stanovalci plačajo na leto 2832 kron, se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K. Več v uprav-ništvu pod „Hiša 30.000 Maribor".	190
Novozidana hiša
davka prosta, na Tezni, s 5 sobami 4 kuhinje, perilua kuhinja, studenec, lepa njiva. Cena 13.000 kron. — Hiša brez njive, velik vrt, drago vse, kakor pri prvi. Cena 1000 K. Tezno 42 pri gosp. Rannar.	173
Vila
novozidana z 8 sobami, 4 predsobe, 4 huhinje z vodo. Veliki vrt v Mariboru. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove upravništvo pod „Vila 172".
Sprejme se pridna poštena, močna dekla, sposobna za vsako delo pri Tereziji Bothe, Račje.	888
VEUKA UMETNOST
v slučaju nagle smrti obuditi popolni kes.
Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč.
16 malih stranij.
Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! Če kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najprva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo z obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu." Glejte nauk o popolnem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji ! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim možem in sinovom na bojišče.
Cene: 1 komad 8h, 15 komadov s poštnino vred 1 K, 100 komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 komadov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej.
ZAHVALA.
Za mnogoštevilna izraze sočutja i a za obilno spremstvo pri pogrebu našega ljubljenega očeta
Jožefa Gartner
vsem udeležencem najiskrenejša zahvala! Še posebej izrekamo našo zahvalo domačemu preč. gosp. župniku Antonu Kocbek za duhovno tolažbo, preč. g. župniku v Puščavi Gašperju Zernko za preganljivo nagrobnico, velč g. kaplanu Konradu Šeško v Hočah za njegovo vdeležbo pri pogrebu, kakor tudi sla vnemu učiteljstvu pri Sv. Križu.
Priporočamo blagega očeta v mo litev in spomin!
Sv. Križ nad Mariborom dne 1. julija 1916.
Žalujoča rodbina 430	Gartner.

tudi za najhujše kili-, trebušne obveze, suspenzonje, podiage za ploske noge. brgle, umetne ude. kakor roke in noge i. t. d. ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu izdeluje izvrstno in dobro staro-znana hrdka
Frans Podgoršek,
bandažist, Maribor, Burggasse 7.
I« borno ce ]• obneslo la vojake v vojski ln sploh za vsakega kot najboljše
bol oblažujoče mazanje
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbtu
Sidro - Lîn ment.
Dr. Rihter-ja
capsici compos.
Nadomestilo za S c£s*o - Paiin - Expel!er3
Steklenica kron. —"80, 1-40, 2-—.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem leva" Praga, 1., Elizabetna ceBta 5. Dnevno raipoill]an]e.
					S 0t
S3			m	a	«111
Dne 24. in 25 julija se bo na tukajšnjem zavodu vršil tečaj za vn o. če vanje sočivja, zgodnjega sadja in jagod. V tem ieiaju se bo vse potrebno teoreiično in praktično poučevalo. Število u leležencev je določeno na 60. Predavanja, ozir. pratičco razkazovanja se bodo vršila od 9 12. in od 2 4 ure. Učnina se ne ho pobirala. Učni jezik je nemški. Prijave do 17. julija na podpisano mesto.
Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru.	436
Vsakovrstne
poljedelska stroje
kakor: mlatilnice, vitlje, čistilnice za žito, sadne mline in preše ter slamoreznice ima v veliki izberi in jih priporoča veletrgovina z železnino „MERKUR" Peter Makfif v Celju.	410
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajna sodnija Maribor, odd. Vin jo o obtožbi opravi-telja državnega pravdništva zoper Janeza Vauhnik, zavoljo draženja ▼ navzočnosti opravitelja državnega pravdnika dr. Travner in prostega obtoženca Janeza Vauhnik po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, naj se obtoženec kaznuje, razsodila tako:
Obtoženec Janez Vauhnik, 65 let star, rojen v Sv. Miklavža, r. k. oženjen, posestnik in občinski predstojnik v Ješencih, nekaznovan, je kriv, da je dne 20. aprila 1916 v Ješencih izrabljajo izredne razmere povzročene z vojnim stanjem zahteval za 100 kg sena kupnino po 15 K, toraj za neobhodne potrebne reči očitno čez razmerne cene; s tem je zakrivil prestopek draženja po § 14 c. naredbe z dne 7. avg. 1915 št. 228 d. z. in se kaznuje po tem delu zakona z uporabo § 261 k z. na globo sto (100) kron v slučaju neizterljivosti pa na deBet dni zapora ter po § 389 k. p. r. na povračilo s' oškov kazenskega postopanja.
Nadalje se odredi v smislu § 15 te ces. naredbe, da se objavi obsodba brez razlogov po enkrat v listih: „Tagespost," „Landwirtschaftliche Zeitung," „Marburger Zeitung," „Slovenski Gospodar" na stroške obtoženca.
431
Maribor, dne 14. julija 1916.
Dr. Osvatitsch m. p.
van Ravnikar
^ trgovina špecerijskega, kolonijalne-. , ga blaga barv in zaloga mineralnih . . ,
ielo!	voda	drobno!
Celje «Giaska cesta 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno s trd in vosek.
Cas košnje jetu!
pozor kmetovalci !
Naročite takoj za poskušnjo najboljše kose sedanjosti »Gorenjsko koso«, ki je izdelana iz najfinejše srebrnojeklene tvarine ter se za vsak komad jamči (garantira). Dobi se edino y prvi
goret*jsMi razpoSilfatai Ivan Savn§&
Hrani $t. 150 (Gorenjsko).
Gorenjska kosa 60 65 70 75 cm dolge
6 Vi
2 7 7 Va 8 pesti
Cena K 2 60 2 70 280 290 3— komad »Gorenjska kosa« je lahka kot pero, torej pripravna tudi za ženske!
(Zahtevajte ilustrovani cenik zastonj!) k*
Radiöaktiynost 44 7 volt.
+ 374 C.
Osobito zdravilne za ženske bolezni, rheuma, uloga, ischias. Kraj: Sutinske toplice, zagorska železnica, pošta Mače. Hrvatsko.
Kopalna doba od 1. maja do 1. listopada.
Več pove kopališko ravnateljstvo.
7 M
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju
se najbolj priporoča.
i»amniv. »amaaiillliii'	■■MaSHtiae«i.ttMCauilg»»- ./y3w»\r«rwtiw!.s» » <••«.
™ «s i|l
BT
i.» se «i,
«¿"a- »i <*


ariborii
re.ii, z ad. z irv - -,iti, za v.
»•areattjggaregmas» n tiil—8—m.	.o. jas^scsamk -- ■.■j&j..^*:.-/'-m iiiiiiiiiimbi mmin
| H« *-c II'' tri (¿"V*/?1 «i 't.!eniiyo od vsakega in s» obrestujejo, navadne po 4 '/«Vt. proti trintesc-čni odpovedi po 4'",%- (.»('restr se pripisujejo m kapitala g i ¿.C CtiižiKV V i jj «, . jauiiiirja ¡n i. julija vsakega leta Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov d«i;ar. ne da bi sc i=iib ol u-atovaL-je kaj prekinilo. £ '.a '-'.jlafam'' .¡c > .><r poštno hran;iiue polotniee (JP.dič . -azpriaio Rentni davek plač» po"cjiluica sama.
f
I ~
Uradne ure
so fSfiVo -tdo i», četrtek /d .t. do 12. ure dopuldn* i« »ik ick i d 3. W, 'tope 'n- 11,mi- praiüike. V uradnih --an se sprejema
izpJačui« denar
I
% D<\}<ict|tta SO tfî ÎÏ i-i8	'n Pro®uie piejimajo vsak delavnik od ri. do 12 ;i«i dopoldne it od S do is ure popoldne
| t Ujd&JiUia »v	Posojilnica ima tudi na razpolago doma«e «ranilo« nabiralnike, m. \
» mmMum> n mmmtsssi
ulica & (med Glavnin
in stomo m
[i c aws-—-f—rtr

Kapljice &
Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem. F, Pftlll» mestna lekarna „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št. 15.
" ™	A. I. 256/16/11.
Prostovoljna sodnijska dražba nepremičnin.
Po c. kr. okrajni sodniji Ptuj, odd. I. se bodo na zahtevo dedičev po Ani Kostanjevec javno draž-bale sledeče neprimičnine:
1. VI. št 49. k. o. Brstje, obstoječe iz: Pare. št. 33. poslopje z vinsko prešo 10 ar 68 m2 „ „ 807. njiva	41 „ 18 „
„ 808. vrt	36 .,
„ „ 809. vrt	7 „ 88 .,
„ „ 810. travnik	1 ha 06 „ 30 „
Spoštovanemu
c. kr. avstrijskemu Yojaškemu-YdoYskemn in sirotiaskemu zavodu
deželni urad za Štajersko
Gradec»
Marija Holc, posestnica in lesna trgovka v Zagorcih v Slov. gor., potrjuje s tem po okrajnem uradu Ptuj v minoritskem samostane, da je zresek po 1000 K kot zavarovalnino resnično prejela in isn-eka družbi za pravilon in popolno izplačila naj-udanejšo zahvalo.
Istočasno najtopleje priporočam vsem, ki dobijo preskrbinsko podporo in vpoklicanim ta c. kr. zavod.
Zagorec, dne 24. junija 1916 Velespoštovnjem
Marija Holc.
440
STRD
iz
„ „ 811. njiva
Izklicna cena K 21618 —
93 „ 30 „
2.	VI. št 331 k. o. Ptuj, obstoji iz: Pare. št. 356 njiva in pare št. 360 travnik 36 a 83 m2.
Izklicna cena 4348 K 50 v.
3.	VI. št 71 k. o. Grajena, iz:
Pare. št. 325/4. gozd	6 ar 80 m2
„ „ 328/1. gozd	1 ha 94 „ 26 „
„ „ 328/2. njiva	11 „ 40 ,.
Izklicna cena 3186 K 90 v.
Kot pritikline, ki so v ceni zapopadene, se bodo soprodale: otava in vsi poljski sadeži. Oražba se vrši dne 10. julija 1916 ob 3. uri popoldne v Budini št. 1. Za vi. št. 49 k. o. Brstje in vi. št. 331 k. o. Ptuj in dne 11. julija 1916 ob 3 uri popoldne v Grajeni na licu mesta za vi. št. 71. k. o. Grajena. Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale. Upnikom, ki imajo na posestvu svoje pravice zavarovane, ostanejo njih pravice pridržane. Prodajalci si pridržijo pravico, da se tekom 3. dni odločijo in izjavijo, da kupčijo odklonijo. Pogoji o rokih plačila in k ajih, kjer se plača i. t. i., se lahko vpogledajo pri c. kr. notarju Francu Stra-fella v Ptuju.
C. kr. okrajno sodišče Ptuj, odd. I.,
dne 30. junija 1916.	441
kupi v vsaki množini medičar Fran jo Duhek, Maribor, Viktringhofova ulica. Plačam bolje kot vsak
drugi.	424
G- o S» o»
G o b e,
ICupim
A Vn. 333/16/68.
Prostovoljna s d ijska dražba neprem čnin
Pri c. kr. okrajni sodniji v Ptuju se bodo na zahtevo zapuščinskega kuratorja v zapuščini po c. in kr. nadporočniku Antonu Kokot nepremične vi. št. 159, 28, 27, 103 kal občine Turški Vrh (Tur-kenberg) v izmeri skupno 6 ha 67 a 14 m2 javno dražbale.
Na teh zemljiščih stojijo sledeče stavbe: Vila št 13, novozidana luksuriozno opremljena, s 3. sobami visokopritlično, 3 sobe v podstrešju, kuhii^a, kopalnica, shramba za jedila, veranda balkon, soba za služinčad, klet, vodovod, osrednja kurjava, parketna tla, lepotični vrt itd
Hiša št. 34, navadna lesena zgradba z opeko krita z 1 sobo in gospodarskimi prostori.
Hiša št. 35, podsidana lesena stavba, s slamo krita, 2 sobi, kuhinja, vel ka pre*a in dve veliki obokani vinski kleti.
Gospodarsko poslopje s kravjim hlevom in skednjom, shrambo za orodje in svinjak.
Zemljišča obstojijo iz:
78 a 10 m2 vinograda. 72 a 23 „ sadonosnika
I
1 ha 32 a 17
njiv.
1 ha 11 a 73 „ pašnikov.
ki razume nekoliko pri električnih napravah in izvrši vsa mala popravila, se sprejme takoj. Istotam dobi službo tudi učenec volonter od 16 do 17 let star v električni centrali Po nudbe na uredništvo Slov. Gospodarja pod »Mašinist št. 435«.
vsako množino le^O SUŠenih gob (glo-banj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti krav še ah prave globanje, potem OOSIlSene turke, brezovke, žemljarice, jelenovke, bodičariee ali rumene ježovke, medvedove tace. laške lesičke, aavadne rumene (žolte) lesičke, sivke, pečenice golobarke, štorovke i. t. d. sploh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob" v Konjicah št. 62, Štajersko. — P S. Pridem aa zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst 370
Vabilo.
Kletarsko društvo v Ormožu,
reg, zadruga a neona, »»veno
vabi svoje zadružnike na
Szvaretltii občni zbor
ki se vrši v soboto dne 15. julija 1916 ob 2. uri popoldne v posebni sobi Klet., gostilne v Ormožu.
DNEVNI RED: !. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti.
Abo bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje oa istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. 432	Načelstvo.
2 ha 44 a 55
gozda.
Vsa 4 posestva so ena skupna posest, so popolnoma arondirana, ležijo v najboljšem delu slovitih Haloških goric, nekako malo uro hoda od Zavrča, ki leži na cesti Ptuj-Varaždin. Posestva bodo izklicana za ceno 19.600 K Posestva so posebej pripravna za udobno poletno bivališče.
Kol pripadnine, ki so v ceni 19 600 K vštete, se prodajo: voz, vinska preša, kletartka oprava s sodi vred, oprava kopalne sobe, vodne pumpe in drogi za požar, lestve itd. (inventurni zapisnik II. št. 3 26.)
Dražba se vrši dne 17. julija 1916 na Turškem Vrhu na licu mesta ob 10. uri predpoldne. Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejele. Upnikom, ki imajo svoje zahtevke na posestvu zavarovane, ostanejo njih pravice brez ozirno na prodajno ceno zavarovane. Soprevzeti se mora tudi izvzete tvarine proti vračunanju njih cenilne vrednosti. Zapuščinski kurator si je izvzel pravico, da se sme tekom 3 dni odločiti, ali prodajo odkloni. Pogoji o rokih in kraju plačila itd. se lahko pogledajo pri podpisani sodniji soba št. 17 in 13.
Istočasno a posebej se bo celotna oprava, kakor pohištvo, garniture, podobe, preproge, zavese, svetilniki, celotna kuhinjska oprava itd. izdražbala.
Nadalje se bodo izdražbale oficirsce unilorme, gospodska garderoba, perilo za gospode, lovsko orožje, knjige itd.
C. kr. okrajno sodišče Ptuj, odd. VII., dne 17. junija 1916.
«s«	Dr. Bauer.
Ixd*iatoli In založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv, Olrila v Mariboru.