283. številka.
Ljubljana, v petek 11. decembra.
XVIII. leto, 1885.
Ikhaja vsak dan »vc«er, izimji nedelje in pramike, ter velja po poiti prejema« za a vsrri j sk >i-.gor »k«? dežele za vse l«-to 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ta jMen mesec 1 gld. dO ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. ?a SŠtti let* 3 g;d. 30 k;\, za jed«i; mera i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa io pi
10 kr. za po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikoi poHnina r.na*a.
Za oznanila plačuje bo od četiriatopne peto-vrste po 6 kr., če se oznarulo jedenkrat tiska, po f> !ir., čo ro dvakrat, in po 4 kr., Če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukovati.    Rokopisi Be ne vračajo.  Uredništvo in upratntftlfo je v Kudolfa Kirbisa biši, „Glcdaliska stolba". Upravni i t tli naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rokiAmacijo, oznanila, tj. vhq administrativna st« *ri.
„Nemštvo v Avstriji".
Pod tem naslovom prinesel je koncem prostega meseca vnanji list „Hessische BUL t ter" članek, ki bi ga od kraja do konca moral podpisati vsak, kdor dobro misli z našo avstrijsko državo, v prvi vrsti pa avstrijski državljan, ki je v njenem zavetji in kojega zvestoba do njene visoke dinastije imela bi čista in goreča biti kakor solnce. S tem je že rečeno, da članka ne bodo odobravali znani nemški rovarji, kateri nemško ljudstvo v Avstriji begajo s svojimi samo-nemškiini parolami, kateri si svojo jezo zaradi izgube svojega gospodstva s tem ohladiti hote, da onemogočujejo razvoj avstrijskih Btvarij v pravem duhu in v naravnem tiru, tem po-sitivniše pa gojijo zveze z Bismarckovim področjem. Nemškim našim nacijonalcem torej ne morejo goditi besede, katere izvirajo iz zdravih nazorov glede na faktične razmere in težnje v Avstriji, in katere, da-si priobčene v pravem nemškem listu in iz peresa protestanta v Berolinu, imajo za podstavo ti-to objektivnost mejnarodno, kakeršno sicer pogrešamo v publicistiki Nemčije, kadar govori o političnih in narodnih bojih naše države. Članek, ki ga tu imamo v mislih, priobčuje naslednje misli:
Razmere mej Nemci in Čehi v Avstriji dela neznosne n em šk i narodni greh, katerega bi pisatelj ne imenoval s pravim imenom, ako bi tega ne bil že storil Bluntschli (prvi učenjak državnega in mejnarodnega prava): nemški »»puli. Ta napuh se protivi sleharni zdravi in pravični misli. V debatah pri adresata se je čestokrat pokazal ta napuh, tako n. pr., ko se je Slovanom očitalo, da so le zategadelj vznemirjeni, ker Nemcem zavidajo za njih duševni napredek; Čehe germanizovati bi naj pomenilo, postaviti jih v solnčnc višine visoko-omikanega naroda; ako pa bi se skusilo Nemce premeniti v Čehe, to da bi bila sramota, ki bi je svetovna zgodovina ne mogla prenašati.
Dokler se Nemci — tako čitamo v članku nadalje — visokodušno ne povzdignejo do spoznanja, da so Slovani, a osobito Čehi narod, ki za omiko ni čisto nič manj sposoben, kakor Nemci, pač pa v nekaterih poglavjih celo visoko nad njimi, kakor smo v nekaterih zopet mi pred Slovani; dokler Nemci ne uvidijo, da jo Avstrije državna dolžnost, narodno svojstvo tega naroda trpeti, ne le to, marveč tudi pospeševati, tako dolgo delajo težnje in boji teh Nemcev resnično le za propast Avstrije.
Pisatelj za tem govori, kako „vrtoglavo" stališče so si Nemci v Avstriji odbrali v očigled dogodkov 1800. leta. „Bourgeois in aiistokratje, ki so tisti čas kot zastopniki centralistično-liheralistične ideje prišli na krmilo, si neso predočevali, da bi bila nesreča, ako se Avstrija izključi iz Nemčije, nego smatrali so to za dobro premembo, katera jim je stoprav omogočila gospodstvo." Toda, ako se sedaj hoče popraviti zamujeno, — „to je najhujši greh, ki ga Nemci v Avstriji še storiti morejo." Kajti vzpodbujevanja, „ki brez razuma v to merijo, da bi se nemška država vzela za zaslombo, so le
pričetki —--(stellen sich nur als Anfange des
---dar)." (Nemško-konservativen list, v katerem mi članek čitamo, pravi, da si ni upal še zapisati besede, ki v prvotnem članku stoji debelo tiskana namestu teh črtic. Pa ti pomišljaji tem več povedo!)
„V resnici," piše članek, „se iz ravno tistih krogov, iz katerih se razglaša ideja državno-pravne zveze z Nemčijo, tudi že čujejo grožnje, da ute-
T^N-—--
utegnejo Nemci odpasti". Celo trezni (?) Sturm se je nehote razodel, rekši, da Slovani morajo biti dobri avstrijski domoljubi, Nemci pa da le biti hočejo, da se tako potrdi resnica Palackega besede: Če bi Avstrije še ne bilo, morali bi jo poiskati.
Konečno pisatelj še pojasnuje, kako tisti delajo, ki Avstrijo hote potopiti v Nemčijo, a prav naposled kot posledek svoje razprave poistinjuje, da Slovani v Avstriji imajo za-se vero, da so zvesti sinovi avstrijskega vsekolikegu cesarstva, v Nemce pa se je ta vera izgubila, ker so tako dolgo pomižikovali nemški državi, da se ta čas že vanjo državno-pravno naslanjajo.
Videti je, da je članek imel največ pred očmi politikovanje nemško narodnega kluba in jim vspO' red češki narod.
Kdor pa še natančniše, kakor pisatelj posnetega članka, pozna razmere politične v Avstriji, osobito kdor v njih živi in se v njih bori, tisti tudi ve, da o odnošajih mej slovanstvom in ncinštvom v Avstriji sploh isto velja, kav članek trdi za protivje mej Čehi in nemškimi kolovodji, osobito tistimi v češki kraljevini in moravski grofiji. Tudi nas Slovence naši najbliži nemški sosedje sramotiti in v nič devati skušajo, a nemštvo, ki v velikih manjšinah živi mej nami, tudi to vzdiguje ponižano glavo, češ, da ima samo ono pravico rasti v slovenskih pokrajinah. To nemštvo pa je popolnem nezmožno, katero vzvišeno nalogo koli opravljati v Slovencih, in slovenski narod je v kratkem času svojega zavedanja pokazal toliko svoje proizvodne moči, da je sedaj že dognana stvar, komu gre na slovenski zemlji krmilo za človeški napredek. Isto tako tudi mej nami in blizu nas stanujejo Nemci, ki se čedalje bolj odtujujejo avstrijski misli, vneti in goreči za uzore severno-českih Nemcev, za prestop v zavisnost od nemške državo in še v udauejše razmere. Nemci po Štajerskem in Koroškem, kjer imajo vso moč v svojih rokah neso nič manj togotni propaga-torji „Scliulvcreina", te poddružnice splod-njemu nemškemu šolsko m u društvu v Berolinu, kakor drugi nemško-liberalni državljani. To veliko-nemško, z najokskluzivnišimi napuhom napolnjeno gibanje prepreglo je vso Avstrijo, in da bodo našim državnikom poprej morali vnanji opazujoči povedati neosnovanost, veliko kvaronosnost in raztvarjenje naše drž:ve po tem gibanji, predno se mu bode jez postavljati začel, — to je tisto, kar pri vsem tem mora žalostiti vsakega dobrega Avstri-jana. —n.
Deželni zbor istrski.
(V. soja dne 4. decembra 1 88 5.)
Prejšnja seja dne 3. decembra zaključila se je ob 1, uri popoludne, akoravno dnevni red še ni bil končan Zdelo se je, da predsednik ni bil baš dobre volje; mej sejo čital je nekake spise. Iloteč zaključiti sejo, rekel je, da se bodo drugi dan 4. decembra razpravljale ostale točke dnevnega reda, namreč prošnja Ivana Antoninija za celo pokojnino; prošnja za povišanje plač učiteljem v Pulji in iz-vestjo politiško-ekonomskega odseka o prošnji davčne občine Ricmanje, da bi deželni zbor pri polje-deljskem ministerstvu podpiral priziv, tikajoč se pogozdovanja Krasa. Nadalje, da se bodo razpravljali načrti zakonov o razdelitvi občine Buzetske v Bu-zetsko in Laniščansko, občine Vodnjunske v Vod-njansko in Sanvičentsko, občine Krške v Krško in Puntarsko, o premembi jednega paragrafa v statutu
mesta Rovinjo in o brambi tičev (točka, ki je od-pala v III. seji zaradi bolezni poročevalca).
Ko je prečital v italijanskem jeziku interpelacijo, ki so jo stavili v hrvatskem in italijanskem jeziku gg. Spinčić, Jenko, Zamlič, Laginja in Križanac glede nekih novcev za zgradbo ceste Nova vas-Sv. Peter do glavne ceste, prešlo se je k dnevnemu redu.
Prošnja učitelja Antoninija zavrnila se je brez debate. Isto tako se je zgodilo s prošnjo učiteljev v Pulji, ki se je odbila z jednim glasom večine. Predlog politiško-ekonomskega odseka, da se podpira prošnja občine Ricmanje, obvelja jednoglasno.
Na to pozove predsednik dr. Constantinija, da poroča o zakonskem načrtu o razdelitvi občino Krške. Temu načrtu protivil se je poslanec dr. Laginja. Rekel je, da je nnčrt Storjen s politiškega stališča. Kar se navaja za načrt, namreč, da se jedna in druga občina ima s čim vzdržavati se, torej pravico do obstanka in dovolj inteligencije za upravo, vse to bilo je že tedaj, ko so se občine združile in pozneje, ko so iskali delitev. Sedaj, kolikor je njemu znano, Puntati ne žele razdelitve. Puntari so zmagali in hočejo občino vladati, kakor so do sedaj vladali oni, ki so imeli večino. Drugi razlog proti razdelitvi pa je to, da imajo Puntari in Korničani mnogo posestev v davčni občini Krški, katera se bodo potem težje vzdržavala.
Poslanec Laginja govoril je samo hrvatski v tej stvari. Ustal je Klluschcg in konstatujoč, da jo razumel, kar je prvi govoril, zagovarjal je načrt zaradi tega, ker so bili vedno nemiri mej Krčani in Puntari in so jedni in drugi često prosili za razdelitev. Krčani pa sedaj razdelitev zaradi tega bolj žele, ker so je Puntari mnogokrat napali, nikdar pa ne Krčani Puntare.
Laginja odgovarjajoč mu, konstatujc iz njegovega govora, da je sam bil glavar pa tudi poslanec, da pa vendar nikdar ni zagovarjal tega predloga, da to sedaj samo zaradi tega stori, ker je v nevarnosti Krčanov italijanstvo.
Klluscheg replikujo. Dr. Campitelli pravi, da zbor vedno gleda na to, kar je prav in se ne da voditi po pristranskih nagibih Dr. Konstantini opazi, da ni treba braniti predloga, ki ga je tako lepo podpiral Elluscheg, ter doda samo to, da je načrt zakona tem potrclmoji, ako se ima ž njim čuvati italijanstvo Krka. Predlog bil je vsprejet z večino glasov.
O zakonskem načrtu glede razdelitve Vod-njanske občine, ni bilo stvarne razprave, vsprejela se je.
Dr. Laginja pravi, da bi se v zakonu samem imela imena pisati z onim pravopisom, h kojega jeziku spadajo po korenini besede.
Predsednik Vidulie, ki sploh ni bil d<;lirc volje, odgovarja rezko, da mu je že jedenkrat povedal, da je jezik, v katerem se razpravlja v tem zboru in v katerem se uredujejo njegovi odloki, italijanski, in pa, da so imena tako pisana, kakor so došla deželnemu odboru.
Zakonski načrt, d:1, se premeni jeden paragraf v Rovinjskom statutu, obvelja brez debate.
Ko je to bilo gotovo, naznani predsednik, da pridejo zakon o varstvu tičev in ostali predlogi finančnega odseka v ponedeljek na dnevni red. Z italijanske strani čul se je ;šis: „A zakonski načrt o razdelitvi Buzeta9" Predsednik nekako v zadregi izrekel je nekaj, potem pa izjavil, da se bode ■ o Buzetu drugikral razpri s j
Poslanec Spinčić vprašal je Se, ob katerej uri bode v ponedeljek seja, predsednik pa odgovori, da ob 10. uri (doslej je bila vsakikrat ob 11. uri ali pa kasneje). To postopanje predsednikovo bilo je nekako čudno, neraztolmačljivo.
Bilo je jedva '/i !- ure, zakonski načrt o razdelitvi Buzeta in o varstvu ptic bil je ustno postavil na dnevni red in poročevalci bili so pripravljeni z izvestji. Zakonski načrt o Buzetu bil je oglašen v prejšnjej seji na prvem mestu in tiskan takoj s početka, dočim je načrt o razdelitvi Vodnjana bil litografovan A sedaj se pri vsem tem ne da v razpravo? Kaj to pomenja? Najbrže je kost pretrda. Vrhu tega oglasil se je dr. Laginja pred sejo pri računskem odseku* zaradi troškov za cesti Buzet-Draguč in Buzet-ltoč, za kateri ima celokupna občina Buzet plačati velike priklade. Lanišče se ho čejo odločiti, one nemajo koristi od teh cest. Kaj s plačilom? To se jim je menda vrtelo po glavi. Morda tudi še kaj druzega. Ne sme se zabiti, da so lani odbili prošnjo za razdelitev in da občani ne molče.
Komičen je bil konec seje. Poslanec Jenko ustane in pravi slovenski, da ježe včeraj gosp. predsedniku naznanil samostalen predlog in da ga želi objaviti. Predsednik gleda Jenka, Jenko predsednika. Iz tega neugodnega položaja reši ga Laginja ponavljajoč italijanski, kar je Jenko slovenski govoril. Vsprejel je predlog, utemeljen slovenski.
Predsednik utemeljitve ni prečital, nego samo predloga italijanski prevod. Predlog, ki so ga podpirali ne samo Hrvati, nego tudi nekateri Italijani, gre na to, da bi se ustanovilo mesto druzega kan-celi.^ta pri okrajni sodni j i v Podgradu.
Deželni zbor kranjski.
(III. seja dne 2. decembra 1 885.) (Konec.)
Deželni predsednik baron \Vinkler prosi, da i po opravilnem redu ni dovoljeno o samostalnom | predlogu razpravljati. Neče se tedaj spuščati v me- j ritmično razpravo, hoče le odgovarjati na nekatere I napade predlagatelja. Kar je pri povedo/al predla- j gatelj, da je hotel ustrezati s svojim, v denašnji j seji utemeljenim predlogom, le sekcijskemu načel-niku baronu Kubinu, ni njemu znano, je li uplival baron Kubin res na to, da se je dotični predlog res stavil, ali toliko ve, da zasebne izjave kake i uradne osobe nikakor neso merodajne z:i c. k. vlado. Sploh pa bi bila že diskiecija zahtevala, da se privatni razgovori ne obešajo na veliki zvon in to v ' javni seji deželnega zbora. Da bi deželni predsed-ravno ta §§,, katera sta danes tako nevsečna gosp. predlagatelju, priporočal.bil v ustavnem odseku, tega so ne spominja, a naglašati je, da je bil tudi gosp. Klun ud tega odseka, tedaj imel prilike dovolj, na-svetovati premembo §§ 13. in 15. deželnega volilnega reda, česar pa ni storil. Oe misli g. predlagatelj, da bode s svojim denašnji m predlogom po premembi obeh paragrafov poravnal vse nedostatke pri sestavi volilnih zapisnikov, se jako moti. Da c. k. vladani up iva a n i sestavo zapisnikov, predlagatelj tudi obžaluje in o tem toži. A vlada kot instancija druge vrste nema za to nikako pravice. Postave so dane, a tolmačenje je naročeno po najboljši vednosti in vesti vsakemu uradniku. Deželna vlada pa ima raz-sojevati kot druga instanca proti določilom okrajnih glavarstev kot prvim instancam; kako more tedaj naročevati podrejenim svojim uradom v zadevi sestave volilnih zapisnikov, ko ima vendar potem o pritožbah proti postopanju prvih instanc odločevati. Vlad:: bode strogo varovala pravo izvršitev postav, a podrejenim  svojim  uradom   nema pravice ukaza-vati, kako da bi imeli odločevati.
Poslanec Klun oporeka, da bi bile obravnave s sekcijskim načelnikom baronom Kubinom tajne, kajti ukazal je iste ministerski predsednik grof Taaffe. Tudi odbija g, Klun očitanje g. deželnega predsednika da bi bil deželno vlado ali uradnike napadal v svojem govoru, kajti imenoval ni nikogar tudi kraja ne, navajal jo le fakta
Dr. Vošnjak pravi, da je zmatral razgovor z g. buronom Kubinom zgolj zasobnim, da bi bil torej ta razgovor tudi lahko tajen ostal, ker je bil predlog gosp. Kluna itak razen tega že dobro podprt.
Baron Apfnltrem izjavi, da je on in njegova stranka načelno proti vsaki prenaredbi volilnega reda, posebno proti nasvetovanej, katera bi pomenjalo raz&irjenje volilne pravice, kar bi bilo proti koristim dežele. (!)
Poslanec Hren izjavi v imenu svojih pristašev poslancev, da se ne strinjajo formaluo z vsem, kar predlogi Klunovi nameravajo in da so bolj za predlog poslanca Šuklje-ja, kateri nasvetuje revizijo celega deželnega volilnega reda. Njih glasovanje, da se predlog izroči upravnemu odseku, tedaj ničesar ne praejudikuje.
Klunov predlog izroči se upravnemu odseku. Proti glasujejo vsi nemški poslanci.
Razen v našem lfstu že navedenih podpor, dovolilo se je strokovni lesorezni šoli v Kočevji 150 gld; Jovani Mašek-ovi, hčerki slovenskega skladatelja miloščina za daljne tri leta 1886, 1887 in 1888 po 50 gld.; za podporo ubozih gimnazijcev v Kočevji 100 gld. Glede prošnje občine Strug za podporo za prezidanje farovža predlaga poročevalec baron Schvvegel, naj se ne usliši, da bi se ne ustva-varil v tej zadevi nevaren „praecedens".
Poslanec Pakiž pa z ozirom na zares ubožne razmere prebivalstva v tej fari nasvetuje, naj se dovoli jedeukrat za vselej 300 gld. A predlog gosp. Pakiža ni dobil večine in vsprejme se predlog financ nega odseka ter potem seja sklene.
Politični razgled.
AUetraHje dežele.
V Ljubljani 11. decembra.
V <*c*kciii deželnem zboru predlagal je Plen-ner, da naj bi se odpravila jezikovna naredba za Češko in se okraji razdelili po narodnostih. Ta predlog bode Plenner utemeljeval prihodnji torek. Vlani je že Herbst stavil podoben predlog, pa ga je deželni zbor zavrgel, jednaka osoda čaka letos Plen-nerjev predlog. Pa vsaj Nemci sami vedo, da predlog ne bode vspreje1, in so ga stavili samo zategadelj, da bi imeli priložnost zabavljati in hujskati proti Čehom.
V iiioruvNkciti deželnem zboru se je Nemec dr. Fux pritoževal, tla vsled čeških srednjih šol več avskultantov v Novojičinskem sodnem okrožji ni dovolj zmožno nemščine. Predsednik Novojičinske okrožne sodnije je pa na to pooblastil češkega poslanci dr. Sebeekega, da izjavi v deželnem zboru, da je trditev dr. Fuxa neosnovana. Na to izjavo je odgovoril dr. Fux, da on ni trdil, da je že tako daleč prišlo, a le rekel, da priti utegne, Vidno je tedaj, da dr FttX s svojim neopravičenim pritoževanjem ni imel druzega namena, kakor napadati Čehe in občinstvo slepiti, kako se prezirajo pravice Nemcev. — Čehi mislijo v deželnem zboru predlagati reformo deželno borskega reda. Zborovanje deželnega zbora bode najbrž so nadaljevalo še po Božiči.
V gališkom deželnem zboru predlagal je Abraliamovicz upeljavo lovskih kart in pristojbino za izdajo tacih kart, katera bi se stekala v deželni zaklad.
V o#c*r«kom državnem zboru se vrši debata o podaljšanji volilne dobe na pet let. Opozicija po bija to predlogo, pa ne s posebno energijo. Vidi se opoziciji, da jej je tudi skoro po volji, da se volilna agitacija, ki stane vselej mnogo denarja, ne bode tako pogostem ponavljala. Pri tej priliki se je tudi govorilo o raznih zlorabah pri volitvah. Poslanec Iranvi se je izjavil, da se zlorabe pri volitvah dado samo s tem odstraniti, ako se verifikacije volitev izročd sodiščem, ne pa s podaljšanjem volilne dobe. Szalav je pa trdil, da bi se veljava zbornice najbolj povzdignila, ako se upelje občna volilna pravica in tajna volitev.
Vitaiije države.
Pogajanja za premirje mej ISoSgurijo in
Srbijo neso imela nikakega vspeha, če tudi Bolgari kažejo največjo spravifivost. Pripravljeni so baje odreči se vsakej vojnoj odškodnini in Srbiji pustiti celokupnost njenega ozemlja, ako se poslednja zaveže, da ne bode več ugovarjala združenju Bolgarov. Srbi pa nečejo nič čuti o tem in zahtevajo jamstva, da se uvede prejšnje stanje v Vzhod-nji Rumeliji.
General Ilorvatovič je Nrl»ak€»mn kralju poročal o vojski. Poročilo je bilo jako ugodno, vojska se je jako pomnožila, kaže velik pogum ter je sposobna za boj. Srbska vojska je razdeljena v dva voja, timoška vojska pod poveljstvom generala Lje-šanina in nišavska vojska pod poveljstvom generala Ilorvatoviča. Predvčeraj se je k glavni vojski odposlalo GOOO mož nadomestilne rezerve. Tako Srbija na vso moč pomnoUije vojsko. — Takoj, ko dojde novi vojni minister, sklical se bode velik vojni sovet. Vojni minister bode zahteval velika finančna sredstva da se nakupi mnogo streliva in živeža za vojsko. Generalu Lješaninu je kralj podelil veliki križ Takovskoga reda, polkovnikoma Binickemu in To-paloviću pa isti red 2. vrste z vojno dekoracijo.
1'rnaftoru je tudi sklicala nekaj svoje vojske in jo odposlala na turško mejo. Kaj da namerava, se še ne \d. - Pretekli teden imeli so na Cetinji večkrat posvetovanja knez Nikita, princ Ka-radjorjević, zastopnik Grške in ministerski predsednik Božo Petrovič. Kakor se govori, je sedaj poslednji odpotoval s posebno diplomatičuo misijo na
I Dunaj, od koder pojde morda še v Peterburg. — i Turška oblastva v Skadru prepovedala so vsakeršen trgovin.sk promet s Črnogoro in avstrijski podaniki j v vilajetu Skadarskem se strogo nadzorujejo.
Madjid paša se v Sofiji z bolgarsko vlado ne ! dogovarja samo o mirovnih pogojih, ki se bodo stavili Srbiji, ampak tud o vzlioiliijerumelijskcm. ! vprašanji. Turčija je že pripravljena kneza Aleksandra imenovati vzhodnjerumelijskim generalnim gu-! vernerjem. Avstrija, Nemčija in Italija bodo pritr-; dile vsakej rešitvi vzhodnjerumelijskega vprašanja, ; katero vsprejmeta Turčija in Rusija. Sedaj je naj-; več zavisno od Rusije Če poslednja privoli perso-I nalno unijo, ne bode nobena vlast ugovarjala.
IliiMka vlada neki namerava premeniti one : odstavke zakonika, kateri zagotavljajo inozemcem, ki pridobe* rusko državljanstvo, iste pravice, kakor ; domačinom, tako, da bodo veljali le za one, ki že : deset let žive v Rusiji, odkar so ruski državljani. Dotični načrt se je že izročil državnemu sovetu v pretres.
Na Angleškem so se novi volilci v kmetskih občinah liberalcem hvaležne izkazali. Volili so skoro več noma liberalce. Na ta način so liberalci dosegli v parlamentu skoro absolutno večino, če tudi so skoro vsa večja mesta, ki so bita poprej zavetišča liberalizmu volila konservativno. Zaradi tega j Salisburv ne ostane dolgo na krmilu, kajti Glad-I stone se že pogaja z Irci, da bi podpirali liberalce. Ako se mu bode posrečilo sporazumeti se s Par-nelloin, bode takoj v začetku zborovanja predlagal nezaupnico konservativni vladi. Brez dvojbe bode tudi konservativci iskali prijaznosti Parnellove, toda liberalci mu lahko zlasti v agrarnih zadevali več obljubijo, kakor konservativci. Na Irskem ni namreč voljen noben liberalec, zategadelj se liberalni stranki ni treba ozirati na irske veleposestnike in lahko narodu dovolijo obširne koncesije. Z izidom volitev sinejo najbolj Parnellovci biti zadovoljni. Ita-j čunali so, da bodo dobili kakih 70—80 mandatov, pa so jih že 83. Liberalcev je voljenih 331, konservativcev 250. Izid (i volitev še ni znan, pa v I treh teh volilnih okrajih bodo gotovo izvoljeni Parnellovci, ki bi potem imeli 8G poslancev, v dveh pa najbrž liberalci. Po tem takem bi liberalcem manjkali samo 4 glasovi do absolutne veČine.
Turški zastopnik pri ita3J.jaii.ski vladi se je pritožil, daje Italija prevzel, civilno upravo v Massauahu v svoje roke.   Italijanska vlada mu je odgovorila, da bode Italija spoštovala sultanove su-verenitetne pravice nad tem ozemljem. — Italijanska zbornica se sedaj posvetuje o reformi zemljiš-! kega davka. Finančni minister Magliani se je izja-! vil, da vlada s to reformo nikakor ne namerava ■ povekšati davčnih bremen ampak, je samo pravičneje i razdeliti.
Na Špusi jskoni jo vse mirno. Kouserva-I tivci sklenili so podpirati vse naredbe vlade, kate-I rili namen je varovati mir v deželi.  Dinastična le-' vica sklenila je podpirati vse liberalne naredbe novega ministerstva.
Dopisi.
1/, Celovca 8. decembra. [Izviren dopis.] Kakor gotovo po vseh pokrajinah širnega sveta, tako je tudi tukaj sedaj razpravljanje balkauskih zadev na dnevnem redu. Kamor koli prideš, bodi si v kavarno ali gostilno, povsodi se govori o Bolgarih in Srbih. Naši Nemci, se zna, potegujejo se že po svoji stari navadi vedno za istega, ki blodi po krivih potili, in tedaj mi ni treba še posebej omenjati, da se več ali manj nagibajo na stran Srbov, dočim brate Bolgare v njih sreči in pogumu ali zavidajo ali pa celo z prav nedostojnimi izrazi psujejo Sploh pa jim je vse to deveta briga, zmaga li ta ali oni; najraje bi videli, da bi Bolgari kakor Srbi in sploh vsi slovanski narodi prej ko slej izginili s pozorišča, da bi potem toliko ložje sami gospodovali s svojimi puhlimi načeli.
Vsakega nas Slovencev pa je pogled resno obrnen doli na slovanski jug in ne pretiravam, ako rečem, da vsi komaj pričakujemo časa, ki nam donese vest, da se je sklenil mir in se zadovoljilo obema narodnostima po zaslugah. — Bolgare pa je po vsej pravici spremljevala naša simpatija s početka ter jim ostane v naših srcih ohranjena tudi v bodoče.
Kakor pa pazno gledamo na jug, vendar obračamo sedaj tukajšnji Slovenci tudi svoje oii k Vam v belo Ljubljano, in sicer na dežolui zbor in Vaše narodne poslance. — Iz naših slovenskih listov povzeli smo vest, da so je „Sokol" Ljubljanski vzajemno z „Glasbeno Matico" obrnil do slavnega deželnega zbora s prošnjo, da bi mu slavnoisti prodal ali bolje rečeno prepustil staro kolibo v Igriških ulicah, katera naj bi se pretvorila v telovadnico in mimo telovadnice priredilo nekaj potrebnih sob za „Glasbeno Matico". — Ne bodem podrobneje opisoval zaslug, katerih si je „Sokol" za narod slovenski gotovo v obili meri pridobil; tudi ne bodem omenjal, da je tudi »Glasbena Matica" v
kratkom času stekla si velike zasluge na glasbenem polji, vendar pa čutim, kot mnogoletni, zvesti član „Sokola", dolžnost omeniti, da bi bilo jako žalostno, da ne rečem žaljivo za ,,Sokola', ko bi se od strani Vašega deželnega zbora, v kojem sedi večina vrlih narodnih poslancev, ne oziralo na to prošnjo in bi jo hotela morda celo prezreti ali zavreči. — Da je „Sokolu" v Ljubljani že zdavno bilo neobhodno potrebno, da se nastani v svojem lastnem domu, ako hoče vspešno napredovati, o tem preverjen je vsak, kdor razmere pozna. — In ako so ozremo po drugih krajih, recimo na Češko, kjer so povsod se zidale Sokolove telovadnice, katere so se večinoma podpiralo tudi po oblastvih; ako se ozremo v sosedni nam Zagreb, kjer sta si pevsko društvo „Kolo" in ,,Hrvatski Sokol" vzpostavila krasno poslopje, pri katerem delu podpiral ju je mestni zastop in vlada sama v obilnei meri, tedaj je več nego opravičeno, ako terja naš probujeni narod, v katero probujenje si je ,,Sokol" stekel gotovo jako mnogo zaslug, od svojih poslancev, da sedaj dejanski pokažejo, da so z narodom ter da podpirajo prodajo one hiše, in gledajo na to, da se napravi poštena cena. Z velikim zanimanjem pričakujemo odločitve. Kajti v ugodnem slučaji, da se njemu in „Glasbeni Matici" rečena hiša res proda, preporodi! bi se „Sokol" in ne mogel bi svoje 25 letnice lepše praznovati, nego s tem, da bi pri tej priliki otvoril lastno telovadnico. V to pomozi Bog in naši narodni poslanci!
L.
'A Dunaja 10 decembra. [Izv. dop.] (1Jrešim ova sla vnosi) Lepo, če ne še lepše, kakor druga leta praznoval se je sinoč spomin l'rešir-nov s slavnostjo, katero je priredila „zur Stadt VVien" naša „Slovenija" in (skoro bi smel reči) hrvatski „Zvonimir". Že tu naj poudarim, kar poudarjati bi mi itak pozneje bila prijetna dolžnost. Slovenska in hrvatska mladina na Dunaj i je sedaj na pravem potu, kar se tiče jedinstva in vzajemnosti, kar se torej tiče podstav jedne boljše bodočnosti slovenskega naroda s hrvatskim in obratno. Slovenski in hrvatski akademiki sedaj mnogo ter prijateljsko občuje mej sabo in dvojiti ni, da je sad tega občevanja kolikor toliko mejsobno spoznanje dveh narodov, ako bi se to tudi ne hotelo. A hoče se. Resno želi se zameni to spoznavanje slovenskih in hrvatskih odnosa jev, želi se popoln je vanje in spajanje nazorov, itak sorodnih. V vkupni „Čitalnici" se zbirajo pri dnevni literaturi, prikazni in dogodki se tukaj razjasnil jejo z živimi komentari. Tudi sicer se slovenski in hrvatski dijaki radi iščejo drug dražega. Tako nekateri žarek posije v obzorje naše in hrvatske mladini' in upati je, da se bodo tako od obeh stranij z jasnišimi pogledi shvatala pota v vkupno boljšo bodočnost. Vzajemnost se posebno lepo kaže na slavnostih Zadnje slavoosti, bile hrvatske, bile slovenske, „Slovenija" in „Zvonimir" sta si rekla: „Tua res agitur". Zlošno društvi nastopata ter so^vzajemno podpirata, A vrhu tega vsako po svoji strani delujeta, da je slavnostno občinstvo, bodi hrvatsko ali slovensko, mnogobrojno. Siuočnja Preširnova slavnost ni bila samo v tem pritrud „Zvonimira", da so jo s svojimi specifičnimi nastopi povzdigovali njegovi „tamburaši', nego tudi v tem, ker je njegova zasluga, da je letos Preširnovo slavnost pohodili mnogo odličnega hrvatskega občinstva, katerega dosedaj pri naših (slavnostih običajno ni bilo. To je tedaj bil letos „plus", in srčno je želeti v ime slovensko-hrvatske vzajemnosti, da bi se v tem oziru nikdar ne moral zabeležiti „minus".
Sinočnjo slavnost pričel je predsednik „Slovenije", g. Dereani, pozdravljajo v svojem nagovoru zbrano občinstvo, društva in posamezne. ^Slovanska akademiška društva so bila vsa zastopana, razen srbske „Zore", izmej neakademiških društev zasto-stopala sta »Slovansko pevsko društvo" predsednik g. dr. Lenoch in tajnik g. dr. Drozda. Posamezne smo opazili naše pisatelje gg.: prof. Stritarja, Navratila, dra. Simoniča, Ciperla, izmej Čehov Penižka; izmej dostojanstvenikov minist. tajnika LeviČnika, šolskega nadzornika VVebra, dra. Kozica, benediktinca P. Vidmarja in druge, osobito pa več hrvatskih častnikov. Krasnega spola je bilo nenavadno lepo pa tudi krasno število. Slavnostni govor imel je jeden najuzorniših mladih Slovencev, g. dr. Matija Murko. Najprvo zrisal je zgodovino Preširno-vega češčenja, potem pa je označajil Preširna, kako je stal sredi svetovnega slovstva svoje dobo, kako jg dal uplivati na se romantiki, a v čem je zopet hodil svoja pota; v ujegovej romantiki je osobita važnost p ros to narodu os t, in le te pomen za
sedanje književno in kulturno teženje je konečno razlagal govornik. Na tem jedru govora je videti, da si je govornik odbral zanimivo akademično nalogo, gledališče, iz kakeršnega dosedaj životopisci in kritiki naši Preširna neso kaj opazovali Zato bi radi, da bi se ta govor kje priobčil. Gospod dr. Murko je zaslužil pohvalo, ki mu jo je občinstvo dalo. Muzikalni del programa obsezal je glasovir, pri katerem smo zopet letos burno pozdravljali ter za njeno izborno umetnost zahvaljevali ljubeznivo domorodkinjo, gospico Š., — nadalje petje in „tamburaše". Pelo se je: Eisen-hutov zbor „Ustaj rode", Vilharjev zbor „Naša zvezda", ki se je pri njem s tenor solom odlikoval g. Bučar, kakor pri Ipavčevem „Katu" z bariton-solom Hrvat g. dr d. Flor lic, nadalje čveterospev Foersterjev „Njega ni", ki so ga jako točno in polnoglasno peli gg. Bučar, Bobni, Cvirn in K osen i na, kot konečno točko „ Venec slovenskih narodnih pesni." Petje nam je tudi letos — kolikokrat že? — vodil naš stari in dobri prijatelj gospod Jan Jiflk, „Zvonimiro\i14 tamburaši so sinoč imeli posebno elastične in dobrovoljne instrumente. Bili so gg. Floršić, Majer, Rotschild, Brlič, Zbieržowsky, Marko vič, Šmiedinger, Miler, Banje -glav, Kinde, Tičak, a svirali so po programu ka vatino iz Meverbecrja, mazurko „Vlkny", ter Jenkov „Naprej!", toda vsled burnega, izzivajočega ploskanja so morali še vedno kaj dodajati, tako „Oj Banovci in prav konečno bolgarsko, sedaj mej tukajšnjimi Slovani tako rado prepevano „Šumi Marica," „Tamburaši" so postali prava dična specijaliteta Dunajska, in kmalu se bode.dejalo, da ni Dunaja videl, kdor ni videl ..Zvonimirovoga" tambura škega zbora.
Pri drugem, zabavnem delu je ostalo še skoro vse občinstvo, ne le mladina, kakor prejšnja leta. Nekaj posebnega nam ni dalo ločiti se, poznalo se je, da nam je ozračje polno južnoslovauskili zadnjih dogodkov, poznalo se je tri tudi naslednjim govornikom, katerih je vsak hotel nekaj omeniti, a ven-der ni omenil, nekaj tudi zato ni', da bi ne trpela svoboda govora Reditelj zabavnemu delu bil je gospod Triller in koje ta otvoril zabavo z jako primernimi besedami, izpiegovoril je g. Danilo pozdrav krasnemu spolu, osobito sotrudnici programa, gospici Š ; govoril je potem v imenu „Zvonimira" predsednik Benešič, v imenu slovuškega „Tatraua" g. drd. K nohta; nazdravil je Slovenec, g. Rosi na „Zvonimircem", osobito „tamburašem", drugi Slovenec g. Bilec velezaslužnemu pevovodji gospodu Janu Jifiku; govoril jo potem Hrvat gospod Pintar o zvezi Hrvatov in Slovencev, Poljak g. Kavvecki, predsednik „Ogniskaik o poljskih bojih, na kar je Slovenec g. Danilo poudarjal, da nam v Prešinili nemajo biti velike le njegove „Mu-sae", nego tudi „virtus" njegova, značaj njegov v slovenskem rodoljubji; Čeh g. Bohač je pozdravljal našega pesnika v imenu ,.Spolka", na to Slovenec g. drd. Pukl napije navzočnemu prelagatelju Preširna na češki jezik, g. Penižku, ki se zahvali s posebnim govorom; Slovenec g. Marolt nas spomina bratov Bolgarov, ki letos neso navzoeni, zapoje se na to kakor iz jednoga grla „Šumi Marica;" predsednik g. Dereani še jedenkrat izreče zahvalo bratovskemu sotrudu Hrvatov, in v le-teh imenu poudari ljubezen do Slovencev Hrvat g. Roko Albert. Tudi za nenavzočne je videti iz tega govorniškega mozajika, da je zabavni del imel mnogo vsebine; razvijale so se lepe slovanske misli, krepko so se poudarjale in bile od ploskajočega občinstva dobro razumljene. Posameznim govorom in napitninam dodajal je pevski zbor primerno petje, lepo in navdušeno Ob 1. uri je reditelj zabave gospod Triller zaključil Preširnovo slavnost, konečno izrazivši preumestno željo, „da bi se drugo leto sešli polni istih idej slovanskih, ki so se ta večer s toliko vnetostjo poudarjale." — S to iskreno željo, vredno Prcširnovega spomina, končujem tudi jaz slavnosti popis, omenivši konečno, da je došlo na slavnost tudi mnogo vnanjih brzojavnih pozdravov.
iače stvari,
— (Današnja V. seja deželnega zbora kranjskega) trajala je do 7a2. ure popoludne. Dovolile so se podpore za zgradbe novih šol tistim občinam, o katerih smo že poročali. Poročilo deželnega odbora o odločitvi nekaterih parcel iz občine Spodnja Šiška in združenji z mestno občino Ljubljansko izročilo se je z načrtom postave upravnemu odseku v poročanje. Potem se je rešilo mnogo po-
ročil raznih odsekov. Prihodnja seja je v ponedeljek. Deželni zbor bode 24. t. m. imel poslednjo sejo pred prazniki ter zborovanje nadaljeval po Novem letu.
— (Osobne vesti.) Deželne sodnije svetnik g Ludovik Ravnikar obolel je vsled mnogega dela na očeh. — Cesarski svetnik g. Ivan Murni k tudi že par dnij bolan leži. Upajmo, da oba gospoda kmalu okrevata.
— (Pisateljsko podporno društvo) ima jutri zvečer ob 8. uri zabavni večer v steklenem salonu čitalniške restavracije.
— (Stritarjev „Gospod Mirodolski") bode se priobčil v italijanskem časopisu. Preložil je to krasno našo povest na laški jezik beneški Slovenec g. Trinko.
— (Slovenskim rodoljubom na Dunaj i.) Došla so nam z Dunaja poročila, da bi tamošnji rodoljubi mej sabo in mej tamošnjimi Slovani radi osnovali poddružnice „družbe sv. Cirila in Metoda", da pa prevladuje misel, da bi taka ustanovitev ne bila postavna, ker bi ne bila utemeljena v glavnih pravilih družbenih. Ta misel je pri sedanji organizaciji naše družbe jedino prava in osnovana. Poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda je oddelek te družbe na podlagi njenih ob jedne in vsprejetih pravil. Tako 1 pod ružnič-ii i 11 pravil. A §. 1 glavnih pravil ustanavlja, da „družba sv. Cirila in Metoda" ustanavlja se za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko." .,Za" ima lokalen pomen, tako da družba nema drugje živeti nego le v imenovanih slovenskih pokrajinah. Ker je poddružnica oddelek glavne družbe, jasno je, da se tudi poddružnica drugje ne da osnovati, kakor jedino le v rečenih kronovinah. Poddružnica na pr. na Duuaji, tedaj v kronovini ttiže-avstrijskej predpostavljala bi krajevno razširjenje delavnosti glavnega društva, za katero razširjenje v glavnih pravilih ni nobenega izimnega določila, in nižc-avstrijsko deželno oblastvo bi te poddružnice nikdar ne moglo potrditi, ker to bi bilo proti tj. 1. društvenih pravil. Nekateri rodoljubi so §. 1. društvenih pravil tolmačili tako, da besedica „zau v njem po-menja „smoteru, nekako: „za šolstvo na Kranjskem itd." A ta tolmačba je bolj prinudna in ni v zmislu ustanoviteljev. Za tako razmere Slovenci na Dunaji imajo le dvoje na izvoljo, s katerim morejo podpirati šolstvo in narodnost slovensko: ali si osnujejo samosvoje šolsko društvo z namenom „družbe sv. Cirila in Metoda", ali pa. pristopijo k jednej izmej ustanovljenih poddružnic H. poddružuičuih pravil). Najbolja bi bila druga alternativa, ker samosvoje društvo na Dunaji bi moglo delovati le naslanjajo se na družbo s sedežem v Ljubljani, to pa bi le zopet prouzročilo zaplete, ker bi politično oblastvo utegnilo to zmatrati za zvezo društev ter zahtevati, naj se mu predložijo pravila zveze. Žal nam je, da se poddružnica ne more tako kakor drugje osnovati tudi na Dunaji, kjer je toliko slovenskih rojakov, požrtvovalnih in pripoznnjočih pre-potrebo šolskega društva slovenskega. Bila bi še tretja alternativa, tako premeniti glavna pravila, da bi se poddružnice mogle snovati tudi izven dosedanjega torišča. Toda prodno bi se prišlo do tacega ukrepa, treba bi bilo njega umestnost dobro pre-udarlti z ozirom na stališče naših političnih oblastev.
— („Glasbena Matica") vsprejela je v i predvčerajšnji seji novega učitelja g. Kučero iz ' Prage.   Letna plača določena mu je z 800 gld.;
službo nastopi začetkom prihodnjega meseca.
— (Visoka p riki a da.) Deželni zbor štajerski je privolil, da sme občina v Preborji pobirati 63°/0, občina Sv. Florijan v Stojnemselu pa 110°/0 od direktnega davka.
— (Porotna zasedanja) za 188G določena so pri e kr. deželni sodniji v Ljubljani in pri c. kr. okrožni sodniji v U ud o I fu vem tako: Prvo v 1. dan marca; drugo v 30, dan junija, tretje v 13. dan septembra, četrto v \). dan decembra.
— (Zblaznela) je danes dopoludne v stolni cerkvi neka mlekarica. Odpeljali so jo v bolnišnico. Kako se piše in od kod da je, se dosedaj še ni dognalo.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj stal je pred porotniki Miha Šuhelj. Zatožen je bil hudodelstva požiga. Porotniki spoznali so ga nekri-vim in bil je oproščen.
— (Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Kranjski gori) ima v nedeljo 20. t. m. občni zbor. Na dnevnem redu je pregledovanje ra-
rimov, volitve in predavanje potovalnega učitelja G. Pirca.
— (Nezgode.) V 8. dan t. m. navstal je v Mavčičah pri Janezu Jerali v hlevu ogenj. Pogorela je le postelj in nekoliko obleke, a vsled dima zadušili so se 6 mesecev staro žrebe, 4 [molzne krave, 2 vola, 2 konja in 2 teleti, tako da je vse škode blizu 1000 gld. Škoda je tembolj čutna, ker je gospodar nameraval živino prodati, da bi poplačal uknjižene dolgove. — V 4. dan t. m. zgorel ie 31/« letni sin posestnika Josipa Kržišnika pri Sv. Ožbaldu. Prišel je ognju, ki ga je oče v gozdu zanetil, preblizu, obleka se je vnela in otrok je za opeklino drugo jutro umrl.
— (Na Reki) zapal je včeraj tudi sneg, kar se že več desetletij ni zgodilo. Prejšnjo noč bila je burja. Na železnici mej Reko in Karlovcem obtičal je v snegu tovorni vlak z 12 vagoni. Poslali so mu jedno lokomotivo na pomoč.
— (Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubij ani.) Ravnateljski in nadzorstveni odbor tega društva sklenil je v svojej 8kupuej seji dne (1. decembra t. 1., katere so se udeležili od nadzorstva dr. Josip Vošnjak, drd. J. Kotnik in E. Ločnikar, od ravnateljskega odbora J. Knez, A. Jenko, Vinko Ogorelc in Ant. Knez, da se v dosego razširjenja zavoda dovolijo glede hranilnih ulog zdatni priboljški. Tako se bodo od novega leta 1886 zaračunjevale obresti od hranilnih ulog od 1. in 15. vsacega meseca, mesto dosedanjega mesečnega zaračunjavanja. Visokost obrestij hranilnim ulogam ostane za odpovedi v pravilih določenih
¥50 gld 100 sld
IDviiiajslsa, "borza.
dne 11. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafiju poročilo.)
Papirna -eiitH ......
Srebrn« renta ......
Zl.it   rottttf ........
B°/0 narcna rent« ... Abc i- tiftl »dna. kr,'«.- . . Krt<   06 akcije .... London  .   . .
Srebro......
Napol
C. kr cekini Nec :  • marke
4°/0 dnVivrie srečka iz i. 18"4 Drž:      urotite h \ |86J Ogrska /dara renta 4tf/„   .   . .
B    papirna renta f>L , 5', Štajerske zernljiftč odvoz oblig Dum; h reg srečke b':;„ 100 «ld
Zem!  ob* avutr 4,/t,,'B e'ati zaat listi Prior oblig Elizabetine zapad železnico Prior oblig Ferdinandove sov. železnice Kredu::e urečke .       100 ft/lti
Rudoitme srečk«} .... 10 „ Akcii. ftoglo-avštr bank« . 120 . Tran a:\vay-druSt ud j  170 gld a v .
Stanovanje z 2 sobama,
ali z dyema sobama in ji dno nohti <> išče c. kr. uradnik. — Ponudbe vsprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". (732—lj
8?	u V. 60	kr.
83	, 30	
10<»	, 10	y •
9«t	. 90	
874	, —	;
391	, 30	l
125	, 75	
9	l f'8	i i
B	, 98	
01	, 75	J j
127	, 75	■ t
ir»<»	, so	g
9V	, 18	f) j
90	, 90	ti j
104		•> t
119	, 50	R 1
12:.	, 50	1 B' i
116	r 40	I
JtOS	„ 50	1
179	, 75	*
18	r 25	• !
101		n j
1S'4	, 60	» 1
Naznanilo.
Vsled sklepa ravnateljskega in nadzorstvenega odbora v svojej seji dne (i. decembra 1885 naznanjamo, da bode
(pod 100 gld. vsak uradni dan, do 300 gld. po od- Kmetska posojilnica Ljnbljan-
povedi v 8 dneh in čez 300 gld. po odpovedi v 30 dneh) kakor do sedaj po 4 Vi %•  Proti G mesečni :
odpovedi zaračunjevale se bodo pa 5% obresti. — Posojila dovoljuje društvo kakor do sedaj po 6%, priračunivši si uradne stroške.
— (Razglas.) Da bo zaradi mnogobrojnih pošiljate v, ki se oddajajo o božiči in novem letu na pošto, možno poštni voz o pravem času odpraviti k mešanemu vlaku Dunaj-Trst št. 100, poslovalo se bode pri vozne pošte prejemnem uradu od 16. pa do uštetega 31. decembra t. 1. s strankami le do G. ure zvečer. — Vsled ukaza c. kr. poštnega in brzojavnega vodstva v Trstu dne 5. decembra t. 1. št. 774G1 javlja se to p. n. občinstvu, da se izvoli po tem ravnati.
C. kr. poštni in brzojavni urad. Ljubljana, dne 9. decembra 1885.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gradec 11. decembra. V današnji seji deželnega zbora grajal je ostro deželni glavar poslanca Vogla zaradi napadov na poslanca Vošnjaka v včerajšnji seji.
London 11. decembra. Sedaj izvoljenih 332 liberalcev, 250 konservativcev, 86 Par-nellovcev. Od ostaiih dveh volitev utegnejo liberalci in konservativci dobiti po jednoga člana,
ske okolice v Ljubljani
od I. januvarja 1886 naprej zaračunavala obresti od hranilnih ulog od I. in 15. vsacega meseca, mesto dosedanjega mesečnega zaračunjavanja.
Hranilne uloge bode obrestovala proti odpovedi po pravilih (§. 38. Hranilne uloge pod 100 gld. se izplačujejo brez odpovedi, do 300 gld. po odpovedi v 8 dneh in čez 800 gld. v 30 dneh.), kakor do sedaj po iViVit proti G mesečni odpovedi pa po 5<70.
Posojila dovoljuje po 6%, prištevši uradne stroške.
Uradni dan je vsaki torek od 9. do 12. ure
zjuttaj, za slučaj, da je ta dan praznik, je pa uradni dan prvi sledeči delavnik.
Ljubljana, dne 10. decembra 1885.
(730-i) Ravnateljski odbor,
Poslano.
Iz časniških poročil poizvedel sem, da je v seji kranjskega deželnega zbora dne 9. t. in. gospod poslanec baron Apfaltrern trdil« da banka , Sla-vija ni hotela Celjskej posojilnici dovoliti posojila.
To trditev proglasiti mi je za izmišljeno in popolnem neresnično,
Upravni svet banke „Slavlje" dovolil je namreč Celjskej posojilnici 10000 gld. kredita in seje načelno izrekel pripravljenim ta kredit, ko bi potreba bila, primerno povišati.
V Ljubljani dne 11. decembra 1885.
Ivan Hribar,
gkuni zastopnik banko „Slavijou.
Za vnuiijo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udili in vsskovrHtnib imetjih pokazalo so je posebno uspešno Moli-ovo »Francosko Žganje". Steklenica stnne HO kr. Vsaki duri ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar m c. kr. dvorni založnik nu Dunaji, Tncblanben 0. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (11 8)
Meteorologijo poroiftlo.
1	Cr,8 opazovanja	Stanje baro., 11 v inm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Motri ns v mm.
10. dec.	7. 7Jr-» 2. pop. 9. zvečer	782:95m. 78064 .... 73169	— 4-2 ■<; — 40° 0 — 0 2 i	si. svz. si. svz. si. svz.	S11CŽ. 81ICŽ. obl.	1 80 rum. snega.
Srednja temperaturi — 4-8", v\ 4 2' pod nonnalom.
V službo se vsprejmeta
dva dacarja
z dobro plaćo. Pogoji: izvrstna spričevalu, položitev kavcije 200 tild. Lastnoročno pisane ponudbe, združene s plačo, pod katero se služIta prevzame, do 20. decembra t. 1. g. Francetu PodTooJ-vi, repruzentantu v ltibiiivi na Dolenjskem. ;7:f>—2j
Varsts ona znamka,
ATALA & C°-
<«! iy.;;i zulumi v Ljubljani pri
g. i>i:ti:k lassmk-u.
Za zimsto zdravljenje!
Nova napolnitev
medicinalnega
ribjo
Pristno in jako zdravilno. 1 steklenici 60 kr,, dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674 -5j
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža v Hjlvj/taljani.
\
Marijinceljske
kapljice za želodec,
neprestano izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
I
I
i k
X
in nepresežno zoper neilait do jedi, slabi želodoo, smrdečo sapo, uapiline-nje, kislo podiranje, idl-panje, katar v ielodol, zgag-o, da se ne nareja pesek ln pieno ln sloz, zoper zlatenloo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloienje želodca z Jedjo aH pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah In zoper zlato žilo.
r
Lekar C. Ur»«1}> Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako oe rabi, stane jflsF' •« ki:
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna D Gabriel Piccoii, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prellmovou trgu. V Novem mostu: lokama Dom. Rizzoli, lekarna Josip Mer trni im n. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekt'.rna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna U i oh a ti I Gnglielino. V O.eljit lel.ar J, K u : i r rse h in i o d. V K r a • j: bkar I> rag. Ša v n i k. V K a i! i k u: lekar Josip Močnik, v It ado v-||loti lekar A. Uoblek. V Sež-mi: lekar Ph. It i t s e h n I V O r n o m lj i: li kar I v a n BI H l e k. V Školjci Loki: lekar Karol Pnblanl, V Reki) lekar Ant. M i z z a n.
UST* Svaritfiv! l<«i sov 6mu »aKt-
delek posneinUo In ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj
se osobito na ta snamonjaj Prave Maiijinoeljakc kap« ij'. B m želodec morajo imeti v ukloniuu vtiunene bo-sede: Echte MBrla«eftur Mngcntropfen — Hrady & Dostal -• Anotheker, iklmiioa moru hir.« zapečatena z naSiui ..- ■ nnuhiinj pečatom, nn navodilu za rabo in g na zavitku, m katerem j« podoba Marijinceljske ma« ter« božje, mora biti pole-: te podobe utisueno sod-nijako spravljeno viiratveuo Huaiaui^e in zavoj m-;r.: biu BHpoftaten •/. naš*m varstvenim auante* njeni« Izdelki pndidmoga ali istega imena, ki nč-majo teli zmikov istinit<»8t{, naj w zavriejo kot po-bareje.il In prosimo, uaj se nam taki slučaji takoj M' zii;.;iiii), dc botlo BOdutjski kaznoveui izdelovalci in dodajalo) (90-44)
Umrl! s« v EJiiIUIJmhB ■
6. decembra: Celest. llabc» strojevodjeva hči, U0 let, Pri« stavske ulice št. 8, za jetiko.
decembru: Pranja Martine, uradnikova bfii, 7 let, Krakovski nasip št. 10, za da-vico.
7. decembra: Anton Snoj, delavčev sin. 20 ineseeev, Po-
Ijunsku it ita št. 18 za jetiko.
V dcželuej bolnici:
•1. deoemb a: Urša Llvk. gostija, 7-M let, za katarom v črevesu. — Neža Debelak, dninama, 7S let, za plućnim edemom
7. deoembra: Jakob dninar, 57 let za vodenioo.
Gregor Anei.ik, gostač, 70 let, za kron enim plačnim emlize-mom.
8. decembra: Anion Skra-bec, kleparjev sin, 11 mes., za plufinlco.
0 decembra: Marjana Hočevar, dniiarica, ,r)7 let, za jetiko.
io. decembra: Blat Jeran« čič, gostafi, 73 let, za kroničnim kat '.rum v fireVBStt«
Žle,
o ve
I>oh1ii itlioi'jciie
|N|EUSTEIN-
KRI ČISTEČE PILE
SVETE ELIZABETE. T|
H'ilj*i iiil vseli |i(iil(ilinih izdelkov, ur.....jo te imlilji' nit- sl;oillJit«t/it r srhi; iittjimpritnrjr
VHh[)o 7.(ij)cr holvnii v orimiiili ijioilujn^n dnla tolrHii, jirvlinjuliiu mrzlico, liolp/.ni nn lcoži, v mož-janili in r.nmko bole/ni; citijo kri in loliko oilpravljuj« l>luto. Ni gii zdravila, ki bi bilo boljio ln pri tem iiojiolncm neškodljivo »opor
gotovi vir vboIi bolesilij. Kor bo poHladkorjono, tuivajo jih r.iili tudi otroci. Tu pilo bo odlikovano r. jnko LiiKtniin |.; iimiiii tir»ntit/t< snlniliu 1'ithit.
0Sf~ <l 'lun shiitljlni ti ir> jiUutul vvlfa tfikr. — ZttriOk, osrm Miutljlc nkupn), MO pil, vetju
«mm< / f/ui. n. r. -po (689—10) :i
^unrifiiiio 1 Vmka Dutljio*, ktnint« firme i A$atMk9mun I
OValJClIJo. iiiilii/tii Leopold ln na nuilnjoj strani nair 3 rurslrfir ziininke, Jr> jmtuirrjrun, tor svarimo, nuj bo uc
kupuje, -i
no mora tlohvo, iln lulo »r iluhl tMboga, m'Hjillr-
vri/ii ali nio ikodUtvega hiitiku. Vsakdo uaj lereeno zuhtova
nritstrbiortli Klhtilirthilh jtll, to Imajo nu/.avitku ter navodilu M tubo l">lr{/ slvjrri iiotlfiln.
Glavna zaloga na Dunaji: Apotheke „ZUWI HEIUGEN LEOPOLD" des PH. NF.USTEIN, Stadt, Ecke der Planken- untl Spiegeigasse.
V Livil:l;anl se d bivajo pri gospodu lekarji O-aTorijel Ficcoli.
iMomEmnaM
Izdatelj in od^^onii urednik: Ivan Železnikar.
La«tnina in tisk „Narodne Tiskarne".