Izhaja vsak petek
Naročnina snaiai
celoletna.	.	.	K	4'-
poluletna	.	.	K	2’—
četrtletna	.	.	K	1’—
posamezna	Stev. 10	Tin.
Nefranklrana pisma se ne sprejemajo; roko* plsl se ne vračajo.
Naša Hoč
11H M H Glasilo sloveni
Uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna
Oglasi se sprejemajo po dogovoru.
slovenskega delavstva
ktev. 5.
V Ljubljani, 29. decembra 1916.
Leto XII.
P. Marijofil Holeček.
Slovenskemu delavcu za novo leto.
iSlovenski delavec, srečen si, ker imaš svoje glasilo »Našo Moč«, ki Te pouči o vseh važnih dnevnih vprašanjih, ki dostojno, a odločno brani Tvoje pravice in Te razun tega še seznanja z najnovejšimi domačimi in ptujimi dogodki.
Vedno nisi bil tako srečen! Bili so časi, ko se zate ni dosti brigala slovenska javnost razun takrat, ko Te je rabi'1'a. Ti časi so minuli.
»Naša Moč« Ti je odprla novo pot, pokazala nov smoter, Te navdušila za svoj poklic in svoj stan.
Ko sem premišljeval, kaj bi napisal slovenskemu krščanskemu delavstvu v »Našo Doč«, je splavala moj duh v nebes višave. Zazrl sem grozni prizor svetovnega požara. Videl sem v duhu prostrana poti j a. Prej tako lepa, cvetoča, ker jih je obdelovala s toliko ljubeznijo in skrbno pridna kmetoval-čeva roka, sedaj vsa pohojena in po-mandrana, brez cvetja, brez sadov. Gledal sem življenja polna mesta, krasne in umetne stavbe, veličastne hiše božje, — ponos in veselje narodov, sadovi pridnosti in razuma človeškega
— sedaj razvalina razvalin! Gledal sem v duhu nepregledne množice mladeničev in mož-vojakov. Vsi ti so storili nekdaj toliko dobrega in koristnega za človeštvo, manjšali bedo trpinu, sedaj pa množijo na bojnem polju že itak veliko gorje! Gledal sem tisoče in tisoče uničenih sreč, strtih nad, potrtih src, razdrtih družin! Gledal sem vse to zlo
— nemo pri,e0 kulture XX. s tole tj a. Nehote se mi je vrinilo vprašanje: IZakaj vse to gorje, odkod vse to zlo? In našel sem ta odgovor: »Svet je zavrgel krščanstvo in njega načela-lastna hudobija ga tepe!«
Izveličar sveta je prinesel svetu mir, srečo in zadovoljnost. A dobrote more uživati človek le, če uravna svoje življenje in delovanje po resnicah .Odrešenika.
P ož e 1 j i Odrešenika sveta naj bi bi,i vesoljni človeški ir o d ena sama krščanska socialna družina, v kateri naj
bi posamezni udje v slogi, miru in ljubezni vršili vestno svoje dolžnosti po resnicah krščanstva!
K novemu letu si prijatelji izmenjavajo svoje želje in voščila. Dovoli, drago slovensko delavstvo tudi meni, da ti za novo leto izrečem svojo srčno željo:
Krščanski delavci, od globoko pod zemljo zaposlenega rudarja do visoko v hribih živečega kočarja:	strnite
se v eno samo, močno, pravo, krščansko socialno zvezno družino! Le v tej boste našli vse pogoje za časno blagostanje, večno srečo in pravo omiko slovenskega naroda. Že beseda »Krščansko-soeialna zveza« Vam to zagotavlja.
Beseda — krščanska — te, slovenski delavec neprenehoma opominja, da se ne smeš nikdar izneveriti krščanstvu, ako hočeš širiti pravo, trajno omiko, srečno živeti, in srečno umreti. Le krščanstvo more širiti trajno, koristno in osrečujočo omiko. Primerjaj le omiko starega poganstva z omiko krščanstva in ne bo ti treba iskati še novih dokazov. Naj nasprotniki krščanstva še tako taje in oporekajo, zgodovina in narodi govore glasno dovolj, da je krščanstvo izvršilo in še vrši ogromno vsestransko kulturno in socialno delo, da se ž njim niti od daleč ne more primerjati poganski Rim — zastopnik poganske kulture! Vedi pa, krščanski delavec, da krščanstvo še ni izčrpano; ima še isto moč, kakor nekdaj. Saj jo zajema iz večnoveljavnih resnic in večno močnega studenca milosti božje! Omika, ki ne temelji na krščanstvu, vodi nazaj v poganstvo. Človek pa, ki širi omiko brez krščanskih načel, je podoben človeku, ki z mlinskim kamnom okoli vratu rešuje potapljajočega se tovariša. Edino krščanstvo zagotovi pravo omiko in kaže tudi uspešnih sredstev za
socialno delovanje!
Širiti blagostanje med slovenskim ljudstvom, je dolžnost vsakega Slovenca. je tudi tvoja dolžnost slovenski krščanski delavec! A najuspešnejše boš deloval za časni in večni blagor, ako boš delal v tej smeri, da se bodo kr-
ščanska načela uveljavila v vsem socialnem življenju, zasebnem in javnem. Ako se ti bo posrečilo, da bo celotno življenje Slovencev prešinjalo dejansko krščanstvo, vedi, da si izvrstno rešil socialno delo, kar si ravno s tem največ pripomogel k povzdigi milega domačega rodu. A dobro si zapomni, da sam tega dela ne moreš nikdar uspešno vršiti. Zato je sveta dolžnost, da se s svojimi tovariši in voditelji združiš v
zvezo — družino, v kateri bo vladala ena misel, ena želja, eno pre-pračanje, en duh, v zvezo, v kateri bo živela in delala ena duša, bilo in ljubilo eno srce.
' V slogi boš našel moč, vpliv in zaslombo, slovenski krščanski delavec.
Naj bo zato v tej zvezi slovenskega krščanskega delavstva neznana vsaka zavist in vsaka sebičnost.
Skupni namen, skupna sredstva, skupni cilj in skupni ideali naj združijo slovensko krščansko delavstvo v nepremagljivo, vedno novo in močno delavno krščansko socialno zvezo.
Ljubezen do domovine in do svojih ljubih, ljubezen do prave omike in izobrazbe, hrepenenje po' časni in večni sreči pa naj ti sladi in (1'ajša socialno delo za povzdigo lastno in milega slovenskega rodu, kateremu naj že skoraj zasije solnce miru in sreče.
Slovenski krščanski delavec!
Prestopi v novo leto s sklepom: Zvest načelom krščanstva, zvest programu slovenskega krščanskega delavstva hočem vse moje telesne in duševne moči in zmožnosti posvetiti Bogu in cesarju, domovini in družini. Vedi, da te bo povsod spremljal blagoslov vsemogočnega Boga, delivca in začetnika vsega dobrega!
Mirno boš zrl v obraz nejasne prihodnosti, mirno čakal bodočih dni: saj ‘boš živel v zavesti, da moža, ki stavi vse svoje upanje na Boga, kojega sveto voljo vrši, ne more streti noben vihar, uničiti nobena sovražna moč!
„Mir ljudem na zemlji"
so tako lepo, ginljivo oznanjevali opolnoči izredčeni naši zvonovi, ko so vabili .vernike k polnočnici. In »Kristus je rojen nam«; so prepevali duhovniki in verniki ž njimi. In mir so oznanjevali ob rojstvo Zveličarja angeljci, ko so pastircem oznanjevali veselo novico. Po dolgi, strašni, krvavi, morilni vojski se je letos zopet govorilo zaupajoč na mir: ■povsod in vse si želi miru, če izvzamemo tiste hijene, ki hujskajo na nadaljevanje vojske, ker jim vojska nosi velikanske dobičke.
Ti ljudje, ki jim je zlato tele njih vse, ki ne verujejo na drugega, kot da le njim dobro gre, so si podjarmili največje časopise na svetu. In ti hujskajo na nadaljevanje vojske, ker to njih bogati gospodarji zahtevajo. Podkupljeno časopisje je hujskalo in hujska ljudi in slika pošasti, ki jih ni in ki jih ne bo, da bi nam sovražni narodi nadaljevali nesrečno, uničevalno vojsko proti nam.
Ampak javno mnenje se le polagoma izpreminja. Polagoma, počasi tudi v nam sovražnih državah. Naši sovražniki še sicer niso' odgovorili na našo mirovno ponudbo. In to je prav za prav dobro znamenje, ker cincajo in z odgovorom odlašajo.
Wilson, predsed- Združenih držav, se je ponudil za posredovalca miru. Tudi Švica se je izjavila za mir, pravijo da bo tudi Nizozemska kmalu sledila Ameriki in Švici. Nevtralne države se sicer po vojski bogate, trdo pomanjkanje čutijo tudi tam. V Švici, državi, ki slovi po svoji govedoreji, n. pr. primanjkuje mleka, ker manjka krme živini. Tudi Nizozemci so že siti vojske, dasi jih je neznansko obogatila. Vse to je dobro znamenje.
Namestnik našega Izveličai^ja sv. oče papež je ob božiču dvignil svoj očetovsko mili glas in priporočal mir. ,Naj bi se njegove očetovske besede kmalu uresničile.
skopuh.	H. Conscience.
Zapustil je na to samostanski dvor in je zaprl vrata za seboj.
»Če bi stric Jan nastopil svoje veliko potovanje, ko mene ne bo tu,« je godrnjal sam s seboj, »bi bilo vse storjeno. A tako pameten pač ni... Kdo ve, vse je mogoče!«
Tako godrnjajoč in misleč je šel proti vasi. Cecilija mu prihaja naproti. Ko jo je zagledal, ga je preletela rdečica, a kmalu je zopet zbral misli.
Dekle ga je šele zapazilo, ko se ji je že čisto približal. Proseč je stopila predenj in rekla:
»O, Tis, kako sem vesela, da te zopet enkrat vidim. Bodi prijazen z menoj in mi naravnost povej, kako gre mojemu stricu?«
Odkrite besede dekleta so pomirile nezaupljivega Tisa. Brez trdote in surovosti je odgovoril:
»Gre mu precej dobro, Cecilija. Protin ima, to je zlo vseh bogatih ljudi. Nihče ne umre za njim; tudi on bo
Ne glejmo prečrno, a ne udajmo se tudi praznim nadam. Polagoma se bistre pojmi in zmaguje razsodnost in pamet za mir tudi med našimi tepenimi sovražniki. Čez noč se seveda strasti vojske ne poležejo, ampak mir se nam bliža. Mogoče ga prej dočakamo, kot ga pričakujemo.
V znamenju miru:
srečno novo leto 1917!
Otafcar Czernin.
Velezanimiv članek o novi dunajski vladi objavljajo »Miinchener Neu-este Nachrichten«. Izvaja med drugim: Naš čas nas iznenaduje vojaško in politično. Ko se je vrnil pred meseci grof Otokar Czernin iz Bukarešta čez Rusijo in Švedsko na Dunaj, so ljudje mislili, da je svojo politično nalogo rojeni češki plemič končal. Ogrska opozicija ga je napadla, mislilo se je, da je padel, a prišlo je drugače.
Burian se je preselil nazaj v skupno finančno ministrstvo, kjer je bil že domač, prej ko je postal skupni zunanji minister po Berchtoldovem odstopu.
O Burianu bo moral priznati zgodovinar poznejših časov, da je poizkušal biti kos svoji nalogi. Preprečiti ni mogel v zadnjem trenutku vojske z Italijo, v poljskem vprašanju se je moral' prilagoditi berlinskemu nazoru; glede na vojsko z Rumunijo jo je morebiti smatral za manjše zlo, kakor da bi trpela čast monarhije po odjenljivosti. Burian ni tako ljubeznjiv, kakor Berch-told, ki vsakega takoj pridobi zase; hladen je, premišljenih besedi, a stvaren in temeljit, kadar se mu otopi srce. Tudi storjene napake je znal spretno braniti.
Burianov naslednik, novi zunanji minister grof Czernin, je šele 41 let star. Prejšnje čase je bil zaposlen nekaj časa v diplomaciji, a se ji je odtegnil in je bival v Vinarju pri Pragi, a resna politična vprašanja je še vedno pro-
kmalu okreval, dasi ne more še svoje sobe zapustiti.«
»Ali veliko trpi?«
»Gre, nekoliko že včasih.«
Cecilijina očesa so zarosile solze.
»O, Tis, pa mu le dobro strežeš, ne? Mu li ničesar ne manjka, kar bi mu pomagalo ali ga tolažilo?«
»Kaj naj mu manjka? Saj je zadovoljen,« ji je odgovoril.
Dekle je Tisa na to tako proseče pogledalo, da se je začudil. Najbrže si je domišljal, da mu hoče pokazati ljubezen. Rekel ji je:
»Cecilija, če bi bila mene ubogala, bi bila postala enkrat bogata in imenitna gospa. Zdaj je prepozno: glavni dedič sem jaz. To imaš od tega.«
»Tis,« je reklo dekle z neizpreme-njeno prijaznostjo in z enako prosečim giasom, kot prej: »Te li smem nekaj prositi?«
»Zakaj ne?«
»Ali mi dovoliš? Večno ti bom hvaležna!«
»Povej!«
»Boli me, ker svojega ubogega sta-
učaval. Z rajnim prestolonaslednikom Francom Ferdinandom sta bila prijatelja, kakor tudi sedanji avstrijski min. predsednik-grof Glam-Martinic. Na željo rajnega prestolonaslednika je postal poslanik v Bukareštu. Njegova poročila, ki jih je pošiljal iz Bukarešta, dokazujejo, da Otokar Czernin hitro pregleda položaj.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Zvišanje železniških tarif. S 1. februarjem 1917 se/bodo vse tarife na železnicah zvišale za 30 odstotkov v obliki vojnega pribitka. Zvišanje zadene tako državne kakor zasebne železnice.
Hišni pisemski nabiralniki. Novi poštni red določuje v § 37, točka 5, da se sinejo poštni nabiralniki postaviti tudi v notranjosti trgovin, hotelov, gostiln, zavodov itd. Dovljenje za tak nabiralnik se doseže pod naslednjimi pogoji: Hišni nabiralniki se smejo postaviti v krajih, kjer so erarični poštni uradi. Razdalja kraja, kjer se postavi nabiralnik, od pota, kjer redno hodijo poštni uslužbenci, ne sme znašati več kot 1000 koraka (750 metrov). Dostop do nabiralnikov mora biti ob času pobiranja neoviran, zato se nabiralniki ne smejo postaviti v nadstropjih. Postaviti se smejo le nabiralniki onih vrst, ki se porabljajo za splošno porabo v kraju; posebni nabiralniki za blagovne vzorce se ne postavijo. Nabiralnike oddaja pošta in ostanejo njena 'lastnina. Čas pobiranja iz domačih nabiralnikov je isti kakor pri javnih. V posameznih slučajih se čas pobiranja lahko določi v sporazumu z interesenti, pri čemer je njih želje, v kolikor dovoljuje obratni čas, vpoštevati. Ob nedeljah je posebno pobiranje od 12. ure opoldne naprej iz-kjučeno. Izpremembe v času pobiranja je treba interesentom pravočasno naznaniti. Interesentje morajo za vsak
rega strica niti med boleznijo ne smem obiskati. Veš, kako ga ljubim. O, dovoli, da ga smem videti; za Boga svetega: molila bom tudi za te, Tis.«
Hinavec je skomizgnil z rameni in odgovoril:
»Sem že tudi na to mislil. Če bi to zaviselo od mene, ga že danes lahko vidiš.«
»Poglej, Tis, mene se ti ni treba bati, ker če bi mi tudi hotel odstopiti dedščino, bi jo ne sprejela. Drugo sredstvo je tudi, da postane človek na svetu srečen.«
Sklenila je roki in prosila:
»Tis, o ljubi Tis. Dovoli, da ga smem videti! Le nekaj trenutkov. Morebiti bi ga potolažila v njegovem trpljenju.«
»Motiš se,« ji je odgovoril. »Gotovo dvajsetkrat sem ga že sam vprašal, če naj te pokličem, da prideš k njemu; a do danes se mi še ni posrečilo, da bi ga bil pregovoril. Tako je razsrjen nate, da ne more slišati niti tvojega imena; takoj se razjezi. Pri protinu to ni dobro.«
nabiralnik plačati obratni in amortizacijski prispevek ter pristojbino' za pobiranje. Natančnejša pojasnila dajejo pošt©.
Mestna kuhinja v Kolinu. Mesto Kolin (Koki) v Nemčiji je ustanovilo veliko vojno kuhinjo. Središče se nahaja v Klingelputzu. Skupna kuhinja je dokazala svojo nadmoč nad malo kuhinjo. V treh velikih kotlih skuhajo v tem poslopju eno dopoldne dvakrat po 22.000 Litrov jedi; skupno torej 44.000 litrov. Ena sama taka kuhinja bi lahko kuhala prebivalstvu srednje velikega mesta. Vsakdo lahko izračuna sam, koliko dela in blaga se potrati v malih kuhinjah, četudi ne upošteva časa, ki se potrati pri nakupovanju posebno v sedanjih časih. Kuhajo seveda radi se-dane; draginje in radi pomanjkanja mesa in masti predvsem krompirjeve jedi. Okroglo 15.000 funtov krompirja vsaki dan tako predelajo. Kuhajo po načelu, da gre blago skozi kolikor mogoče malo rok: čim manj prstov, tem večja snaga. V mestni kuhinji v Kolinu pride krompir predvsem v korito, skozi katero je vpeljana voda, kjer se krompir osnaži največje nesnage. Krompir pride nato mehanično v pralnico, kjer se temeljito oipere; konečno pride krompir v stroje, ki ga s pomočjo vode olupijo. Olupljeni krompir plava nato med zopetnim očiščenjem dalje v veliko korito, ob katerem stoji veliko ženj in deklet, ki režejo krompir. To delo je edino, ki potrebuje roke ljudi. Krompir se na daljni svoji poti še enkrat opere in pride po podzemeljski ipoti naravnost v velike kotle za kuhanje. Pripoznati se mora, da večja snaga ni niti mogoča. Vsaka gospodinja bi se čudila, če bi videla, kako tam v eni uri igraje olupijo 84 centov krompirja. Veliko rok bi rabili, da bi to opravile! Tudi prikuho zrežejo stroji; osnaži so v kadi z vodo, katero valovi stisnjen zrak; to čiščenje je tako temeljito, da umaznja nikakor ne more ostati. Mestna kuhinja uporablja tudi meso. Dej-
Cecilija je stala tam; s predpasnikom si je prikrivala obraz in je milo plakala.
»O Bog, kaj sem proti njemu zagrešila! Saj sem ga kot oičeta ljubila in ga vedno še vidim v svojih sanjah. Odkar nisem več pri njem, nisem še ene solze pretočila, ki bi ne veljala njemu. O, čš' bi vedel, kako nežno ga imam rada, bi me gotovo ne bil tako trdo in kruto pahnil od sebe.«
»Da, Cecilija,« je rekel Tis, »kar praviš, je ze res; a stari ljudje imajo svoje posebne muhe. Le potolaži se. Trudil se bom, da zlomim njegovo trmo. Precej sem že v tem napredoval. Tako hud i\j več na te, kot je bil. Poznam ga: v nekaterih dneh bo Že drugače mislil... takrat bom po te poslal ...«
»O, da. Tis, stori to,« je prosilo dekle, »hvaležna ti bom, dokler bom živela.«
»No, Cecilija, zdaj moram odhajati. Srčna bodi, vse se bo še zgodilo.«
»Če bi se mu medtem bolezen shujšala kot navadno?«
stvo je sicer, da ga tudi ob nemesnih dneh ni veliko opaziti, a v jed pride. Ce ga tudi ne vidiš, okušaš ga. Kdor vidi visoko goro mesa v mesni kuhinji, bo moral priznati, da že dolgo ni videl toliko mesa skup. Meso se tudi s stroji razseka; naj večja snaga je zato zajamčena. V predkuhinji se kuha mesna juha; večinoma se izrabi za njo tudi veliko kosti. Tudi prikuha se prej pripravi. Kadar kuhajo v velikih kotlih prikuho in krompir, moirajo predku-hati tudi v malih kotlih, da se prikuha skuha istočasno s krompirjem. Veliko kuhinjo tvorijo trije kotli, ki presegajo mero vseh dosedanjih kuhalnih kotlov. Pri vojakih so navadno kotli 700 litrov, a kotli mestne kuhinje obsegajo 7000 do 9000 litrov. Kotli se kurijo s parom. Vsak kotel ima spodaj na tleh propeler: kuhalnico, ki se suče in zabrani, da se jed ne prismodi. Krompir in prikuha prihajata skozi dve različni cevi v zaprti kotel, kjer se ejd skuha, ne da bi se morala človeška, roka kaj truditi. Pridene se le še meso in druge, potrebne pritikline; mimogrede pripomnimo, da je potrebno 80 funtov soli za en kotel. Kadar je jed skuhana, se podstavijo velike posode; pritisk na aparat in jed teče v tako debelem curku, kakor roka, iz velikega lonca v podstavljeno posodo, ki so jo prej natančno umili. Preskrbljeno jei, da se tudi ostanki jedi ne potratijo; ž njimi pitaijo živino. Vse je izelo snažno.
Rumunija — žitnica. Ob času, ko je skoro tri četrtine Rumunije osvojene, se moramo ozirati na narodnogospodarski pomen osvojitve te dežele in kaj lahko mi in naši zavezniki pridobimo'. O tem piše zelo interesantne številke »Manchester Guardian«; »Nemci in Avstrijci zasledujejo, pri vpadu v Romunijo ne le vojaške, ampak tudi gospodarske cilje, kajti čeprav dežela po evropskih pojmih ni bogata, ima pa le nekaj, kar je osrednjima državama v trenotku zelo dobro došlo, namreč olje in žito. Rumunija je pri izbruhu voj-
»Takrat te bom pa pustil poklicati, če bo že hotel ali ne.«
»Hvala, hvala, prijatelj,« je še govorila Cecilija, ko je Tis že odhajal.
»Čudno,« je mrmral Tis, ko je odhajal, »res mislim, da bi bila v stanu odpovedati se dedščini, če bi se ji ponudila. Trapasta je že dovolj. Druga sredstva, da si srečen! Gotovo ljubezen! Radoveden sem, koliko ičasa bo ta sreča trajala. Ptiček brez jedi v svojem koritu kmalu odpoje. Rada bi videla svojega strica, a poskrbeti hočem, da se to ne bo zgodilo.«
Premišljeval je o teh in o drugih rečeh. Krenil je na to na drugo stran, dokler ni zagledal ob robu gozda male koče.
»Bodi previden,« je godrnjal, »tam stanuje vdova zidarja Jana. Nočem takoj pokazati, kaj da nameravam. Doma mora biti. Tam vidim otroka, ki se igra pred vrati v pesku.«
Z lahkimi koraki se je bližal borni koči zgrajeni z ilovico. Otrok ga ni prej zapazil, ko je prišel že čisto blizo in ga nagovoril:
ne pravkar pospravila žetev, ki je znašala za pšenaico okrog 1,180.000 ton, kar ni smatrati za posebno dober donos. Koruza je bila ugodnejša in je znašala na isti obdelani ploskvi — kakih 5 milijonov hektarjev okrog 2,700.000 ton. Dobro je izpadla tudi žetv stročnih sadov, sočivja in sadja, za kar nam pa manjkajo številke. Iz leta 1913 vemo, da je Rumunija v tem letu nažela 150.000 ton stročnih sadov in 900.000 ton sadja. Pšenica in koruza so skladiščni pridelki Rumunije, od katerih se je pred vojno izvozilo povprečno 60 odstotkov, pšenice same 70—80 odstotkov. Vsled vojne je pa ostala žetev 1914 v deželi in se je načela šele 1916. Kakor znano so sklenili Nemci in Avstrijci v decembru 1915 kupno pogodbo za 50.000 vagonov žita, vagon po 10 ton. Januarja 1916 je kupila Angleška 80.000 vagonov in mesec pozneje sta osrednji državi naročili nadaljnili 70.000 vagonov koruze in 30 tisoč vagonov pšenice in drugega žita. Ti nakupi so se vsi tikali zaloge 1914, ki se je do takrat prihranila za zopetno otvoritev Dardanel. Angleški nakup ni ostal perfekten, osrednji državi sta pa iz žetve 1914, ki je znašala 4 milijone ton, dobili 1 in pol milijona ton. Tako se je skupno s 60 odstotki, ki jih je Rumunija za potrebo vojske in prebivalstva zasigurala, porabila žetev 1914. O žetvi 1915 ne vemo nič natančnega. Meseca marca tekočega leta sta naročili osrednji državi 140.000 vagonov koruze, pšenice in drugih pridelkov pa 1,400.000 ton. Od tega se je izvozilo bajer le 400 tisoč vagonov. Po približni cenitvi je znašala žetev 1915 4 in pol milijona ton. Od tega mora biti v deželi še 4 milijone ton žita, ki bo zmagovalcem prišlo v dobro, če bodo premagali Rumunijo. K temu bi prišla žetev 1916, ki bi slabo računano znašala 4 milijone ton. To so seveda le približni računi, ki pa vendar kažejo, kakšno dobro kupčijo napravijo Nemci in Avstrijci, če si pridobe dohod do rumunskih žitnic. Isto velja za petrolej. Leta 1913 se je izdelalo 1,800.000
»Dobro jutro, ljuba Miken, kje je tvoja mati?«
Liki da čuje glas hudega duha malo dekletce poskoči, trese se, prestrašeno pogleda Tisa in beži kričeč in plakajoč skozi hrastov gozd čez polja.
Zdi se mi, da me tu rajši vidijo, kot je to potrebno,« godrnja Tis. »Če je mati ravno tako ljubeznjiva kot otrok, potem pač tu ne bom veliko opravil.«
S temi besedami je vstopil v kočo, ogledal si je vse stvari z zaničljivim smehom in rekel:
Posebno na mehkem ne sedi; vdova. Vse, kar imam, ni deset vinarjev vredno. Skoraj se mi zdi, da se mi bo posrečilo. Denar mora v takem gnezdu delati čudeže. Vsedel se bom in čakal; morebiti je tekel otrok k svoji materi!
Ni se motil. Mala deklica je tekla na polje, kjer je njena mati tabrhava-la drugim ljudem. Vsa se je še tresla, ko ji je pripovedovala, da je prišel sovraženi Tis.
(Dalje.)
ton in od takrat je donos od 'leta do leta naraščal, tako da se je morala velikanska zaloga nakopičiti, ki bo napadalcema jako dobro služila. Pomisliti je, da leže rumunska petrolejska polja skoro koncentrično v polkrogu s sedmogra-škimi alpami in sicer v tako majhni razdalji od meje, da je treba sovražniku 'l'e prekoračiti prelaze, da jih osvoji.« Danes vidimo, da se je strah Anglije uresničil: petrolejska polja so že v naši posesti in žita se je po poročilih tudi zelo veliko dobilo.
Zasega grških ladij po ententi. Francoska vlada je zasegla grške ladje, ki so bite v francoskih pristaniščih in tako so storili tudi drugi zavezniki. S tem se je dejansko pričela blokada Grške, ker je oropana vseh sredstev za dovažanje potrebščin. Girško trgovsko ladjevje šteje -474 parnikov s 550.000 tonami. Ladje imajo ponajveč 1500 do 3000 ton, število parnikov čez 4000 ton je samo 18. Pred vojno se je ladijski promet Grške omejil na Jadransko, Sredozemsko in Črno morje, zdaj se je razširil na Atlantski ocean, Severno in Vzhodno morje in promet Grške se je razvil s Severno in Južno Ameriko, celo z Indijo, ker je vojna izključila ladje držav, ki so v vojni. Že več kot eno leto ogroža ententa Grčijo, ki je navezana na izvoz žila in premoga iz inozemstva, z blokado, ki naj bi upirajočo se deželo z lakoto prisilila do vstopa v vojno, toda doslej je dosegla ententa le nasprotne učinke.
Oficielni kurzni list ob koncu leta. Dunajska borzna zbornica se je v svojih zborovanjih pečala z vprašanjem, da se koncem leta izda oficielni kurzni list. dunajske borze. Do dokončnega sklepa še ni prišlo, toda z gotovostjo se pričakuej, da se bo izdal tak’kurzni list najbrž po stanju o Božiču. Objavil se ne bo kakor včasih kurz denarja in blaga, ampak le enotne cene. Kurzi bodo dobro došli vsakemu lastniku efektov in jih bodo zlasti tudi javne in zasebne premoženjske uprave, sodišča, notarji itd. porabili za ocenitev vrednosti premoženja.
Uravnava prometa s petrolejem. Izšla je ministrska naredba glede uravnave prometa s petrolejem. Vlada je uvidela potrebo uravnati promet s petrolejem vsled tega, ker se v Galiciji veliko manj surovega olja producira in je nastala potreba, da se poraba petroleja omeji. Naredba odrejuje, da se .ustanovi na Dunaju petrolejska centrala v obliki družbe z omejeno zavezo pod vodstvom od trgovskega ministrstva sestavljenega odbora. Naloga centrale je, razdeliti petrolej od rafineraj do detajlnega prodajalca. Centrala daje dovoljenja za oddajo petroleja iz rafinerij in lahko prisilno razpolaga s petrolejskimi zalogami. Njene odredbe se izvršujejo potom politične eksekucije in prestopke kaznuje politična oblast. Trgovski minster in z njegovim privoljenjem izdajo politična deželna oblast-va predpise za uravnavo detajlne prodaje in porabe petroleja. Na tej podlagi se bodo uvedle petrolejske karte in ra-joniranje prodaje petroleja se ustanovi poseben svet pri trgovskem ministr-
stvu,, sestoječ iz pripadnikov petrolejske trgovine in konzumentov. Producenti, trgovci in druga podjetja morajo odslej vsakega 1. in 15. v mesecu pošiljati naznanila o zalogi, prirastku ali odpadu petroleja centrali. Zglaševalna dolžnost zadene one trgovce in podjetja, katerih zaloge so 13. t. m. znašale 10 meterskih stotov ali več. Politična deželna oblast lahko vsak čas odredi popis petrolejskih zalog.
Krompir na Nemškem. Nemški listi poročajo: Letos se je pridelalo na Nemškem za več kot polovico krompirja manj kakor lani. Leta 1915. ga je bilo 50 milijonov ton, letos pa le 21 milijonov ton. Vsled tega je bilo treba /nižati dnevno množino krompirja na .maksimalno % funta (375 g) za osebo. S 1. januarjem se krompir tudi ne bo več primešaval kruhu, nadomestili ga bodo z ječmenom ter vsled tega še bolj reducirali produkcijo piva. Vojaški krogi se resno bavijo z načrtom vpeljati na vsem Nemškem prisilno in enotno in skupno prehrano prebivalstva.
Pogosto nastopanje prsnih bolečin pri mnogih osebah je posledica skoro neprestanega zaprtja prsi pred svežim zrakom. Take bolečine po pravici označujemo za »bolezni obleke«. Ako bi bile prsi večkrat neoblečene, bi bil krvni odtok živahnejši in ne bi se pojavile bolečine. Zagotovo so tudi pri narodih, ki žive neoblečeni, bolečine v prsih mnogo bolj redke. Da si utrdimo prsi, se priporoča vsakdanja masaža gornjega telesa s Fellerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elzafluid«. To poživlja obtok krvi in nas utrjuje proti vplivom hitre spremene vremena. Taka umivanja z »Elzafluidom« učinkujejo pri osebah, ki jih večkrat bole prsi, blagodejno. Predvojne cene: 12 steklenic tega dobrega domačega zdravila pošlje franko komurkoli za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 264 (Hrvatsko). — Priporoča se obenem naročiti tudi Fellerjevo voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice«, 6 škatljic za i K 40 vin. franko. Obe ti izvrstni domači zdravili sta bili na premnogih razstavah odlikovani in počaščeni s tisoči priznalnih pisem ter sta vedno zanesljivi. Biti bi morali vedno pri hiši.	(t)
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne,
BOLEČINA
ki nam jo povzročajo kurja očesa in nas mučijo pri vsakem koraku, se lahko odpravi, ako odstranimo kurja očesa. Toda ne z nožem, ker to lahko zastrupi kri, temuč varno in hitro s Fellerjevim obližem za kunja očesa. — Stane samo 1 K, tudi v škatlah po 2 K. Tisoči poštnih slov, orožnikov, turistov ga priporočajo kot najboljšega. Ne muči nas ne glavobol, ne migrena, če se poslužujemo F e 11 e r j e -v e g a bol pomirjujočega, nadvse dobro učinkujočega migrenskega klinčka. Stane le 1 K. — Za oči priporočamo pri migljanju in boleznih v očeh okrepčujočo, proti vnetju učinkujočo očesno vodo, ki stane 1 K. — Le pristno se dobi pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg St. 264, Hrvatsko.
Pristopa)te k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Z litra namiznega olla za K 2*40
si na priprost način in brez nadaljnih stroškov pripraviš, če kupiš zavitek Izbranega prvo.rstnega
K 2 40.
Islandskega mahu
Za različne salate (zeljnate, krompir., fižolove, mešane itd.) je to olje okusnejše od dragega jedilnega olja in zato v porabi že skoro v vseh restavracijah in hotelih, isto ima blagodejen vpliv na človeški organizem, ker pospešuje prebavljanje in se zato uporablja mnogo v zdravilstvu. — Posamezni zavitek velja po pošti poslan K 2-80; jamči se samo za rekomandirano pošiljatev, ki velia 25 v več.
M. ŠPENKO, proda.a moke in »Islandskega mahu« v Ljubljani, Kopi arjeva ul.ca. Nasproti Katoliške Tiskarne, za ljubljanske odjemalce odprto vsak delavnik od 8. do ll. ure dopoldne.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani Je v
tr
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo I
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trgouino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
u=7Zir7ZZr7ZZZ7iCZ7ZZZZCZ7ZZZZCZ7/CZZC:
H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno j| sukno za moške obleke, volneno blago, kakor 5 ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — “ Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati 5 izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilie. « Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za £ postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti | v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni z prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. i	Priznano	nizke	cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in Šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
s
s-
3
» M