PROSVETA OLA SILO SLOV ENSKE NARQDNE: PODPORNE JEDNOTE 4all J Holiday«. leto-yea* IX. CHICAGO, ILL, ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) Iti«, STEV.—NUMBER S3. Angleški mslor ponesrečU z IZ DELAVSKEGA SVETA. lelalornj m«m seU }mm ^ ^ ^ pravo struna v kongresu. Radarji so ti Učile se angleščine ki potonite državl)aii. _t iv 7 vijakom NAD VODO. - MBTODISTOVSKI OBRKVB ■i zbor sodi "ORBftNIKS". - PROHIBIOUA QOMI KVI »io cene 8ALUNOM. - VILLA IN OARRANZA IGRATA ULOGO v PROHIBIOIONISTIČNIH OKRAJIH. - NAPAD pa va na avtomobil. — ŽRNSKB POBRONILR IS JROR. — čebele so USTAVILR ŽRLRZNlSKI PROMRT IN DRUOR vbiti. _ Železniška nezgoda s hodim otiakwa. Bofalio. N. Y., 7. septembra. — ' c Campbell, britaki major in Lior De Kruips, dijak na har-^diki univerzi, ata dobila talka poškodbe, ko ita ponesrsčila a lo-2om v letalni šoli Ourtissa. Pad b it* is viaotine BOO čevljev. — kapbell je v kritičnem pololar Chicago, ni., 7. septembra. — i policaj tki postaji v Hyde parite na obtožbo Solomona H. zaprta policaj Prod se in iofer James J. Flynn oeatna roparja. Sodnik Oom je zs vsakega določil $10.000 tva. Policaj in iofer trdita ,da nista ropa Washington, D. 0., 6. sept. — epirtment za notranje zadeve da v«i priaeljenci postanejo riiki državljani. V zadnjih letih je izvr&il mnogo' dela v pogledu. Če pogledamo izkaz Stevnega •poznamo, da živi v Zdru-državah 13,000,000 molkih ienak, ki ao doaegli starost dof »lilne pravice. Med temi jih jc 3.000,000 moSkih in žen, ki ne ijo in ne razumejo angleččine. Novoustanovljeni urad za polk je izdelal poseben načrt za ink, da «f bodo priaeljenci, ki iliteratje, učili pitanja in čita-fjat vsi pa angleSčine in v čem se ti republika od monarhije. Franklin K. Lane ae je odločil, je v tn namen najprvo treba nitrati lokalnim Šolskim o-lim. Izdan je bil lepak v aed-jezikih, da pomaga Solakim »*tiin pridobiti priseljence za »m« Sol«. Nad 100,000 teh le-»v je l»ilo razposlanih in vidi i jih lahko na poŠtah, v delavni-' v tovarnah, v šolah, na že-»*sh, v trgovskih zbornicah, dokazuje, da je vlada zelo nterenirana za poduk vaeh dr-»Ijinov, če ko ali niao rojeni v "eriki. V|sda je pronaSla, da je tre- iadots praktične knjige, da ae Tljwiei lož je uče angleSčine. * «s iMHiuk je pričel izdajati okrožnic o sledečih pred- " Priporočilo Šolskim vod- ■ »n učiteljicam za poduk pri- ^v v angleSčini," "Držav- ™*redi za priaeljence," »*• New York in problem a- ,f>j<\" "Kalifornija in smerikanizacije." '**n i* tukaj in Slovencem, zmožni angleSčine in ti kl ^le h po polniti svoje zna T° l,riporočamo, naj ae * v večerne Sole. Slovenci, "»J« prvega papirja, naj /•""J", kdor ima pa pravico papirja, naj ae zglaai PJJOsdoma na pristojnem me MJUrnte državi juri, ker le 'ma pravico Mo poatave i Miki Grand Rapids, Mibh., 6. eept. — Pri Wilkina Switchu bliao Manee-lone pe skočilo devet vos osobne-ga vlaka na Orand Rapida ^Indiana železnici raz tir. Nezgodo je povzročila zlomljena tračniea. Petindvajset oseb je bilo ranjenih med njimi eo nekatere telko po-ikodorane. ■ - odločati, atneriiki grešne le to treh palcev v vodi, prevala Grove potnike po reki Chariton od Kerna do Byaumvil-la in drngi selilč. Ob nedeljah in pmmikih, če je vroče, najemajo Ijndje splav za piknilke izlete, ker vijak akrbi obenem tudi za potrebni hlad na splavu. Los Angelce, dal., 6. septembra. Meatni svetovalec John Topham je prejel pismo, ki dokazuje, kako hitra je poita pri doatavljenju pisem. Piamo je napiaal H. Not-thoff in je datirano ''Los Angele«, " 9. novembra, 12:30 a. m., 1908. Piamo je bilo oddano 3. junija 1916 ob 10 40 a. m. Lima, O., 6. septembra. — Tukaj obdržava metodiatovsks cerkev svoj zbor in pred inkvisicijo prideta dva metodistovska duhovna. Prvi je rev. A. S. Bowersox iz Toleda, ki je obtožen, da aa je po-služil sredstev, kskerlna niso u-gledns za duhovna. Spraviti so gs hoteli is fare in mož ni hotel iti, ampak ae je poalužil civilnega zakona, da je oatal v fari. Drugi, rev. J. D. Darling is Co-lumbuaa, je po narozih vaeh po-božnjakov, ki z enim očeeom vedno gledajo v nebeaa, s drugim pa v satanovo kreljeetvo, da vidijo, kaj ae godi v avetn duhov, eto-ril ie večji "greh." V kolu sa pa-pir je nalel odbor, ki je dvignil obtožnico proti njemu, ljubimaka pisms, ki jih je pisal dekletom. No, 5. septembra.— ( čiu tel jet je nesno-■ • N»vigation Compa-^"J Ps njeno zgodovlns. T1 orronislral neki lf"v" »n njeno brodovje "»'fa namega velikega • ve je vrel motor In vi- F**« »plaval ST H IVp ""ji aH •n ne pod voli '..T**' ka roj čebel aedel v ogi-belUbče Želesnilki promet je bd ualavljen, dokler niao čebel apra vili t panj. (D*, m I. PrlmJill pestajajs zgev zavlačevanja cev, id strani Osemurni delavnik ^ni'Plh u-slušbeneev v kongresu. Washington, D. C., 6. aeptemhra. Ko je pričel osemurni delavnik za železničarje na razpravo v kongreau, je aocialiotični kongresnik Mayer London povdarjal, da kongresu ostsja ena asms pot, da pridejo železničarji in delavci do svojih pravic. Kongres nsj pooblasti predsednika Združenih držav, da obratuje železnice v korist ameriškega ljudstva. London je imel le tri minute čaaa in iarabil je teh par minut, da utemelji pravico želesničarjev do boljUh življenakih razmer. Povedal je tudi resnieo buržoasnim političsrjem v obrat, ko jim je dejal, da bi vaega tega ne •bilo, če bi glaaovali za predlog Viotorja Bergerja, prejinjega socialističnega kongreanika, da ae železnice podrtavijo. "Gospod predsedateljje pričel Msyer London svoj govor, "v treh minutah lshko človek pove le svoje prepričanje, ne more pa navesti razlogov za odredbo te vrste. Stavil bi ac lato ko predlog, ki naj pooblasti predsednika, da prevzame železnice in jih obratuje 7 koriat ljudatva. Prepričan eem, da republikanci ne bodo stavili takega predloga. Če ee sedaj moramo v paniki krivo, ker večina tukaj navzočih skoči leta ni hotela priznati težkega induatrijalnega konflikta. Na vtsak glas so do sedaj poalužali v kongresu, le glaau velike de-lavake mnotžice niao hoteli poslušata. Prvikrat vidimo, kako vidna vlada zsgovsrjs svoje stslilčc. Prvikrat pravi delavno ljudstvo, mogoče malo vulgarno: Tukaj emo: Odločili smo se za atavko. Mi bomo izrabili svojo pravico, da zboljčamo svoj položaj. flaj ne prosijo za poatave. Naznanili so, da bodo nedotakljivo pravo izrabili, in vi vidite sH>e v kleččah. Vi ne veate, kaj bi začeli. O obrambni oolnini in prosti trgovini ate vedno govorili, o vaeh stvareh ate govorili, le o industri-jalnih problemih niste razprav-ljali. Večina vaa sploh ne ve, ksko bi ssčeli." Potem je London izvsjal, nsj si kongres niksr ne domilljs, ds ae bodo delavci podvrgli prisHnim ranodiičem. Predsednik Wilson je včersj podpisal le enkrat postavo zs o-semurni delsvnik, ker so čveksči trdili, ds ni veljsvna, ker jo jc podpiaal v nedeljo. Stavka premogarjev. Pittsburgh, Kana., 6. septembra. — Včersj je zaatsvkalo osem tisoč rudsrjev, ker jim že preae ds zsvlačevsnje nove pogodbe od strani delodajalcev. Mogoče bo stavka pomagala, da pridejo premogovniški baroni malo preje k pameti. O«for ja napravil nasproten Lima, O., 6. septembre. — Ko so orgsnisirsnl isdelovslei smotk pričeli s ksmpsnjo v tovsrni Del-ael - Wemmer Compsny, ds orga-nisirsjo 1600 delsveev in delavk ki delajo v nji, je auperintendent postal zgovoren. Obdrževal je kar ^ele shode. Na nekem takem shodu je dejal: "Veste, ds se je preetj vslih ljudi pridružilo uniji. Povem vsm odprto, ds rsjče vidimo, ds tobek aegnije v nsSih skladiččib, kakor da povilamo mezdo enemn same mu ualužbeneu zs en cent. Zaprli bomo rajčp te delavnice za Vfdno, kakor da bi nam ukazovala uni- M" ti ]!■ vodi tib v trlo. Ta govor je imel dober učinek. >rugi dan ae je kaklnih 700 de-let, ki saslužijo po štiri dolsrje teden, vpisalo v unijo. Na drugem takem shodu je go->od superintendent le pihal la rugega kota Naznanil je de-iveem in delavkam a potrtim ar-m, da je družba aklenila poviti mesdo. Iz tega resničnega dogodka ae hko vaak delavec nauči, kolike nosti je za delavatvo strokov-orgsnizscija. sahtevsjo, da aa jim delavei prodajo a dnlo ia Ilannibsl, Mo., 6. septembra. — ilja vodovodnih monterjev je ilonila ponudbo delodajalcev, ao zahtevali, da vodovodni iterji delajo le za tiste goepo-rje, ki ao pri "Zvesi dslodajelša vodovodne naprave." trajkajoči vodovodni monter-Izjavljajo, de je vaak amolen lelec dobrodolel v njih vr-nikdar ae ps ne bodo zali, ds bo delo članov njih or-sije odvisno od članov or-;ije, v kateri nimajo beoe- Stavkokaai itrajkajol ^ JJP ruje v tako svobodo, da sadržu« je plačo, ki jo ima izplačati lin-port i ran i m "svobodnim in neodvisnim delsvcem." Vpričo tegs dejstva so stavkokazi zaštrajkali. Njeni prejčnji uslužbenci zahtevajo deveturni delovnik, zbolj-Sunje delovnih rszmer in plsče. Telefonistkam je povilana plača. Boston, 6. aeptemhra. — Organizacija telefonistk je podpisala z New Knglsnd Telephone A Tele-grsph Co. novo pogodbo. Po novi pogodbi se povile vsem telefonistkam izvzemSi onim, ki so ravnokar priile iz Sole, mezda od 60c do dveh dolarjev na teden. Poleg se skrajSajo tudi de-lovne ure. Strojniki in njih pridobitve. Toronto, Antorio, 6. septembra. Canadian Foundry Company se je podala in priznala Itrajkajo-čim strojnikom deveturni delavnik. Kompanija je strastna nasprotnica delavske organizacije, a kljub temu je morala odnehati in priznati zahtevo Strajkarjev. Hamilton, Ontario, 6. aept. — Otia - Penaon Company nI hotela več tednov nič ali&ati o zahtevah Strajkujočih strojnikov. Ko ao goapod je ravnatelji spoznali, da njih trmoglavost ne zasuče tudi enega kolesa v tovarni, so postali mehki in priznali so deveturni delavnik in poviSanje plače. Tre!»e je bilo večtedenske stavke. da je trmoglavost pri g<»spo-dih ravnateljih odnehala. CteslaolsItfnliH nslnlbtftd ao or-gaaicirajo. Indianapolis, Ind., f. aept. — Uslužbenci pri eestnoželecnički družbi C.. C, C. ft Ht. L. Railway (telh M I. .tfMl, «. k«UMl Chicago In okolioa: lokalni vi barji g gromom v četrtek) hlad nejfte proti večeru. V petek deloma oblačno In hlednej!*, IlMaois;, nestanovitno vreme v četrtek s lokalnimi vibsrjl in gro mom; tiladnejče proti večeru. V potek deloma oblačno in hladneje. Tesa parat ara v Chicago nejvi-Ija h7, najnižja M stopinj. Strašna bilka na zapadnem bo|iSlB9 Nemci se (rudija ustaviti ofenzivo. Bolgari prediralo v Romunsko. PRANOOH SO UJ1U NAD 4000 SOVRAtNIKOV. ~ OB KRKI STRUMI SR NADALJUJR ROJ S TOPOVI. - RUSI SO OKU PIRALI V KARPATIH NRKR H RISB BRRX IMBNA. - KRM 01 PORO0AJO, DA SO RUSI POVSOD ODRITI - AVSTRU-SKI LRTALOI SO OBISKAU GORICO B BOMBAMI - V KAVKAZU BO "ZMAGALI" TURKI IN RUŠIT - KANADČANI VOLIJO NA BOJ*** Na vslMdai frMtTaTvaialh operacij. SADNJR VRSTI. ▲lena. 7. septembra — V aad nJem tadan ao aavaaniki aretirali ka, kalur da M bila OrHja angla Ika aatrapUa Sdaj ao brttald n radniki mUoetno dovolili, da aa ame von Sehenk vrniti v Nemčijo ia da bodo aaaj skrbeli, da tjakaj dospe bres aapriUk. Voa Sehenk j« prebriaan diplomat, kateremu niao bili koa angle-iU ia fraaooaki diplomatje. Da aa anabe nevarnega tekmeca, ga bodo a silo odgnali v Nemčijo. Brit-iki ja eeaaorakon jeaiku to aaattjo povedal i drugimi be- ^tfij via London, 7* eeptembra. — Italtjaaaki vojni urad poroča, 'U---'«-« - ---"" _ ,n,,tL ao je pnouo idhiu t |urtn. Sovražnik je odpri topnilki ogenj na ltaHJansKv poaioije, kateremu ao krepko odgovarjale italijanske baterije. Zavapnllka ofenaiva na Praa-ooskoni Ijo. Nemci se nsrsvno trudijo ns vse nsčine, ds bi po stsr^ nsvsdi ustavili ofenzivno gibsnjs sovrsž-nika, in ne val črti vprissrjajo srdite protinspade, toda do denes se jim ie ni posrečilo. Berlin uradno izjavlja, da se nsdsljuje vroča bitke na dvanajst milj dolgi fronti bres prestanks In da se Nemci edihols brsnljo, Paris poročs, ds so Nemci sad njo noč is-vrlili več močnih protinapadov južno od Bomme, ali reokupirali da niso niti pedi izgubljenega o-zemlje. Angleži poročajo, da ao o-kupirali vss gosd Leuse, kl se na-hsjs pol milje od Combless. Nem. ci ao selo utrdili te gosd, sli Angleži eo gs vzeli % naskokom in zdsj se nadaljuje bitka med o-svojenim gozdom ln Comblssom. Vspehe zaveznikov ns Praneo-skem pa grosi ispodnesti nemllto-bolgarska Ofenslvs v južni Rumu-niji. Iterlh in Hofljs (»oročsts o vapeftni Invasijl Dobrudje ob Črnem morjn In o okupaciji Itirib meat t Dobrič, Kurt Bunar, Akks-dunler In Tutrenksn. Ne nekaterih krajih ao prodrli Bolgari in Nemci 30 milj daleč na rumunako ossmlje in s osvojitvijo mostilča pri Tutrsksnu ao ae približali za 36 milj Bukarcltu, glavnemu mestu Kumunake. Dobrudja je bila prej bolgsrsks provincijs, kster«i je tnorsls Bolgarija odstopiti Rumunski po drugi bslkanaki vojni 1913 kot plačilo za rumunako ne-utrelnoet. Iz poročil iz Bukarečta je pa razvidno, da Rumunci ne ametrajo invssijo Dobrudje ra nobeno nevernost. Uradno poroča rumun. ake vlada, de ao nemčke- bolgar-aki napadi v Dobrudjl odbiti ne vai črti ln obenem jevlja Petrograd, da ao Ruai fte doapell na II-ee invadlranega ozemlja v južni RumunlJI. 0 položaju na Redmo-gračkem nimata 4aaes Berlin niti Done j nobenega, foročilo, poč pa prihaja depeča is Curihs (Avi-es), kl ae gleal, da je ne Dunaju "uradno izrečeno," ds so l(u munci že zasedli 7000 Itirjslkih kilometrov sedmogrsčkegs teritorije. NajhuJSI ud s ree sa Avstro-Ogrsko je izguba Orsovs. To meato leži na meji, kjer Donsvs zapusti ogrsko semljo In začne deliti Ruraunijo od aevernoiztočne Srbije In tam je bilo doslej ev- atrijako pristanilče, od koder eo voaili atrelivo in druge potre biči-ne po Douavi na Bolgarsko in dalje v Turčijo. Ta pot je adaj aa-prta sa Nemčijo in Avstrijo in o-stsjs le le želesn ice is Belgrade čes Nil v Sofijo. Na balkanski fronti se le vedno vrli samo srtilerijako bojevauje, kakor porolajo is Perlsa, ki je e-dino poročilo is tainolnjs fronte, Is ruake fronte tudi nI drugih poaobnoati, razeu ds so Kusi sopet oavojili neksj hribov v Karpatih, Berlin pripoveduje le, kako odbijajo rusks nspeds. Ne italijanskem bojiiču ni tudi nič novega. Kdlna novica bi bila, da Avatrijci bombardirajo Qo-rieo ia areka in rulijo cerkve, katerih niso mogls prej porullti Italijansks granate. O bojih na tarlkl fronti poročajo Rusi in po dolgem času tudi Turki. Oba poročila sta ssvsda u* godna. Položaj na Orlkem je le vedno »pleten. Ia Londona poročajo, da adaj namerava Neaičlja poslati ultimatum Orlki, ker stmatra dovoljenje sa arstovanje Nemeev Y Atenah aa veliko se je včerej pritolll pri uvesnl* Skih poalsnikah v Atenah Mradl samopalnega postopanja anglei-ko-franooakega vojaltva, kl lovi tujce ne grikih tleh, in je doee-gel, de imajo sdsj previeo grlki policaji polovltl avstro • nsmlke "grelnike," ker jih je le oetalo. Gonja sa Nsmel v Atenah je pov« sročila včersj krvava iagrede na ulicah, v katerih je bilo nekaj o-aeb ranjenih. Zeveznilki oblastniki ao saplenlli vaa pisms na grlki polti in is -Londons poročajo, da so nslli veliko pisem nemlkih Spi-Jonov. Bsron Sehenk, kl je bil prijet v Atenah v torek in odveden na angletko križarko, je bil včeraj ispulčsnj baje ae je seva-sal, ds tskoj odide Is Grlksga. Dalje poročsjo is Aten, ds Je vlada odredila mobiliaaeijo petih letnikov resevrne armade, Petsto Grkov, ki so se nameravali vkrcati ns psrnik, ds odrinejo v Ameriko, Je bilo ustsvljsnlh in morsll so se vrniti doiuov, Is Soluna le vedno javljajo o revolueljoner-nem glhenju v večjem delu Me-eedonlje. Uradna poročile slede i PRAN00SKA FRONTA. Psrk, 6. sept. — Kljub deževnemu vremenu ns eotnlki fronti so nsle čete ves dsn včersj napredovale v nspsdlh ns sovrsžne pozicije. Dosegle so vsč vsžulh vspeliov. Heverno od reke smo po vH|>elnetu napadu raztegnili nolo črto s okupacijo sspsdnega dela smberlučkega gozda, vsegs gos ds Rainette, dels Msrrlerees in s osvojitvijo bo«pilalske farme, katero amo vzeli z naskokom Nadalje amo oavojili severnoktočno od Clery ak rajni konse gričevja, ki se dvigs če« cesto Boindiavce-ne (lery. NaSe nove posielje na severni atrani reke «mo zvezali s pozieijami na južni strani s okupacijo vasi Omitiiecourt. Bojni fdsn, kl smo gs apjeli od 3. sept. samo na severni slrsni Kom me, znača 32 topov (24 velikegs ksli-brs), dva boirdMimeta, dva sako|>-na mortarja, večjo zalogo granat, balon in veliko množino strojnih pučk. Jetnikov če nismo prečtell. (Nadeljevenje na S. atrani, L etopee.) pobirale ^ veliko,,, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE HAEOOHE PODPORNE JEDNOTE i razred it ree lab-US zadovoljen, ker ogaaa ms ve lina delavstva ie ni apoznala res-niee, ds ie siromašna, ker ae je kapitalističnih krogih naaelila prosperitets in ae nepresUno množi bogastvo industrijalcih in finančnih mogotcev. Sutef m •••> hm Im s flPIVETŽ" SOI S So. Cr.wf.r4 A v«.. CkU.g., II "THE ENUGHTENMIWT" Org mm mf tk* fi*is#fit SIKi#lf I ••"• pregnali bojevlUga pava rev. Miller jc pa moral raslagati svojim vernikom, kako jc prišlo do boja med avtomobilom in pavom, ker so nekateri verniki smatrali ta boj za očiten prst bošji, ker njih šnpnHt prihaja v avtomobilu k slufbi božji. my torn!" \u potolaži Ukoa*e,čc m J2L* f* kurje oko. P., sej*** I mojo ofenzivo tja. [ Mmičan f,L-;M |»roj. rib««),. | .t«T h. rjfct. Z„vi j.,' TrtTC mmLIftrsžrpo "I. . * 1,1 »a rihf • v kratkih J * fij** »»lo piM-al, ki j. ia pojls od udojl'.'^VriW ški "lniMnii«.'* - , nWu. J'- ki PKMOREO eem SE J HH&BOR O? SANI DC MEMPHIS »NO OMINGO CITY Zresni krišar "Pftmphis' ga je silni vihar vrgal ns kleči v Inki Santo Domingo, gri&ir je izgubljen. Walla, Walk, Waah., $. sept. — Ko je ak sejni komisar Lee Lind ley orsl, je Izeral naenkrat are- brno uro, kl je bila laatnina Oeor-gc Joneaa. Jones jc uro, ki jo je podedoval, zgubil pred šestimi leti na Llndleyjcvi farmi, lsksl je uro povsod, ponujal zanjo nagrado pa jc ni bilo dobiti nikoder. pokrovi na uri so malo počr ncli, ker je lešala toliko let v zemlji. Ko je Undley otresel zemljo od nje, jo navil, je šla kakor isti dan, ko je bils izgubljene. lUrriaburg, OL, 6. septembra. M in nit Powell, Agnes Bains in Mary Sweeny eo Šcneke, a katerimi nt bi bilo dobro peči hruške. Ponoši so at oblekle v delovne hlače in modre srajce. 8puatile ao ae v ječi is drugega nadatroipja po vrvi nisdol in pobegnile. Oborožile so se s aamekreaom šerifa in prisilile voznika, da jih je ponoči ob dveh peljal is mesta. Proatoati ae niso veselile dolgo, kajti popoldne ao jih ša ujeli in prignali sopet v ječo. Cleveland, 0.« & septembra. — Policija ae trudi, da bi našla šoferja, ki je povozil Johna Skolo-do do emrti ln potem pobegnil. Willis MoClure, ognjepaace pri tretji strojni stotniji, je videl ne-sgodo. Nkoloda je sa vračal od dela, ko je bil povožen. Preiskali ao mnogo goraž, pa vse zastonj, o storilcu ni duha nc aluha. 1 Met naga John Knesnika je vrgel avtomobil s bielklja. Prepe Ijali ao ga v bolnišnico. Lima, 0^8. septembra. Urar- la je KIjstoiIiu hči šerifa Sher-mana, kateri jc naetop zdivjane drhall, kl je takale zamorca, da ga lluča, in je njenega očeta vlačila na vrvici okoli vratu, Uko pre tresel živec, da se jc bolezen obrnila na slabo. Zaprisegli so šcatnajat .posebnih deputijev, da sbereJo obUžlln maUrljal proti obsedenim divja kom. Državni pravdnih iajavlja. tla lm pozvanih vaš kot 500 prič in obtoženih bo več kot 150 oseb, med njimi tudi dvanajst "ugled nih bianisinanov." podpiaani imam reatavracijo na Albany, ter aem bil nekoliko znap z Rev. Tomazinom, ker se je tu-intam oglaail pri meni. Bil je dober in miren atarček in uri jc bb lo prav žal zanj, ko sem zvedel, kaj ae je z njim zgodilo v Chicagi. St. Anthoniy jc mešana fare. Slovanskih družin je samo kakega pol ducaU. Gotova atvar pa je, da ga Šupljani niao nikoli po noči napadli in še manj pretepali, ' kor pripoveduje njegova kul ee. O dotični kuharici krožijo rsz-ične govorico. Mnenje župljanov je, da bi ae morala zadeva pokojnega Rev. Tomazina natančneje prciakati. Apeliram na vašo reanicoljub-noat, da ta popravek priobčiU v Prosveti in ostsjem vai za resnico in vdani Martin Jesh. (Op. uredništva. Kje je župni koval pokojni Rev. Tomazin v Albany ali St. Anthony, za nas in večino naših čitateljev nima posebnega pomena.. O njegovem samomoru poročali smo ined dnev-nimi novicami in tako kot ao po« roča I i vai veliki angleiko pisani dnevniki in korespondenčni biro v Chicagi. Ce hočete biti dosledni, bi če želite, da bo vai popravek i-mel popolen uspeh potem vam avetujemo, da se obrnete na ured ništva velikih chieaških dnevni kov in zahtevajte, da tudi oni popravijo tozadevna poročila.) pa ena sestra. V Ameriko jc prišel pred dvajsetimi leti, od kUrih jih je 17 preživel v Calumetu, 3 pa v Butte. V obeh meatih je bil med rojaki, kot,med drugorodci poznan in splošno priljubljen. Bil jc pohlevnega in mirnega enačaja in veseljak v druščini. Zadnja leU ga je mučila bolezen. Leta 1&15 ga je zadel mrtvoud na kterain je trpel nad 11 meaecev. Začetkom januarja t. 1. se niu jc obrnilo na boljše, tako da je blizu dva meseca opravljal shižbo čuvaja. Začetkom inarcija t. 1. jc bil operiran za rakom na ustnicah in pozneje še enkrat -za isto bolezen. Sedaj se je zopet ^util sposobnega za delo, kot ga je imel prej (to jc za čuvaja), pa jc končal na Uk tragičen način. Poleg vdove zapušča tudi 4 hčerke, kterih najsUrejša jc 12 let, najmlajša pa 6 let sUra. Društvi Hrvatsko Slovenska Sloga št. 207 S. N. P. J. in dr. av. Martina J. S. K. J. kterih član jc pqkojnik bil, priredili sta mu krasen pogreb. Sladek mu bodi počitek I P. W. Cleveland, 0. ' Ae ko ao naše ljubeznive cvetke, pa tudi mi preinraženi pečlar-ji spnvali na mehkih blšzinicah, sanjali z alndkoustimi angeljčki in činimiparkeljčki, so tam daleč, daleč na vzhodu brisali in anažiii nebesni olnor ali sveta nebesa, k"kor pravijo naše mamice. In real fte predno sc je prikazalo tiato vsakdanje solnce, se jc opri-j« lu oelegs vzhodnega obzorja ao-hičoruincna zarja, kot da se je raztalilo vroče solnoe ter da ae njegovo zlato razliva aedaj po nebu, da |M>kaže ljudem njeogv zad nji čudapolni aijaj. Naše oči ae niso Še na pile teb čarov, že nam je to krasno nedeljsko solnce vož DOPISI. V listu PrnaveU a dne 97. sv-glista poročsU sit, ds je Btv. Ig. ButU, Mont. Ni bilo še dopisa iz naše našel bine odkar izhaja dnevnik Prosveta- Radi tega hočem jas poročati par novic, žal da ne veselih. V enem mesecu zgubili siuo od društvs Slov. Hrv. Sloga itev. 207 H. N. P. J. dva brata. Dne 20. ju Hja bil je v enem tukajžnih rovov od elektrike uhit sohrat Frank Burjo, doma iz vaai Vrh, kilo t "Dobro jutro!" Zdelo se mi fara Krašna ne Kranjskem. Bil je je ludi, kot hi nam želelo: "Veli-neoženjen ter veselega prikuplji ko vspeha na vaši narodni veae-vega anačaja. ličil Celi dau je sijalo z jasnega Drug žs I ost en slučaj dogodil neba, ni ga srečal obisk, da bi mu se je dne 2». avgusts, zjutraj ob sakril za trenutek ve« preprija-dveh. Žrtev smrtne kose je to pot evsko'društvo Tinta drobliua. ki odpade ua Inilj- baity »ea je nekaj Slovcneev. kl vsdihljajih. "Zarja", zapel« tisto v srce se- Ae pls.sne delavee «*! te pn»peri nečemo veljati kol preUpači žup Pokojni Puhek je bil doma iz gajočo "delsvsko himno" in še trt«., jr podotms kaplji v morju. nika. Pnmim torej, da popravite Podloga ns Belokranjskem, kjer euo sem slišsl. ki seže globoko v ki m* posuti v trenotku, ko pri ts v vašem listu Rev. Tomaain nljtapušča očeta Mtareaa 90 let in o-1 pečlar*ko srce, "Jaz bi rad malt-dejo prvi vtsMovi, d« pojemajo hil nikdar župnik na Albany, no sestro. Tu v ButU žaluje zaičih rož .l" No, Mem si mislil. U-nsro^ils v iodu»lriji. (Minn , to je sisMnlna fars. Spodaj lijim en liret, v CalOmetu, Mieh.]di jaa bi jih rad in debele, o^tro- ogletc solza ao mi skvarile šc tisto borno lepoto mojega lica. Padla je zdaj ena, zdaj druga, kot bi molil Žaloctni dal roši^cga venca; sam pa sem pristavljal: "Za Ančko iz MonUne, za Rosiko ia Washington* in še ena je pa^U, pa »>-eeip upal izgovoriti, ker pred menoj je atalo tiato trdo neizproatno bitje. Se ponoči v sanjah aem po navijal tlatc verze in pujstcij, jezen na moje ljubeznive sanje, mi je pomoMl pod nos popa. Kaj je sledilo, to si lab)to mislite. Kar sc tiče pevskega društva "Zarja" pa lahko vsak z mirno vestjo iz reče pohvalo prve vrste, kajti to mlado delavsko pev. društvo pokazalo kaj premoreta .vatraj-nost ln sloga. Le naprej do "cilja zmaga bo vaial — Nato sej* zs čelo srečkanje sa dobitke. Ye dr zne elevelandeke cvetke tc s svojim ljnbcznjivhn nastopom prisi lijo Ukoj, ds počešeš v icp in ku piš listek zs sročolov sli tombo lo. "Hočeš sli nočeš, mors*I' prerijo in še so jim krepko ne odrežeš, ai pa ša. ubog, strahopet ni pečlar. Dobitki za srečoltv tombolo so bili rtt precej bogati Pozno v noš smo st razšli domov vsi veseli in raspassjesd. Samo jai sem se bolj krivo držal premišljujoč tisto: "PcfcnaŠ gorje, ki solnoe reže, ki sili tok solro v oči, . od dno do dae le veš je Uit na arts tesno ss volit" ' Oh, kolikokret tem še citirat to pesem kislih kamere i* kskor ks Že bom šc za naprej nosil ieto "lajno" med slovenskim cvetjem Če se no motim, seas sačel pri vzhajajočem nedeljskem sohieu, preskočil nazaj na soboto popsi dsn, pa oprostite mojemu psč larskemu umu, kC sdsj tuksj oda; tam, enkrst pri loncih, drugič pr peresu, ti Nedelja je. kskšam sem vam žt povedal. Ljodatvo sopet vre sem od St. Clair ceste na sokolski vrt, kjer ae vrši semenj. Vrši ae ravno tslovadba Jugoelo-vsnskega SokoU pod vodstvom J. NsgodeU. Sledijo: proste vaje dekltčkega neraščsjs Vkltla amo kakšen had boj čaka še bodgše peč Ksr je, čt bodo hoteli krotiti te mlsde smszonkc. šfaaiop deškega naraščaja sam ja ugajal ena ko. In zadnji nastop: proste veje članstva in vaje na orodju. Čiloat in redna vaja ntfih 8okolov aU pokazala, kaj s premore prsva vtatrsjnosl. Preti večeru je nastopilo pevsko društvo "Triglav". Seveda, mesi at jc dopedla pesem: "Pod tisto pivam zdajL" ker sem sin gorenjskih planin. Nslo ae jr začelo prf vo bara tan je, mešetarenje. kupovanje, aledjle so licitacije, ker moja kurjs oče-an bila v vedni nevarnosti, ds jih izgubim. Po previsi vam povem, ležslo jih je tleh ^ graha In "ftaše mebkočutne Evine Were so še svera pa ven,lar /, ^ Di »ogel sproti pr.,.|i,,.„„,' ker mehke piike so „ohtal(. ^ pet kosi iU. Zdaj pa je ,,riA|0 lo,: ko "fiksanja", da nan. j, lMk, «1 «1. in odšel. Pred drugI, £ ' ^ ■<> prodajali sladoUl vtem kislim devičicam, kot kija ^cwccthaertom" je llMlaU tolika gmeča, da je marsikateri AnjSka wgub.la svojega "kUw. ga m na njegovo mesto j* j.^j lep rdeč lični nageljeek. Niso * menile aa kurja očesa, mislee a Ijttbozen ni prevelika nohsaa it-ttv. Jaz pa le počasi in i^aki® vedno do zadnjega in zadaj* j« vodno moja. Pa pojmo proč od tukei, kjer ai umetno hladijo v. ca, poglejmo rajfii kričečega Hočevarja, ki prodaja tam v kolibi dunajske klobase g 'Wierkrau-tom'?. Molče pride ta ali oni, veds pečlar, kupi venec klobaaie, izgine za šotor, toda noliencga k nisem videl, da bi prišel nazaj. Tana zsdsj so zavtzeli vrt kot Nemci Belgijo, vezali k pristnimi "WienawTirst" neki "luftšif". » k'iislim zeljem so mazali propeler Sedaj pa mi Clevelančani ne ve-. če še eksistira k. pl. 0. k hvo-jim lufŠifom, ker arakoplovee j»> izginil po eni nogi nazaj t napol pečlarskim, napol indijanskim vsklikom: '♦U-u-uf!Tl" Zabaval bi bil te blo "Če vzdignete čaše v dežele čast naše ip Slave a vet a .. .1" Pot perutmi tega orla urno zi-atraieni kazali osle vsem suhim obrazom Ur slastno srkali to dragoceno vinako kapljico in pene* pivo. Bili amo pravi tihotapci u Gorjancev. Ko pa pišem ravno tu, vam povem, kakžnc kisle obras je delal moj prijatelj — detektiv na aemnjtt, ko je zvečer oddaji zapisnik VMh nerednosti, ter iu drugimi oddal tndi viaitko z pn stavkom: "Počakaj me pri nem kamenju t" Prišla mi je m misel J. Ambrošičeva "Tihotof ka". Zvečer pa arm mu jax \M\ njegov nos, ko je inrisljal: | lepa ko roža, pokaži obrat-1' Kako je bilo v pomWjak, zadnji dan semujaT (Jbnlali *** zadnje oetanke, peli in pili "i uN do ure in se nismo upali iti v Ujnosti tihega jutra, ampak le pri jeanem belem dnevu koraj/o v arc^ prifcd domov, ku-pak brez evenka v iepu. I»re* ljs bežni v aacu, no dvakrat brc« n» riŠcl domov, če v,-ste kaj P srni aai_„ , _ . tot Co veste ne govorite napHJ če ne veste ne vprašajte, ker to j^ u ju ost srca. tO jc bol, ki spozns prekmalu, a uepotabi John V. B •tO- ZAPOMNITE SI! SVfflT^ jSušI ssJevi VETA isrJriSf^ Ao b 'ZZi" m* SB*"!; r, kf jfl hozemne vfUt - wtkl . r«o Ijutostjo. Nmrri »o Zožili protinnHg^ «« KTrti juftao i« južnoiztočno T^m«. Toda mi »mo obdrži *fcfroo H osvojenega Or i^n in prizadjaH napadalcem Tj i)n»bf. *l«d Vermandovtl- !L i., cbiiiy [:trikumik nemike pozielje, ki Tie je nahajal v rokah aovrež-_ iztočno od Hoyeeoerta —o okupirali črto nemških za-l-^v i„ dosegli južni in severno-i rob Deiiieeourta. Ns ju-Kjirfraui reke sino do včeraj vjeli «47 Neiaeev poleg 53 čaatni-^ iu vplenili štiri topove veli-Lfg, kalibra in okrog 100 stroj-& pušk. Skupno število vjetih fcneev južno i severno od Som-m kar jo preštetih od 1. do 8. npteiulira je 6650; plen p« zna-i, 36 kanouov, med katerimi je g teikega kalibra. — Iztočno od Ma* (Verdun) ae vrši močno artilerijsko bombardiranje v okoli-ju p|eurv in Cbenoisa. Nemci ao veenj organizirali napad na Bleary, toda napad se je popolnoma nihil ob ognju naših atrojnih poik. Angleško poročilo. London, 6. sept. — Zadnjo noč m naše čete napadle ostali del vmikHi pozicij v goadu Le use, pol milje severnoiztoČno od Com-btaa, in osvojiie vea gOzd z na-ikakoiii. Nemci so imeli v tem fozdu močne utrdbe, ki ao branile pot do Coinblesa, toda naše Čete io se približale zadnje imeno-vanemu mestu in zdaj se vrši b|t-tt tik pred prvimi hišami. Na o-J*h straneh Pozieress in v okolici Moquetove farme se vrši artilerijsko bombardiranje. Zadnjo noč 0 izpustili plin proti Gome-eourtn. Naša težja artilerija je včeraj bombardirala lesovje Po-vgon iztočno od Ypreaa. Nemško poročilo. Berlin, 6. sept. — Bitka na aom-iki fronti se nadaljuje. Naše čete m t vročem boju med Vanjo Le Forent in reko Sommo. Južno od reke se branijo Nemci na dva-najst milj dolgi fronti proti lju-tim napatloni Francozov od Burkina do ('hilly. Francozi so vze-(Tiillv. Na desnem bregu Male (Verdun) smo odbili francoski upad iztočno od Fleury. RUMUN8KA FRONTA Rumuniko poročila. Hubrešt. 6. «ept. — Neroško-i>l|farski napadi ho bili odbiti pri brifii iu Tutkranu v Dobrudji; »fod se nadaljujejo boji. Šolnik je z veliko premočjo de-krat nupndel mostišče pri Tut-imi. ali vsakikrat je bil odbit. ®j»i »popadi ao ae vršili vče-»j na v«i severni in severnozapa-»i fronti. V dolini Meriaor amo Ikili dva protinapada. V Sepal i. (Jyorgy amo našli 500 vagonov «»lnjeni1i 7. živili, katere ja o-ril sovražnik, preden je zapu-uiHsto. V dolini gornjega Me-jp sovražnik streljal z dom-sluvkami. Tam smo vjeli 620 in sedeta častnikov. Nemško poročilo. Berlin, f,. „ept. - Nemike in jarnke ■(,. napadajo moatišČe Tatrakaini. Ruinunsko mesto Hi v Dobrudji je padlo Bol-»e v roke. Bolgarska kava-nja J'" r,'"rl>ršila romunske bata-Nemiki letalci so metali »* Konštaueo, Bukarešt in >trolejMke naprave v Plojevu 1 r"" rezultatom. BALKANSKA fronta. francosko f® HMom*^ fronto in ao tlfcriln, 6. aept. -r- Na fronti prtime Leorpolda Bavarskega je p<^ožaj ncifpremenjeu. Na fronti o4vojvode Fraaca Kart* so nem-l*>,bataljoni odbili ponovne make napade južnoiztočno od Brze vjeli v zadnjih dveh dneh wot in dva častnika. V Kar-ae ponavljajo boji na raznih krajih. Koal sa bili dodobra o Rim, C sept. ZI Avetrijei ao srdito bombardirali naša posicije na gorama Oivaron ip Caurol. V Punta del Parame amo osvojili več kontrolnih poaievj in odbili močan piotinapad. Cela sovražna atotnija ja bila u niče trs. Na gornjem Butu in v dolini Chiarao ao Awrtrijol 'bombardirali vaai. Nail topavi so'obstreljivali Koiač. Sovražni letalci I ao včeraj metali bombe na Gorico, Marano, Ločenih m na Dražino. V Goriei ao bile uamrčene tri osebe in bomb« je podrla strako na eeritvl av. Ja-neca. Škvadron hidroplanov je o-biskal tudi Benetke, toda Ikode ni bilo. t: TVftiKA nomau i Buako poročilo. Petrograd, 6. sept. — Naše čete napredujejo blizo Oguota. Bri-tiški oklopni vagoni ao pregnali Turke lz krsjsv od Vsnakega je-aera, Turško poročilo. Berlin, 6. aept. — Iz Carigrada poročajo z dne 2. septemhra: Turške čete{ ki napgdsjo sovražne potzieije dvanajst milj severnoza-padno od Ognota, 90 prisilile aa, ds so se umaknili proti severo-iztoku. septembra so turški letalci mateli bombe ua Fort-8aid in so ae vrnili ne)>o4kodovani. Vojni dolgovi rastejo. Psriz, 6. sept. Finančni mi-nkter Ribo* je predložil parlamentu novo zahtevo za vojni kredit v svoti $1,669,400.000, to je okrog sto miljonov več kakor ra zadnje četrtletje. Zahievalnl kredit bi plačeval vojno do Novega leto. Vea vojni dolg Francije od začetka vojne znaša 12,200,000.-000 did. AngUja mnngpoBttjo nitrat. Son Franoioao, Ca., «. sept. — J. M. Humphreys, manager večja britUke družbe za dobSvo nitrata, ki ja na potu v Čili, je izjavil tukaj, da je angleška vlada kupila vaa produkt sintetičnega nitrata na NorvOškem. To ae ja agodilo s namenom, da ne bo Norveška e kepo rti rala te važne snovi pa Nemško, kjor ja zelo potrebujejo za Izdolovanje munielje. EonadčaiH bedo volili trn bojišču. ■n v,a Par«, 6. ^pt. — * •koli«« iKtirmiHkega jezera • rrki strtimi v grški Maoada* " '»duljujejo artilerijski •J" Kawi manjših Spopadov fr""" ui bilo infante- "S ""jev, 7 Ntr b0ika fronta. poročilo. n - V okolišu 7 in v hliižni spod- ! niao okupirali utr- prnt, Hev«'rr,7.a|»adn. -J« t,„„ vjeli 4.r)00 mož. ^•••i J- '«3000 Nemeev. V _ / Ml,., osvojili ha- in odbili pra. čete so doape- Rotterdam vi« London, 6. sept. ~ General 81r Sam Hughes, glavni poveljnik britiških Čet iz Kanade, je dovolil, da bodo volili vojaki iz Britšek Columbije ns franeoakem Hojiščn. Glsfaovnice so Ža dobili iz doma. Volitve v British Cotambiji se vrle 13. sep-teirtbra, tods vojaki bodo volili teden dni prej.. Votfka nagrada na nažltnja sop polina. London, 6. aept. — V .L. Ro-binaon, lajtnant v armadi vojnih lataloev, jo dobil rod Viktorijo in «10400 nagrade, ker je zrušil nemški zeppoMn nad Londonom zadajo aedeljo ajutraj. Za spo-taia js dobil tadi šolami kri« ia revolver, U ae go našli v agora-llh razvalinah pokončanega zep-pclina. Bolgarski kralj ipl v klati. London, 5. sapi. — Breslična brzojavka n Ouriha se glssl, da ima bolgaraki kralj Ferdinand podzemeljsko spalnico v 8ofgi, v katero se skrije vsako noč iz strahu pred bombami zavezniških le-taleev. Spalnica Ima strop iz de-Itelih jeklenih ploč, a drugače je lnksniijosno qfiremljens. Brzojavka dodaje, da pokazH>* Ferdinand tisto »trahopetnoet, s kstero se je proslavil ob čaou balkanske vojne leta 1912—191». ko sr jc zgražal nad nji« vea bolgarski generalni štab. Karoly Bern via London. $. sept — Zs dnja depeše iz Bmlapočtc p-»ks/u jejo položaj aa Ogrskem v zelo re- == Stavka na Porto Rieu. San Juan, Porto Hieo, 6. aeptom bra. Izdelovalci aiaotk, ki dela otrljakega pretstolonoslednika, ki jo za Porto Rican American To- vodi armado v Karpatih, (ločim nimata nadvojvodi Friderik In E-vgen nič manj antipatij na Ogr-skem. Japonska pritiaka aa Kitajsko. Tokijo, 6. sept. — Iz Čsojang-pe, Mongolija, poročajo uradno, da so aa zopet spopadle japonske čete a kitajskimi in da so Japon-oi poslali v omenjeni kraj večje število vojaitva. Tukaj trdijo, d« 00 Kitsjoi napadli Japonce, ko ao zadnji hoteli posredovati med Kitsjoi in Mongolci. Washington, 5. sept. — V vladnih krogih ao obveščani, da je ja penaka vlada preložila v Pekingu _ celo vrsto zahtev vsled ««-nem polju in če postavijo vso jlr-žsvo v nevarnost; njihova edina briga je, da ostsnejo maršali ia da bodo tudi njihovi ainovi mar- Ts kritika se predvsem nanaša na nadvojvodo FVanca Karla, av so «e organizirali. Več kat sto uslužbencev je podpisalo ulogo, da jim glavni atan organiziranih ceniuoželezniških uslužbencev izda poslovnioo. Delavci g taioiajšklb delavnicah ao iivajavaU povišaajo magda Indiannpolia, Ind., 6. aept. — Delavei v delavnicah Coke in Coal železnice ao s družim napravili novo pogodbo. V smislu te pogodba ae poviša vaakemu delavcu mesda sa dva eenta in več na uro. Na pogodbi se je podpisal kot priča zastopnik zveznega de-partmenta aa delo. Nova zvijača Ban Francisco, Oal., Trgovska zbornica je trgovske zbornico. 6. sept. — izdala peticije, ki krožijo med ljudatvom, da bi župan imenoval policajuke sodnike. Trgovska zbornica upa, če se ji obnese njen načrt, da bo lahko potem uničila delavake strokovne organizacije. Delavske organizacije nasprotujejo temu načrtu, ker bi bili v očeh trgovske zbornice le tisti ljudje sposobni za policajskega sodnika, ki bi z vso krutostjo in strogostjo nastopali proti stro-kovno organiziranim d< Ittvoem. buoo Companiy, so zantavkali, ker je družba prelomila pogodlw z due 9. juuija 1914, obenem tudi zahtevajo povišanje mszdo. To družba, ki jo poznana kot ''trust," je znižala mezdo, obenem jo pa hotela avojiui delav-oem vsiliti pogodbo, kl bi jih oropala pravice do štrajka. Družba je zahtevala, da bi delavci, pri-apevali po 50c na teden za tako linijo, kakeršno jo ustanovil Rockefeller v Colprodu. Blagajnik te unije bi bil ravnatelj družbe. Na tako nesramno zahtevo so bili delavei prialljeni odgovoriti a štrajkom. ljtoo. Detroit, 6. aeptenibrn. — "Temeljna postava te vlade. — zo katero je bila prelita kri, je nepro-dajljivn lastninska pravica." Te beacde je govoril aodnik Vuij Žile, ko je obaodil pet štrajkarjev, modellstov, na 15 dni v okrajno ječo ln na $100 denarne globe, ker so vseeno opravljali mirno stavkovno stražo, ko je bila Izdana sodnijska prepoved. Glas v originalni sodnijski prepovedi se je malo ločil od ukaza ruskega carja, ki ljudem jemlje podedovane pravice, in naravno do ac štrsjkarji niso ozirali na soduijsko prepoved in razpostavili so stavkovne atraže. Bogastvo in siro-maitvo! Ko je bil kapitalizem še mlad in ao aa proti njemu delavske masa prvikrat spuntale, so angleški nacionalni ekonomi skušali delavca pomiriti in potolažiti z naukom da je njih beda neizogibna, da ae Ipjih trpljenje uri najboljši volji ne do odpraviti, češ da je narava sama obsodila večino človeštva na doauirtno lakoto in trpljanjc; bog sam, uatanovitelj sveta Us je kotel tako. Angleški duhovnik Mal Vlile v bližini Pershingove eks- thus jo takrat v debelih kujigah I »edicije. Villa se baje že nshaja v okoBei Nemi■»•»"• naOalemo 4 oOstotne otoreall na baaOae vloge. ..... južna točka ameri*ke vojne črte Mveii, ki tvorijo hrano Človeka, v Mehiki. Ameritti častniki v tukajšnjem vojnem etanu zdaj n-gi bi je jo, da II Ima Villa načrt za nf>eriranje proti Carranzlnim gsr zrn i raj da je Dre več ljudi na zem Iji ln zategadelj ue more nikakor biti drugače, nego da večina ljudi strada. Te«laj je ssmo eno sred maijem ali namerava napasti po- Htro, dn se ds bedo olajšati: ljud aamecne oddelke Pershmr»ve ar morajo skrbeti, ds se njihovo msde. Dalje ai častniki belijo gla število prehitro ne množi. Hiro-ve. kako hi vsporediH zs/e, ds živijo eni v preobilici, nje o spornih točksh. VpraAsnje sko l»ei#iiMiii EMILE ZOLAi DENAR. M—k. "O — o!" vzdihne Aliea komsj slišno, Ukor da govori is daljave, prekrasno js Vsls delo . . . Nova doba se bliža — doba žaračega krila . . A lira naglo preneba. Dotaknila ss js tajnosti, o ksteri ui smel nihče govoriti na glas. Zato js zardels do ušes, ko je izgovorila zadnjo besedo. Hsksrd je ugsnil njene misli in s prijszno gesto jo je opomnil, da ni treba omenjati velike ideje, - končnega in najvišjega eilja. Njegove geeta je tudi pomenila, de je dobro misliti o tem, toda uikdsr se ne sme izpregovoriti besedice. Le izvoljeni, maziljenci božji smejo v cerkvi izgovsrjati tsjne besede , • , Po kratkem molku je grofica vstala. "Zdaj aem uverjena, gospod. 6e dsnes sporočim notsrju, ds nsj prods kmetijo. Bog mi nsj odpusti, če rsvnsm napačno I" "Bog asm Vss je nsvdihnil, da to storite, mar deinsl" odgovori Sakard, stoječ pred njo, s svečanim naglasom. Hpremil je grofico in njeno hčer do stranakih vrat, ds se izogne množiei, ki ee je še vedno gnjetls v predsobi. Pri vratih je pa naletel ns Dežija, ki se je plazil neokrog kakor te- pen pe« ' ,.V "No, ksj hočeš Ali me zopet kdo nadleguje f" "Ne, ne, gospod! Ako dovolite, bi Vss prosil majhnega nasveta zase, ssmo zsse." Preden je mogel Bekard pomisliti, kaj naj stori z njim, je bil Deži že v piserni in js ssprl vrste zs seboj. ' "Ti želiš nssvetsf B, ds, ti si tudi delničer. Dobro torej! Tukej je moj nsavet: Kupi nove del-nice, prijstelj, kupi jih, čeprav prodaš zadnjo srajco iz hrbta. Povej to tudi svojim prijsteljem in znsncemt" "O, gospod, to je preveč zame in mojo hčer! Midva nisva tako lakomna. V začetka sem kupil osem delnic s štiritisoč franki, ki jih js prihrsni-Is moja uboga pokojna žena. Teh osem delnic še imam, kajti ob čssu, ko je bil kspitel povečan, vilsvs imela denarja, da bi bila vzela delniee, do katerih sva imela pravico. Ne, ne, gospod t Jsz ne prihajam po ta nasvet. Saj ni treba, da bi bil človek toko požrešen. Pač bi Vaa vprašal, ako ne boste zsmerili, če smem prodati teh osem delnic." "Ksjt Prodsti hočeš delnice!" Neto je Deži med vsakovrstnimi gestami skušal pojasniti svojo zsdevo. Ker je osne delnicsm narasla na trinajsto frankov, ima on v evojih delnicah desettlsoč in štiristo frankov. To sadoetuje 'da podari Nataliji šeettisoč frankov dote, kolikor sabteva sin isdelovslea škatelj. Rastoča cena deležev je pa v njemu obudila Željo, da bi tudi on imel ksj hčerine dote, na primer, če bi mogel i-meti toliko kapitala, da bi mu noeil šesUto frankov na leto, s čemur bi izhajal selo ugodno. Ali to pomeni, da je treba poleg dote šeettisoč frankov še dvanajsttisoč, skupaj osemnajsttisot in ss to svoto je trebs čakati, dokler ne bodo delniee po dvatisoč in tristo frankov. To je pa predolgo. "Is tega razloga bi rad izvedel, dali bodo oo-ne rasle ali ne, ker drugače prodam delnice. Moja Natalija mi je več kakor vae drugo. Srce bi me pa bolelo, če bl zdaj prodal in bi posneje poskočila osna." Hakard je bil jesen. "Čemu si tak osel, človek božji! Misliž li, da bomo zdaj počivali, ko so delnioo prišle na tri-nsjststof Ali jsz prodsjsm svoje delnice! Imel boš svojih osemnejsttisoč frankov, le bres skrbi bodi I Zdsj se pa poberi in zmoči na piano vso tisto sodrgo iz predsobe! Reci jim, da me ni več doma." Ko jc bil Hakard zopet aam, je poklical dva uradnika in dokončal načrt. Hklcnili ao, da sc skliče Izredni delničarski zbor v avgustu, ki mora odobriti pomnožitev kapitala. Uamelin, kateri je imel predsedovati, se je izkrcal v Maraelu koncem julija. £e dva tneeece ga je vabila Ksrolina v vsakem Svojem pismu, da naj pride domov. Naravnost brutalni napredek Univerzalno, ki je bil vsak dan očitnejši, jo je vznemirjal boljinbolj. Ksrolina je čutila neko tajno nevarnost in nerazumljivo bojazen, o kateri se ni upala govoriti; zato je želela, da je brat navzoč in da vidi ua svoje oči, ker ona ae je zavedala, da nima toliko moči, da bi naatoplla proti Hakardu, ill srce ji je razjedalo mučaa miael, da bi bil njen brat izdan in vržen v propast saradi njene slabosti. Obenem se je vprašala Karolina, da li naj pove bratu o svojem intimnem razmerju s Hskardom, česar prvi gotovo ne sluti kot ne pokvarjen inož iu lavcrovaai v poštenost drugih To vprašanje jo je zelo bolelo in končno se je strahopetno premislila. Karolina se je savsdsla dolžnosti, da bi morala povedati vse, ksr sna o Hakardu iz njegove pretekloati v svrho, ds očuva brata iu druge; v svojih samotnih urah je res prilegala, da Imi zahtevala pojaanila, kam gredo tolike avote denarja, — kam »o Šli railjoni, izročeni zločinskim rokam, ki so sr žc raztopili in pomen-drali toliko ljudi. Ali bi ne bilo to modro in po-žteno od nje! Toda v njegovi navsoČnosti je vselej omagala iu drugih očitkov ni imela, kakor kakšno malenkost, ki sc navadno pripeti pri vaa. krm bančnem zavodu, kot jI je zatrjeval Hsksrd. nI. >%aki taki priliki ji je rekel Hakerd. de tisti »maj, k»»t «• re k a ae ona tako boji, je nepredek, ki \ selej udari naiflo in nepričakovano kekor atrele, m ona potem trepete misleča, da se je agodils ne-Ktrča To je zadostovalo. Bile so ure, ko gs je še ImiIj ljubila v svojem velikem oboževanju njegovih nenadkriljivih nadarjenosti. Nikdar ni mislila, da Im» kdaj njeno a ree tako mehko in ds bo nje* ns volj« tako »rahljati* in slaba. Zato je bila toliko bolj ve«ela. ko se je povrnil brat Is Ori-jenta SMkanl j« želel, ds se snide s llsmellnom ta kuj prvi dan njegovega prihoda a namenom, da mu predloži načrte, katere ima potem odobriti ravnateljstvo in sprejeti delničaiaki zbor. Karo-lina je pa bila prva, ki se je sešla s bratom in nekaj trenotkov sta kramljale sama. Hemelin je prišel selo dobre volje, kajti s velikim vspekom je rešil zamotano zadevo glede Orijentalske železnice v deželi, ki je tako zaspena in polna političnih in finančnik zaprsk. Nepredek je bU zagotovljen in z delom lahko pričnejo vsak čas; potrebne delsvniee se imajo odpreti takoj, čim izdela družba svoja pravila v Parizu. Skratka: inženir je bil Uko navdušen in zagotovljen glede srečne bodočnosti pri podjetju, da ga ni moraU Karolina motiti s svojimi tožbami napram Sakar-du. Le s psr besedicami je omenila, da dvomi ▼ toliko hvslissn nepredek, in ga opozorila, da ngj bo nekoliko previden. Brat ji je pogledal v oči. Kaj se je zgodilo! Ali morda ve kaj sumljivega f Zskaj mu ne pove! — Ali ona ni povedaU niče-ssr, ker njen sum še ni toliko vUmeljen, — je rekla — ds bi mogU kaj očiUti. I Tedaj je prišel Sakard in objel Hamelina. Zadnji tira je tekoj alikal v podrobnostih svoje vspešno delovenje v Mali Aziji, čessr ni mogel povedati v pismih, kar je Sakarda še bolj raz-palilo. v "J "Ha, dragi moj, topot bomo gospodarji Pariza in kralji trgal — Tudi jaz nisem počival t Um čaau; imenitno idejo imam. Glej!" Brez ovinkov mu je razložil svoj novi načrt: Povečati je treba kapiul Iz sto na stoinpetdeaet miljonov z izdanjem stotisoč novjh delnic in obenem posUviti na trg sUre in nove delnice. Novim delnicsm bi posUvili ceno osemsto in petdeset frankov s premijo tristo in petdeset frankov, kar bi prineslo novo rezervo ki bi šUla s preostankom vred od zadnje bilance svoto petindvajset miljonov; edino, kar je še treba, je enaka svo-U petindvajset miljonov in subskripoija za starih dvestotisoč delnic bo pokriU. Zdaj pa pride njegova izredna ideja: SesUvil bo približno račun dobička za Ukoče leto, ki bo po njegovem mnenju znašal najmanj šestintrideset miljonov, in is U svote bo enostavno nakazal petindvajaet miljonov frankov, ki jih potrebuje. Na U način bo imela Univerzalna s 1. decembrom 1867 stoinpetdeaet miljonov popolnega kapiUU, ki bo razdeljen na tristotisoč delnic, vplačanih in čistih. Delnice bodo potem svobodno krožile na trgu in vtr-dile podjetje dodobra. Ženij bo dosegel svoj $ri-umf. "Da, ženij!" vzklikne Sakard. "Ta beeeda je še preeUba." Hamelln je pa nekoliko omamljen obračal U-sU projekU in gledsl šUvilke. "Prezgodnje bilanca se mi ne dopade", omeni končno. "Ako hočete osvoboditi delniee, iar daj je U denar pravzaprav lastnina delničarjev, ki ae jih mora izplačati v dividendah. Na drugi strani moramo biti zagotovljeni, da je U svoU petindvajsetih miljonov res čisti dobiček, ker drugače naa lahko obdolžijo, da dajemo sleparako dividendo." To je Sakarda razdražilo. , "Kaj! S to ju! Dobiček je ie prenizko eenjenl Kaj, če bi se bil smotil! AU ne bodo parniki, Karmelski rudnik in Turška banka prineala več dobička, kakor pa jaz računam! Vi mi prinašaU novioe o zmagi, vse koraka naprej, vse napreduje in kljub temu še dvomite o gotovosti vspeha!" Hamelln se je nasmehnil in s majhno gesto je pomiril Sakarda. Seveda ne dvomi nad gotovostjo vspeha, toda rajši vidi, da gre vsa stvar pravilno. "Resnica je," poseže vmes Karolina s mehkim glasom, "vspeh je zagotovljen in — zakaj potem hitimo! Ne bl 11 počakali a Um povečanjem kapiUla do aprila! AU, če že potrebujete petindvajaet miljonov, zakaj ne izdate delniee po tisoč ali dvsnsjststo frankov, kar bi Vam prihranilo špekuliranje na bodoči dobiček!" Sakard je v hipu molčal ln gledal Karolino presenečen, da ji je ksj tskoga prišlo na miael. "Ksjpsds; dvestotisoč delnic po ensjsUto frankov bi dalo ravno petindvajset miljonov." "ViditeI" pravi ona veselo. "Mogoče se bo-jlU, da bi se delničarji protlvlll! Mislim, da ne; enajsUto frankov bi dali ravno Uko kakor oaem-sto in petdeset." "Seveda bi delil Vse nam dajo, kar hočemo in ie tepli bi se, kdo bo del največ. Ljudje so norel! Ako jim zspremo vrata, poderejo nam hišo, kadar pridejo z denarjem." Tedaj ue je pa zavedel Sakard ln napel druge atrune." "Čemu govorimo o tem! Za nobena ceno ne maram, da bi kdo plačal enajetato frankov za del-nlco! Vidva moraU razumeti, da vprašanje kredita zahteva, da udarimo tam, kjer v resnici nič ni. ženij mora vzeti denar Iz tlatlh žepov ljudi, kjer ga sploh ni. Ns ts nsčin mislijo ljudje, ds niso ničesar plačali, pač pa narobe, da amo jim mi poklonili lepo darilo! Kar se ps tiče presgodnje bllen-ce, ali ne pomlsllts, kak utla bo naredlU avote šeatinštirideaet miljonov profHa, kadar jo objavimo v časopisih! lis — to bo boben, t rombe, hrup In truŠČ! Za borzo bo to pravi ogenj in delniee bodo nameh poskočile čez dvetlsoč frankov in sks-kale bodo dalje in dalje ln skakanju ne bo konca!--" f Dal je sledi). Jee. Lovna**: Štefan Poljanec \ NO0 MOLČI. Noč molči, grm šumi, ceste spi. v temi mir daljnih polj ae gubi. Po njlfere dvoje aene, tesen par, e njima luč in mladost in vikar. Dvoje are, dvoje duš, dvoje rok se topi v nem objem, v sen globok — Kje je svet, kje nebo. kje bolest mojih težkih, oasmljenih cest! Temen klie. evetel far, arčen vtrlp kliče raj na semljo vsaj se hip, eredl duš trepete skrit šepet: "TI moj up, ti moj mej. ti moj evet!" ... ZOODBA LJUBAVI. go dnevu plameniee dogori a noč se bliža v šalu črnem, Spominov evojih pergemen od hrepenenja gnan razgrnem. In čitem . . . Sladka je povest: bf ed lilijami snežnobelimi začenja, med rožami žarečimi je višek njen Ob krvavečem trnju jenja ... Jos. Lovrsnčtf: HOČ OB ADBUI. Zssanjala je Adrijs kraljica n v snu so grudi ji drhUle, lot greha sladkega bi zaželele, ti mu omotioa sledi. In noč, ki je ob bsjni sestri p slonela in se ji čudHa, jI je krog gUve diadem oviU, žareč dementnih biserov: Dovolj si lepa, da krdelo ljubimcev ti gigentov zdaj pokli čem!" In vsUla je in je z viharjem bičem oblake pripodila na nebo: PoglejU jo, če v vaa ni ognja, vzbuditi mora sc in raati, ko v strssti vsši jo oblasti izročam do dne belega —". Vzžarele so oči gigantom in z gromom govorili so kraljiei, poljubljali ji z bliskom lici : in prsanovali orgije . . . A. Labod: NA OKLICIH. Na vssl je zvonilo k deset! ms ši. Lojze je prignal kravo s ps še in jo ilekel na vrvi h koritu Daai je bila Lisa ms£ina in Lojze močan, da bi mu človek prisodi rsjši petnajst let nego dvanajst je vendar obveljala njena trma zavlekla ga je prav do vrtne graje in dregnUa z desnim kov kdm tako hudo v nizko breskev da je vonjavo, lilaato cvetje v hi pnem, gostom metežu obrnilo Li so in paatirja. — Kaj ti pravim, da boš vse po tresel, prdeen se zarode, — se je hudoval oče izpod strehe skozi majbno okence. 1 — Naganjajte si jo sami, —- je Lojse jezno izpustil vrv, da je Li aa v kotu s rebri privabila tudi iz pod mlade češnje še gostejšo plo ho dehtečih snežink. — Čakaj, mrha! — je zsgrozilo izpod strehe. Lies se je ssms približala kori tu. Lojze je pobral zopet vrv in prižvižgaval polglasno krsvinemu pitju, kakor se je bil naučil od ao aedovega hlapca. Pod streho so zaškripale vegaa-te stopnice in na njih se je prikazal oče, upognjen pod veliko, težko vrečo. Med tednom je težačil v meatu, ob nedeljah ae je pobrigal sa svoje skromno gospodarstvo in že blizu leto dni za gospodinjstvo. — Spoti, Milka! — je zakllcal deklici, kl se je na zsdnji stopnici igrale z msčko. Prisopel je mimo nje, vrgel breme na tla, odvesti vrečo ln jo zvrnil, ds se je nekaj krompirjev zatrkljslo skoro do korita. Mačka je smnknila Milki iz rok in šinila skozi ograjo na vrt. — Tata, zakaj žvttga Lojze, kadar pije Llaa! — je vprašala Milka. — Da bolj mirno pije. — Zakej pije bolj mirno! — Vprašaj Liaol Milka je stopila h koritu in gledala kravi v gobec. — Is ušes ji padajo rože, — je tlesknila s rokami, ko se je kravi is nagnjenih uhljev vrnilo * vodo hreskovo in češnjev*> cvetje, ki ee je bilo prej nsleUlo v njih. Krave jc dvignile glavo in oši-nlU Milko s omslovažujočim po gledom, češ: pravo čudo, če mi iz ušes padajo rože. — Strsn! Kolikokrat sem ti žc rekel, ds ne moti, keder pije, — je Lojse zsmahnil s bičem proti seetri in jo ošvrknil po bosih nogah. — Povem mami, povem mami,! bo več tepci, — jo = je Milka zajokale in zheUla. Mame je počivala že ekoro leto dni pod rušo, Milka pa je oatala' tudi zdej pri svojem starem vzkli-1 Im proti bratovi naailnosti. Oče je obljubil, ds prime Loj- Na vasi je pobobneval ssmo ie veUki zvon v zadnjih nihajfti. — let, kaj toliko mečkaš! Zamudiš mašo, — je zakUeal oče v hišo. Žef je stopil v sokol*k i obleki ne prag. — Nimaš bolj spodobnih cunj! — jc godrnjal oče. — Po maši imamo vaje. — Po maši prideš domu, da preberemo do kosila ta krompir. — Če ga ne do kosils, ga preberemo po koeilu( Zadnje dni pred veselico ne morem izostajsti. Oče je izrazil željo, nsj bi vrag odnesel veselico in sokole. — Jsz sem oče, jaz uksžcm 1 Žef ni oporekal. Izginil je za hi-šo, premeril dvorišče in se napotil proti cerkvi. S šestnajstim letom se je bil udinjal v fužini in Ur so mu po dveh letih že drugič povišali plačo, ae je za očetove besede malo menil. Oče je tudi le lie nekam navidezno ukazoval in zahteval, ker bi se pač ne apodo-bik>, da bi ae napram osemnajatlet nemu sinu že odpovedal očetova-khn pravicam. Žefova svojeglav noet ga ni preveč jezila, ker je Žef vendar kazal zmisel za hišo razen par kron na teden za aokol-sko obleko in kaj malega za avoje fantovanje je izročal vso plačo o-Četu. Lojze je v hlevu privezal kravo m se vrnil h krompirju, ki ga je oče iztreeel iz vreče. — Jaz grem k Ubi, da me ople-te, — je rekla Milka. — Popoldne, — je odločil oče. — Zdaj bomo prebirali. — Jaz ne znam, nisem še nikoli — se je branila Milka. — Ti »pokažem. Počeni poleg mene; bova metaU oba v en koš, da mi ne zamešaš predrobnega vmes. Na drugi strani se je Lojze lotil kupa z obema rokama: — Pri meni se bo kup hitreje u-mikal. Milka bo še vas motila, Mil ka naj gre k teti. — Ne, ne, ne grem. — Veselilo jo je, da more pod očetovo zašči to nasprotovati Lojzetu. — Ne prehitro, — je krotil oče oba. — Ti Lojze zajemaš po tri, štiri hkrati ... Ta ni za prodaj, U tudi ne, — je brskal v Lojzeto vem košu. — Puščaj rajši več na tleh, ssj nc gori za tabo. Ko je kup do cela oplahnil, je stopil znovq, na kaščo in velel po brati med tem drobiž. Lojze je dvignil poln koš in Milka mu je držala prazno vrečo. Vsul je Uko nerodno, da je padlo več na tla nego v vrečo. —- Kako držiš, — jo je sunil. — Povem mami, povem mami — je Milka zbežala za hišo. — Zakaj se zmerom tepeta! — ju je kregal oče, ko se je vrnil novim bremenom. — Pripeljati sem vara mislil novo mamo, a če pojde tako naprej, ne bo nič. — Meni je vseeno, — je meni Lojze. — Jih dobiš po zobeh, če boš imel tske besede, — je grozil oče — Ali ho znala nova mama tudi tako opleUti kakor prejšnja! — je poizvedovala Milka. — TeU ne zna nič; teta vleče, da mc vae boli, in Se zajokati ne smetmi — ik bolj nego prejšnja zna, še bolj. — Oče je vzel Milko na kolena in jo gladil po laseh. — O nc bolj, — je ugovarjala Mirka. — Boš videla. Če boš pridna, pojdeva drevi k njej. — Daleč! — je vprašal Ivojze — Na Pilošče. — Tath, jaz ne pojdem k teti naj me oplete,nova mama že da nes, — je predlagala Milka. — Zdaj ni še naša, kadar ho naša, notem — je odklanjal oče. — Čigava pa je! — se je zani mal Lojze. — Stavim, da uganem — Daj, — se je smejal oče. — Beletova. Oče je odkimal. — fte anoči ste bili tam, — je dokazoval Lojze. — Pri Belctovih sem iskal bra no. — Čigava torej! — Ti pove Milka nocoj. — Nič mu ne povem, ker me zmerom Upe, se je oglasila Mil ka. — Ko pride nova mama. U ne je tolažil oče vprašal o* boš zadosti lepa, prid« ooU ' nsaa, drugače ne. — Kdaj pride! — je Lojze. — Kadar pripeljemo balo ~ Kd*i pripeljemo balo?' — Kadar pojdemo ponjo. — Kdaj pojdemo ponjo f — Kadar privežeuio kokoi jarem. — Kdaj privežemo kokoi * jarem! ^ — Kdaj bo hiša pobeljeni — Kadar bo krompir pobran — Krompir bo še dane« prebrm — to vročo eem ga čisto aam Ob tem očitku je oče spuatil Milko v kolen in planil mladostni proti atopnicem po novo vrečo — Da se mi zopet ne stepeta „ je svaril z vrha. Vreča se je vratila za vrečo de-lo je Šlo urno iapod rok. Loj« l0 Milka ae nisU več prepirali tepla. — fte dve sts ns kašči, - $ ^ znanil oče, ko je zazvonilo poldat — Za žef s, — js pokazal Loj« za hišo. — Kod hodiš tako dolgo? — je obrnil oče k žefu. — Niso nas pustili prej. Cela vrsta jih je, ki ne zmorejo niti ra-menske stoje — in veselica je pred vrati. — Preobleči se hitro, ti ramen-ska stoja stojssta, pa ogenj napravi, da ai kaj skuhamo, — je u-kazOval oče. Žef je izginil v hišo in kmalu nato v navadni obleki cepil drva na pragu. - Jaz dobim novo mamo, -- m je pohvalHa Milka proti Žefu. — Jaz tudi; misliš, da saina ti! • jo je ebadal Lojze. — Jaz tudi, — se je zasmejal Žef. — V cerkvi aem sliial oklice, — ae je obrnil proti očetu, kakor ibi pričakoval pojasnila. —Lojzetu in Milko aem že povedal, zdaj povera šc tebi, — j« začel oče reeno. - Meni nc boste dosti novega povedali — kdaj sem že vedel. — Ti vse naprej veš, — je godrnjal oče. — Posebno tebi priporočam kot najstarejžemu ... da ji porečete 'vi' in 'mama', kakor ae spodobi. - Ko pride, bomo videli, it bo šlo, — se je smehljaj Žef. — Če ne bo šlo, te poučim drugače. - Fantje pravijo deklinaa zmerom 'ti', tudi če ima fant o-aemnajst let in deklina osemindvajset, — je utemeljeval Žef. — Ti dam že jas fanta in deklino, da boš pomnil. 1 — Se zadnji pust sem plesal i njo. ..... — Prihodnjega ne bol vež. — Bom pa na njeni poroki. — Tisto lahko. Med kosilom je oče zopet pripravljal pot nevesti: — Brez ženske v hiši ne moremo biti. Kdo naj kuha, kdo naj pere, opravlja živino, skrbi a vrt! Tukaj smo blizu meata -vrt mora biti. To leto, kar naa raate trava v njem nameato tele-njave, amo sa par sto kron na s-gubi. In ta bo skrbna ženska, delavna. Tudi šivati zna, ima »troj. Doma ao obljubili, da ga »me vati a aeboj, ne da bi ga všteli v doto. In otrok je vajena, todi odraslih. Živi pri bratu, drži pol hiše pokonou. — Govoril je rom proti Žefu. Saino pred nji« jo je še moral braniti. Milka jo p brž sprejela, tudi Lojse a. jt • branil, edino Žef je kazal, ds » rad plesal ž njo. — Sej ne rečem nič, — vdal žef. — Zame je zna kuhati. _ — Zame pa to ni zadoiti. te kaj vprašel po tem t Ali se» js» tvoj sin, aH si ti moj! JeM» » pina se ga ie drži, P jJ sita kregaU z meno. Ce uza*-; da ji porečeš «vi\ ji pere« « — in mir besedi! — Dobro, dobro, ji •vi'. Se je Že privadimo, fe * snela ona nas privsditi Očetu ae je adelo, da ee j* zadosti. * 1 ji vo o Hjcgovi nevesti. A zmerom ne — Bomo videli ... ali bo nova Aama tako močna kakor jaz, — se je muzal I^ojzc, — Aata, ali je nova mama močna! — je vprašala Milka. — Za dva Lojzeta. Ta te bo ie seta aa ušeaa in ga otepe krog al-j hranila. da. Lojze se je obljubi zaničljivo j — Opleati pa me mora že danea nasmehnil, ker kako naj ga ote-1 — jo bom prosila, pe, še ate obe akoro enako veU- — Ne, danea pojdeš v novem kaf J krilu s msno, lepo odpletena. Ce čotii j» tudi, da js bila ura a tfjj pouk nerodno izbrana. je, de bo še dobrrg« H ^ na oklicih. Vtem ^^ tej reči tudi žefu druff zore v glavo. Zvečer je oče po »kop«1' pritsknil zmerom ujm io eno čeičensmsrijo a mamo. ... jfi — Zenovo msmo «i»T r stavil Žef. Ko do-^'/i bral klobuk ne ognji** na vas.