NO. 14 JANUARY 20, 1955 ŠTEV. LV — VOL. Vatikan je zaprl svojo jetniinico; 4 jetniki v 25 Setih Vatikan je na podlagi Lateranske pogodbe iz 1. 1929 upravičen do svojega lastnega pravosodstva. RIM. — Dne 16. jan. je Vatikan zaprl svojo malo jetnišnico zaradi pomanjkanja jetnikov. — Tistih nekaj celic, v katere soi zapirali grešnike, so opremili s hladilnimi napravami ter jih bodo uporabili kot kašče za živila. V bodočnosti bodo vsi, ki bodo obsojeni pred vatikanskim sodiščem, odsedeli svojo kazen v jetnišnicah italijanske države, in to na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen med Vatikanom in državo. Lateranska pogodba iz leta: 1929, ki je naredila iz Vatikana, čigar površina meri 108 ak-rov, najmanjšo neodvisno in suvereno državo sveta, dovoljuje Vatikanu tudi njegovo lastno pravosodstvo Papež Pij XI. je •odredil izgradnjo “vzorne jet-nišnice,” ki pa je bila skoraj vedno prazna. Vatikanski jetniški ravnatelj ni imel že od 1. 1937 nobenega posla. “LAKOTA V AMERIKI” Te dni smo sporočili, da je xvashingtonska vlada o-mejila potovanje sovjetskih državljanov po gotovih delih držav in mest te dežele, ker je Sovjetija že davno uveljavila enake omejitve potovanja amer. državljanom, ki žive v Sovjetiji Moskva ni te odredbe a-meriske vlade dolgo časa javila svojim državljanom niti ni o njej komentirala. Zdaj pa je PRAVDA, u-radni list komun, partije, razodela bralcem zaprepa-stljivo vest, da je ameriška vlada prepovedala vsem turistom, vkljušno državljanom Sovjetske zveze, potovanje po novoangleških državah, ker je tam takšna lakota, da ljudje umirajo od pomanjkanja hrane. . . -o- — Množični odpusti delavstva pri mestni upravi Množični odpust je baje potreben zaradi velikega obratovalnega primanjkljaja. CLEVELAND. — župan Anthony Celebrezze je včeraj odredil množične odslovitve (layoffs) mestnih delavcev in uslužbencev, da se mesto izogne primanjkljaju $2,500,000, ki grozi mestni upravi. župan se je včeraj zjutraj sestal z ravnatelji mestnih oddelkov, katerim je vsakemu posebej naročil, da mora okrniti delavstvo v svojem oddelku kakor hitro je to mogoče. Odlok za te odslovitve je bil narejen včeraj po posvetu z delegacijo delavskih voditeljev, ki so izjavili, da imajo rajši začasne odpuste kot pa zeloi reduciran delovni teden. Na včeraj nji seji je bili vsakemu direktorju vrnjen nazaj njegov proračun z ulkazom, da ga mora znatno okrniti. Ker gre 43 milijonov dolarjev od letošnjega proračuna, ki znaša 36 milijonov dolarjev, za plače in mezde, bedo delavci in ostali mestni uslužbenci tisti, ki bodo pri tem najbolj, prizadeti. Prepoved veronauka na Poljskem DUNAJ. — Poljsko prosvetno ministrstvo je prepovedalo v poljskih ljudskih šolah vsakršen, pouk veronauka. Versko izobrazbo bodo dobili poljski otroci poslej lahko samo doma ali v cerkvi. COLD WAVE 7 remenski prerok pravi: Danes naletavanje snega in mrzlo. Ponoči deloma oblačno in mrzlo. Pošiljka orožja je na polu iz Švedske v Nicaraguo Opremo in orožje, ki ga je dobila švedska od Združenih držav, prodaja zdaj Nicaragui. PANAMA. — Dne 16. jan. je plul skozi Balboa-o v Kanalski zoni nemški tovorni parnik Ele-anna, ki je na potu v Corinto, niagarsko pristanišče. Parnik ima na krovu razložljivih in v zaboje spravljenih 25 bojnih letal in 500 Thompsonovih brzostrelk. Gen. Anastasia Somoza, predsednik Nicarague, ki je kupil letala od Švedske ter plačal za-nja $600,000, je izjavil, da je nekaj teh letal pripravljen prodati drugim. Letala so od tako imenovanega “surplusa” Združenih držav. V tovoru tega parnika so tudi številni nadomestni deli teh letal kakor tudi velika količina streliva za brzostrelke. (Novica je zanimiva zlasti zaradi tega, ker kaže, kako države prodajajo opremo, ki so jo. dobile “za Šenk” od Združenih držav, ki morajo zdaj pošiljati svoja letala Costa Rici, da se bo lahko otepala Nicarague. — Ured.). Upor v jelnišnki; vodja upornikov svari jetniško oblast Vodja jetnikov grozi, da bo za vsak strel na ujetnike ubit eden od paznikov, Id jih drže kot talce. BOSTON. — Theodore Green — vodja štirih oboreženih in nevarnih upornikov - jetnikov v drž. jetnišnici države Mass., je sporočil stražnikom, da bodo on in njegovi tovariši pomorili vseh pet paznikov, ki jih drže kot talce, če sprožijo pazniki nanje en sam strel. Vcdja upornikov pravi, da ni nobeno zidovje dovolj debelo in visoko, da bi mu preprečilo odhod v svobodo. “Za vsak strel, ki bo oddan na nas, bo umrl en paznik. En strel, ena plinska bomba, in e-den vaših hlapcev bo mrtev!” je sporeči vardnu jetnišnice. Ravnatelj ali varden jetnišnice O’Brien je dejal, da ni v načrtih nikakega nasilja za ustrahovanje jetnikov. Rekel je, da bodo potrpežljživo počakali nekaj dni, če bo potrebno, raje ko da bi izpostavljali nevarnosti življenja paznikov, ki jih jetniki drže kot talce. Blok celic, kjer drže jetniki pet paznikov kot talce, je že petkrat obiskal katoliški duhovnik Rev. Edward Hartigan, ki je po svojem zadnjem obisku povedal, da jetniki nimajo prevelikega strahu pred smrtjo. Vse okoli jetnišnice so policisti in vojaki z nabitimi puškami, pripravljeni na trenutno akcijo. Po grožnji jetnikov, da bodo pobili paznike, jim je gen. državni pravdnik zaklical skozi zvočnik: “Ako bo en sam paznik ubit, boste vi vsi usmrčeni na električnem stolu!” Izgon češkega atašeja BERN, Švica. — Švica je izgnala vojaškega atašeja češkoslovaške, podpolkovnika Ludvika Socharja, o katerem je rečeno, da je vohunil. Nagrada Sikorskemu LONDON. — Igor Sikorsky, pionir letalstva, je bil odlikovan z James Wattovo kolajno, ki je najvišje odlikovanje za zasluge v letalskem inženirstvu. l\ovi grobovi Frances Smerke Umrla je Mrs. Frances Smerke, prej Kuhel, 11222 Fortune Ave. stara 76 let, doma iz Dra- i šče vasi pri Šmihelu. Pokojni-za zapušča otroke: Frances, Joseph, John, Anthony, Frank in Dorothy Ferro. Mož ji je umrl leta 1947. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ in First Cath. Ladies Slovak Union. Leži v Corrigan Funeral Home na 14750 Lorain Ave., odkoder bo pogreb v soboto ob devetih dojp. v cerkev sv. Filipa in Jakoba na 11013 Oliver Rd. ob 9:30. Marie Liebler Pogreb umrle Marie Liebler bo v petek ob devetih iz Zakraj-škovega pogrebnega' zavoda. Eksekucije na Kitajskem HONGKONG. —V Kvantung provinci so ustrelili 11 Kitajcev od 23, ki so odskočili v Kitajsko iz letal. Ustreljeni so bili kot vohuni. PHILADELPHIA. — Na svojem domu v North Hills, kjer je nastal požar, so zgoreli štirje mali otroci zakoncev Brown. Odkritje zopet nove poneverbe denarja pri krajevni del. uniji Odkritje je posledica preiskav po veliki poneverbi pri CIO koncilu. CLEVELAND. — Komaj tri tedne po odkritju ogromnih poneverb pri CIO koncilu, ima že nadaljna unija zaznamovati poneverbo v vsoti $1,900 v svoji lokalni unijski blagajni. Novi primanjkljaj je odkrit pri Amalgamated Local No 217 United Automob.ilp Workers u-nije Za primankljaj dolžijo lokalnega finančnega tajnika N. M. Fritscha Po Fritscha, ki je unijski u-radnik že od leta 1946, je prišla policija v unijski urad na 1000 Walnut Ave.,, na poziv Patricka O’Malley-a, U. A. W. regionalnega ravnatelja, in Louis El-bena, predsednika locala 217. To odkritje je posledica poneverbe skoraj 100,000 dolarjev pri CIO koncilu, ker po tej poneverbi so po vseh krajevnih unijskih uradih uvedli temeljito preiskavo stanja stvari. Tajnika locala so pridržali na policiji v svrho zaslišanja in preiskave. TRAGEDIJE SHEPPARDOVE RODBINE ŠE NI KONEC... V torek zvečer, 11 dni po smrti svoje žene, ki je izvršila samomor, je umrl oče obsojenega doktorja Shepparda. — Kakor izgleda, ne bo še konec te velike družinske žaloigre. CLEVELAND, O., 20. jan. —• Dr. Sam oz. njegovi odvetni-Dr. Richard A. Sheppard, 64 ki bodo zdaj verjetno spet zalet stari oče dr. Samuela Shep- prosili sodišče, da bi se smel ob-parda, ki je bil kot morilec svo- sojenec udeležiti očetovega poje žene obsojen v dosmrtno je- j greba, kakor se je udeježil tu-čo, je umrl v torek zvečer ob ' di materinega in še pred tem 10:25 v svoji bolnišnici v Bay ženinega ter ženinega očeta. Village. Umrl je 11 dni po samomoru Umrli dr. Sheppard je bil rojen 6. avgusta 1890 v Fostoria, svoje žene Ethfel Niles Shep- ^ O., kot sin metodistovskega pa-Pard, ki si je dne 7. januarja j storja. s kroglo v glavo sama končala ______f,____ ' Drtm se je sesedel v jeSi/ St»PaillU M dOVOljena na stol in jokal, ko je izvedel o^ SVObodž) pOtl VdrSCMO očetovi smrti. Tragično novico' CLEVELAND. — Prizivno sta mu prinesla v ječo njegova brata, dr. Richard in dr. Stephen Sheppard, ki sta prišla tja v spremstvu svojih žena. Obsojeni dr. Sam. je bil v svoji celici v četrtem nadstrolp-iu poslopja, kjer je poslušal oddaje svojega malega radia, ko mu je prišel jetničar Ucello povedat, da ima obiskovalce. Jetničar je dejal da je dr. Sam takoj slutil, da se je moralo ne- sodišče je včeraj odbilo Sheppardu prošnjo, da bi bil pod varščino izpuščen na svobodo, dokler ne bo odločeno, ali je u-pravičen do druge obravnave ali nd. Ker je bil spoznan za krivega umora po drugem redu in obsojen v dosmrtno ječo, kot tak nima pravice do svobode pod varščino, je odredilo sodišče. Sodišče pa mu je dovolilo, da se v spremstvu šerifov udeleži pogreba svojega očeta, dr. Ri- kaj zgoditi. Vedeti moraš, zakaj smo tu”,1 charda A. Shepparda. je dejal Samu njegov brat Ri- _______0______ '-bard ter mu položil roko na, Filmske slike______ ramo. “Oče je pravkar umrl.” Dr. Sam se je sesedel na stol, položil glavo v dlani ter se zjokal. Spet v posebni celici Brata sta ostala s Samom 15 minut ,nakar sta odšla domov. Mr. Anton Grdina nam sporoča. Lepa in izredne slike bodo videli vsi udeleženci v nedeljo 23. jan., v Slov. domu na Denison Ave. Odbor za prireditev vam je že sporočal, podpisani pa potrjujem, da bo res tako in, Poslanik za Libanon WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je imenoval Do-nalda B. Heatha, kariernega diplomata, za poslanika v Libanonu. Napad na Kitajsko TAIPEH, Formoza. — V petek ponoči in v soboto zjutraj so jate čangkajškovih bombnikov napadle kitajsko celino. Takoj po odhodu bratov so še več: Videli boste krasno bar-dr. Sama premestili zopet v po- vno sliko znane Gray Hound sebno celico, ki je noč in dan. družbe, ki je razprežena v vseh pod nadzorstvom paznikov, v l^žavah in prikazuje sijajne po-kateri so ga namestili tudi ta-1 krajine naše Amerike. Tudi že-koj po materini smrti, nakar so r*’ s^ka posneta po Mr. Terčku ga poslali komaj pred nekaj iv b‘irvah in pa, seveda indijan-dnevi nazaj v njegovo običajno’ ^cn P01’0**8« ^ar Je last kluba celico. S starejšim Sheppardom, ki je bil težka bolan, je šlo po smrti njegovve žene, na katero je bil zelo navezan, naglo nizdol. i Doma. Le veliko naj vas pride! ! Ob 4 uri začnemo. Zastonj trud in znoj ... _ _____( NEW HAVEN, Conn. — Poli- Njegova sinova sta izjavila, da c^a Je ugotovila, da so bila ne-ie umrl, ker je “izgubil voljo do* vrat3, katera so tatovi z ve- žvljenja.” i likansko mujo vdrli, ves čas od- Ko sta bila brata doktorja v klenjena) in da je bil njihov torek zvečer poklicana k očeto- ^ru<^ zaman, vi postelji, je bil njun oče že --- mrtev. Starejši Sheppard je zbo- MrJNOVEJŠE VESTI lel med sinovim procesom. Vloga Sovjetske zveze in Rdeče Kitajske v svetovnih razvojih i / /—l O -VX Q o T 1 Pl liri I te V— ^ -'i ^ 1 rt * * _ •■•V i T w • , • • lil 1 • 1 • j II ‘ - _T _ _ 1 _ V današnjih političnih razvo- nistične ideologije. jih med Rdečo Kitajsko in Za-padom na splošno, Združenimi državami pa še posebej, so spet v ospredju ugibanja, koliko je računati na tesno sodelovanje Kitajske in Sovjetske zveze. Kakor znano, so bili mnogi mnenja, da bo Mao Tse Tung, poglavar Rdeče Kitajske, postal v Aziji to, kar je Tito v Evropi. Tudi med Sovjetsko zvezo in Rdečo Kiajsko so politični spori načelno mogoči. Ker je o<<>/% Cleveland S, Ohio ^ubHshed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In Julv General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt eta $4.00 Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na eto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 or $ months. Canada and all other countries outside United States 12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 8 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the act of March 3rd, 1879. NOVINE <£>03 ■No. 14 Thurs., Jan. 20, 1955 Se Tito vrača v Moskvo? Pod tem naslovom je prinesel “U. S. News & World Report” 14. januarja t. 1. daljši članek o Jugoslaviji in njenem nihanju med Zahodom in Vzhodom. Naslednje ugotovitve bodo gotovo zanimale tudi naše čitatelje. “Ameriško orožje in vojna oprema prihajata v Jugoslavijo v velikem obsegu kot dopolnilo obsežne gospodarske pomoči, da bi napravili iz Tita močnega zaveznika Zahoda. Zdaj so začeli (na Zahodu) postavljati vprašanje, kakšne vrste zaveznik je Tito v resnici. Oni voditelji v Jugoslaviji, ki so bili na čelu države v času, ko je prišlo do preloma z Moskvo, so se nenadno znašli v velikih težavah, Tito sam pripoveduje vse prijaznejše stvari o komunističnih oblastnikih v Rusiji in na Kitajskem. Jugoslovani pridigajo “dejavno sožitje” s Sovjetsko zvezo. Kar vzbuja pozornost ob teh dogodkih je dejstvo, da je doseglo pošljanje ameriškega orožja v Jugoslavijo prav zdaj polni tok. Celotne številke so vojaška skrivnost, toda uradniki, ki majo posla s tem načrtom, ga imenujejo ‘zelo velikega.’ Iz Amerike prihaja največ težka oprema kot F-84 jef letala, Pattonovi tanki, topništvo, tovorni avtomobili, sredstva za vzdrževanje zvez in cela vrsta drugih potrebščin. Poleg tega je Amerika naročila v jugoslovanskih tovarnah še za 19 milijonov dolarjev streliva. . .” “Ameriško vojaško odposlanstvo nadzira vežbanje jugoslovanskih čet, ki so opremljene z ameriškim orožjem. Stotine jugoslovanskih častnikov se vežbajo v ameriških vojaških šolah v Nemčiji in v Ameriki. Z vojaškega stališča postopajo s Titom kot s katerim svojih najtrdnejših zaveznikov. Istočasno, ko Zahod Tita oborožuje, ga snubijo sovjetski komunisti, ki so ga še nedavno proglašali za svojega ‘javnega sovražnika št. 1\ Moskva ima v Beogradu svojega poslanika, ki mu stoji ob strani skupina odločnih in smehljajočih se diplomatov. Jugoslovanski trgovski strokovnjaki so bili povabljeni v Rusijo, kjer so podpisali trgovsko pogodbo v višini 20 milijonov dol. Satelitske vlade naravnost tekmujejo med sabo, katera bo ljubeznivejša do komunističnih oblastnikov v Jugoslaviji.” Tito je s svoje strani prenehal govoriti trdo o Rusih. Na svojem obisku v Indiji in Burmi je zagotavljal tamkajšnje vodnike, da so Sovjeti v resnici spremenili svojo politiko in politično taktiko. Na vsej črti zagovarja misel, da more z Rusijo vsakdo shajati — misel, ki jo vneto zagovarja tudi Moskva. V Beogradu vedno češče govore o ruski ‘želji po miru’ in hvalijo sovjetsko ‘konstruktivno zunanjo politiko’. Jugoslavija je odklonila vstop v NATO in odklanja oborožitev Nemčije. “Kljub vsemu temu trenutno ne kaže, da bi Združene države nameravale ukiniti Titu pomoč. Vsa podpora, ki jo daje Zahod Titu je ‘preračunano tveganje,” igra, da bo Tito v slučaju potrebe stal na strani Amerike. Trenutno ni nobene namere to igro opustiti, toda izgledi, da Tito ne bo sobojevnik Zahoda, kot je ta pričakoval, naraščajo.” Pisec članka nato pripoveduje, da do preokreta v Beogradu ni prišlo nenadno, ampak da se vsa reč vleče že sko-ro dve leti. O teh stvareh smo mi že ponovno pisali in pri tem poudarjali, da je trditev prof. Bogdana Radiče o sklenitvi sporazuma med Beogradom in 'Moskvo že predlanskem zelo verjetna. Prijateljsko razmerje med obema prestolnicama je posebno očito od lanske jeseni. Prijaznim besedam so sledila tudi prijazna dejanja. Moskva, ki je preje ostro nasprotovala deliti Svob. tržaškega ozemlja, je sedaj tako rešitev pozdravila kot ‘olajšanje svetovne napetosti’, Ko so predstavnika vlade v Beogradu vprašali, če se bo Jugoslavija pridružila Italiji v izdelavi skupnih obrambnih načrtov, je ta odgovoril, da zdaj ni čas za vojaške razgovore, in da bi bilo to izzivanje. Vedenje Jugoslovanov vznemirja zahodne vojaške voditelje, ki bi radi zamašili z vključitvijo Jugoslavia zadnjo večjo vrzel v obrambi Zahoda med Baltikom in Srednjim vzhodom, pravi pisec članka. Za trdno zaporo te vrzeli bi bilo potrebno tesno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, tega pa ni. Titovo razpoloženje in vedenje Beograda v zadnjih mesecih vzbujata o vrednosti vseh dogovorov med Zahodom in Jugoslavijo velik dvom. Po sodbi pisca v Beogradu le malokdo računa s tem,; da bi se Tito vrnil v naročje Kremlja, toda stališče jugoslovanskih komunistov, ki žele ohraniti prijateljsko razmerje do obeh taborov, onemogoča utrditev obrambnih postojank Zahoda v tem delu sveta. 1 ako piše in razmišlja o razmerju med Titom in Ameriko ugleden ameriški časopis. Iz poročila izgleda, da je pi-| see Članka mnenja, da je možno imeti komunista Tita za zaveznika proti komunistom v Kremlju in drugod po svetu. Možno bi to morda že bilo, toda verjetno vsekakor ni! Na Zahodu večkrat poudarjajo, da je podpiranje Tita pre- Berečna roža (Nadele) Pri Pištiji na domi ne bilo tak vel koga pripravljanja. Družban pa pozvačin Matjaš so bili ž njim v hiši. Matjaš je prvi čuo, ka se pelajo z nevestov. Pozimi v mrzlom vremeni se glas bole čuje i cinkanje se je čulo notri [v hišo. — Psi bole lajajo kak kda sam jaz okolik hodo. Zdaj pa le od-mo, odmo, ka ne de šla nevesta sama k zdavanji, — je silo Matjaš. Tak friško so bili na kolesli-naj, ka so Pištijovi foringaši ra-i vno pred Maričine potegnoli na j glavno vulico. šest parov spo-jčitij žrebic je vleklo kolesline s takšov lehkotov kak če bi se ! zmejale. Potači so ružili po zmrznjenoj cesti i trdem rupa-j či i konjska kopita so se čula od j desetin zvuncov na forhamaj. — Pišta, opaziš za zroržn j enimi oknami ženske obraze? — je hliskao Matjaš z drugoga kole-slina. I Kakpa, ženske pa dekle so štele videti kak je te,'če nemški dečko vzeme za ženo deklo iz si-romaške hiže. Kda so se pelali mimo Lujzine hiže, je Matjaš 1 sune' ježa visiko v zrak i zakri-čao. Te se je skuno pod sedež: — Lujza, tak vidiš, zdaj je vupanje splavalo po Muri, pa tudi zmrznilo kak srež. j Vozniki so vozili že prek po Trebeši, kda so začnoli prihajati ljudje od prve meše. Henja-vali so kr e kraja i se obračali na cesto. Kda so foringaši bili mimo, so davali opazke. — Dobro vozijo. . . — Pošteni dečko je bio pa je-mi ide takše gostuvanje. — Mariča je ne prinesla k hiši bogastva, ima pa spretne roke i dobro srce. — Ve je pa ne tak fajna, kak nešterni pravijo, — je vrgla opazko šoštaričova. Njena hči se je porečila edno leto nazaj, i — Naj bo kak je boža volja. Če ta pošteniva i jima Bog da zdravje, sta lehkc jako srečniva, — so pravile druge. V Čerensovcaj je dvoje faring zavinolo k notarijuši. Tak zapo-vedavlje vogrski zakon. Najpr-ie k eivilnoj oblasti i natj v cerkev. Notarijuš Grašanovič so P štija i Maričo pitali za ime kak če jjva ne bi poznali. — Eli izjavita, ka se vzemeta za moža i ženo? 1 — Kakpa, — je odgovor o Pi- šta, Mariča je pa mirno pravila 'ja. i — Viš, tak se odgovori, Pišta: ja, ne pa: kakpa. Eli so zato zapisali imena v velko knjigo i so jima želeli srečo. Šla sta ven, liki vsakši na svoj koleslin. | — Kda pred plebanušom odgovoriva “ja,” te va šla oba na eden koleslin, je pripomno Pišta. (Drgoč dele). Nnvice iz staroga kraja. Z Dolnje Bistrice sporočajo, ka je Kustec Matjaš (iz Bednjaja) vmro že meseca oktobra premi-nočega leta. Matjaš je bio šo-štar i vse življenje ledičen. Bio. je jako pošteni človek i dobrega srca. On je ne imeo nikšij ne-prijatelov. Vsakši ga je rad, imeo. Vsikdar dobre volje i malo šegavi. Kda je on prišeo v družbo, je vso veselo postalo. V to formo so tudi naše Novine večkrat od njega pisale. Naj ga Bog poplača z nebeškim veseljem! —t Z Dolnje Bistrice je tudi vest, ka so mrli i 4. januara bili zakopani Lebarova Treza, žena znanoga brodara i ribiča) Lebara Martina. Naj v miri po-čivljejo! CLEVELAND Gostuvanje de v seboto dneva 29. januara. Na te den si pred oltarom obljubita večno zvestobo Mr. Samuel A. Zivko-vich i Golinarova Margita, iž znane poštuvane Frank Golina-rove družine na Arbor Ave. Poroka de v cerkvi sv. Kristine, gostuvanje pa v Horvatskom narodnem domi na Waterloo Rd. Mladomi pari želemo vso srečo i blagoslov. 25. letnico Društva Srca Jezusovega (SDZ 55) bomo letos obhajali. Vsi društveniki se pozivate, ka pridete v nedeljo 22. 'januara ob 2 v šolo sv. Vida na društveno sejo, ka se rd toga pogučimo. — Geza Kocet, tajnik. CHICAGO Vmrla sta v zadnjem tijedni dva našiva rojaka, oba 10. januara i samo 6 vur narazno. I ta dva dobri va prijatelja: Števan. Utroša, rojeni v Čerensovcaj pred 60 leti, pokopani je pa bio v četrtek januara 13 iz cerkve sv. Števana na cintor sv. Jožefa. Zapušča edno hčer, Mrs Ana Glavach i dva sina, Stephen i Joseph i 4 vnuke. Žena jemi je vmrla že pred leti. V Čikagi je živo gor nad 40 let i je spadao v društvo sv. Križa. — Drugi po-kojni je pa stari pionir števan Vučko, rojeni na Gornjoj Bistri-j ci, fara Čerensovci. V Čikagi je ! živo duga let> Star je bio ra-I vno 80 let. Zapušča 4 sine i 3 hčere. Sin Števan živi s svojov Ženov v Mostji v Prekmurji, Andraž s svojov družino pa v Slavoniji, hči Stella Peterec je v Indiani, hči Frances Segen v St. Paul Minnesota. V čikagi živijo j hči Mary Hozian i sin John, sin! | Joseph je pa tudi v Indiani. Ta j so vse dobro poznane skrbne 1 družine. Mati jim je vmrla pred i6 leti. Pokojni Vučko zapušča I 24 vnukov i 16 pravnukov. Pokopani je big' v petek 14. januara iz cerkve sv. števana na cintor sv. Jožefa. Drevo (krsto) so nosili vnuki, 3 bratje Peterec i i 3 bratje Hozian. Vnuk Iggu Hozian je bio ravno na dopusti od soldakov i je tak z dedekom ešče gučao. — Naj oba pokoj ni-va v miri pcčivleta! Povrno se je iz staroga kraja naš dobro poznani Tom Balich, rojeni v Dalmaciji (njegova žena je bila Ana Lebar z Zgornje Bistrice i je vmrla lansko leto, kak smo to že pisali). Tom je bio najprle v Prekmurji, ka si je ogledao rojstni kraj žene i njeni rod. Bi; je v čerensovskoj cerkvi sv. Križa, kde je njegova žena bila krščena. Pravi, da se jemi je v Prekmurji jako vse dopalo. Nato je obiskao svojo mater v Dalmaciji, štera je bila jako vesela. Pravi naš Tom: E. lepa je naša domovina, ko ne bi imela komunistične vlade, pod šterov siromaško ljudstvo dosta trpi. Antonija Denša. mi je često dejal pokojni Jože, ko je mislil na povratek v tako mu ljubljeno domovino — Slovenijo. Da, res. S prvim vlakom. Takoj po novem letu si odšel, brez slovesa in slovenske pesmi na ustih, katero si tako ljubil. S prvim vlakom si odšel v domovino Večnosti, da sprejmeš plačilo svojega Očeta, kateremu si posvetil svoj prevzvišeni poklic. Prepričani smo, da bogati zapiski knjige Večnosti izkazujejo Tvoja plemenita dela. Mnogo si storil, pa bi še mnogo več, saj Tvoji načrti so bili bogati, veliko in globoko zamišljeni. življenjska pota Ti niso bila posuta s cvetlicami. Pot po ka^ teri si hodil, je bila dolga in trnjeva, pa Te pripeljala samo do križpotja. “Stop”, samo do tu in nič več. Don Joso, tako so mu rekli otroci in tu ga je zaustavil vsemogočni. Našel si grozno smrt kot plačilo tega sveta, a prepričani smo, da boš v domovini Večnosti poplačan stotero. Neizmerno si ljubil otroke, težko Ti je bilo živeti brez njih. Zato si dobil kot spremstvo malega junačka — trpina trinajstletnega fantička James Thomasa. Oba sta šla in ostala bosta skupaj. Na stotine otrok in družin tu in tamkaj v domavini se Te bo spominjalo v molitvi. Bil si dobrotnik in — junak. Naj bi Ti bil Vsemogočni bogati plačnik, za vse kar si inam storil navadnim zemljanom, dobrega. Tvoje domače pa naj tolaži misel, da si srečnejši in mirnejši. Počivajta v miru dragi Jože in mali James, Vašim preostalim domačim pa iskreno sožalje. Prijatelj Maks S. ftulturna far onika t g. Luskarju in malemu Jamesu v spomin Petaluna, Calif. — S prvim vlakam bom odšel nazaj, tako računano tveganje, torej nekaka stava. Stavijo pametni ijudte zcm) redko, če pa to že store, potem morajo biti izgle-di na dobitek dosti dobri, zahod pa stavi na Tita, čeprav so izgledi zanj obupno slabi v primeri s tem, kar stavi na kocko. Ro našem mnenju je “preračunano tveganje” zelo tvegan račun, ki bo prinesel Ameriki in vsemu svobodnemu svetu veliko razočaranje, jugoslovanskim narodom pa prinaša že zdaj vedno nove bridkosti in podaljšuje njihovo suženjstvo. “Ilirija” se pripravlja na koncert Zormanovih pesmi Cleveland, O.—Kakor je videti v “Ameriški Domovini” vsak ponedeljek, priredi pevski zbor “Ilirija” koncert Ivan Zormanovih pesmi. Imamo pesnika —. skladatelja v svoji sredi, pa kako malo se menimo zanj. Seveda smo že tako navajeni, saj mora biti tako in nič drugače. Vse nam mora biti servirano na krožniku. Od kod je prišlo, kdo je vse to napravil, nas popolnoma nič ne briga. Zakaj pišem vse to? g. Zorman je doprinesel za slovenski narod v Ameriki že jako veliko. Pa sem prepričan, da malo rojakov pozna njegovo delo. Ni bilo vedno tako. Da se ne pozabi, napišem znova, kar je pisal o g. Zormanu že leta 1931. dr. F. J. Kern. V Zormanovih poezijah “Po-tq ljubezni” piše dr. Kern tole: “Pred nekaj tedni je izšla novai zbirka našega ameriškega pesnika Ivana Zormana. (Pota ljubezni.” 1931). To je pesnikova peta knjiga: Poezije (1919), Pesmi (1923), Lirični spevi (1925), Slovene Poetry (1927) in zdaj Pota ljubezni. Ocenjeval sem prejšnja dela; naj rečem nekaj o njegovi najnovejši pesniški zbirki. Čitatelje bedo najprej zanimali kratki podatki iz njegovega življenja. Ivan Zorman se je rodil v Šmarju pri Ljubljani. Z očetom organistom pride kot štiriletni deček v Ameriko najprej v Ely, Minn. Od tam se p.reseli v Calumet, kjer že v še- “Glavni dobitek” Igralska družina “Slovenskega” odra je že postala stara znanka obiskovalcev slovenskih prireditev v Clevelandu. Zanimivo je, da se članstvo te družine izredno naglo menja. Od onih oseb, ki smo jih bili vajeni gledati na odru v prvih letih, jih je prav malo ostalo. Seveda ima to svoj vpliv na igranje. Igralska družina more postati dobra le s temeljitim delom in dolgo*-trajnim vežbanjem ob vodstvu izkušenega režiserja. Ta mora igralce in njihove sposabnosti dobro poznati, če jih hoče na odru prav uporabiti. Ni vsak igralec za vsako vlogo. Nekateremu zamisel in prikaz nekega značaja, oziroma cisebe leži v naravi, mu je blizu in jo bo z lahkoto dobro podal, drugi se boi morda z isto vlogo boril in otepal, pa ne bo nastalo nič pamet- pod vznožjem slikovitih Karavank in Kamniških planin. Ta kratek obisk je bil za mladega Zormana odločilnega pomena. Ko je leta 1898 na kranjskem pokopališču stali pred na nega. Teh nekaj pripomb samo mi-migrede! Kat je težka priprava kake igre, prav tako je nerodno vprašanje pisanja ocen ali “poročil” o teh igrah. Nekateri žele odrske nastope meriti z merilom čiste umetnosti, ti le redko kako predstavo pohvalijo, drugi gledajo na vso reč čista z narodnega vidika in soi veseli vsakega nastopa, pa naj bo kaj vreden ali ne. Ponovno sem že zapisal, da po mojem mnenju tu med namii v tujini o kakem poklicnem gledališču ni niti govora, pa čeprav pri kakem nastopu sodelujejo osebe, ki so si v preteklosti kedaj z nastopanjem na odru služile svoj vsakdanji kruh. Tujina z vsemi svojimi napori in drugim, tempom življenja nas ovira, da bi dali iz sebe ono, kar smo nekdaj lahko v svojem poklicu storili. Drugo delo nas je nekdanjemu odtujilo. Pri svojih ocenah odrskih nastopov sem skušal hoditi srednjo pot. Upošteval sem vedno, da smo v tujini in da morama biti veseli slovenskega kulturnega delovanja. Podpreti ga je treba in dajati ljudem poguma, čeprav se naši tukajšnji nastopi ne morejo meriti z nastopi Metropolitan opere v New Yorku in naše igranje z igranjem poklicnih gledališč v domači zemlji- Treba je pohvaliti, kar je pohvale vredno, prav je dati tu grobnim spomenikom ^ našega! največjega pesnika Franceta Prešerna, je mlademu fantu prišlo' v glavo prepričanje, da bi ne mogel doseči večje sreče na svetu kakor postati slovenski pesnik. Ko se je vrnil z očetom v; Ameriko, je prebiral slovenske knjige, Dom in svet, Mohorjeve izdaje ter različno tujo literaturo in pesniška dela. Med tem se učil klavirja, orgel in drugih V(5‘ ^0a0Bne, “P?1" inštrumentov, hodil v privaL S“- le nl0r<'a cden ve<: višje šale in kedčno v “college,” dokler se ni zaljubil do ušes in se — oženil. (Dalje sledi) , M. Rakar. Hubbardske novice kako preočito napako, na splošno pa je igralcem in pevcem vedno treba dajati pobude za novo delo. “Glavni dc/bitek” je dosti dobra igra. Lipah se je v njej ponorčeval iz nekdanjih ljubljanskih razmer, ki pa tudi nam v Ameriki niso popolnoma tuje. Saj smo ljudje ljudje in imamo vsi podobne napake ter krepo- drugi manj. Občinstvo se je pozivu Lige slov. kat. Amerikancev odzvalo v obilni meri in skoro napal-nilo veliko dvorano Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Z zanimanjem je čakalo, da se je dvignil zastor. ------ G. Karel Mauser je kot pro- North Madison, O. — Božič in, fesor Boštjan Brvar razlagal te-Novo leto sta minila. Od prija-1 žave upokojenca z malimi do-teljev sem dobil dosti voščil, hodki. Njegovo življenje ni polivala za nje! Od kar sem ostal znalo sicer obilice, toda pote-sam, božičnih voščil ne pošiljam, kalo je v miru doma pod očmi Imam dosti posla z drugimi reč- svetnikov, ki so viseli po Sterni tako, da mi gre včasi vse nah, dokler ga ni glavni dobitek navzkriž. Rešilo, me drugo ne vrgel s tira. Karlova široka raz-bo kot smrt, te pa še ne priča- i gibanost se mi je zdela tu in tam kujem, dokler bom brcal urno premalo profesorska, zato) pa je in plesal. j govoril dosti glasno in razločno, Naselbina lepo napreduje. Zi- da se ga je lahko čulo po vsej dajo novo cerkev, deveta v bliž- dvorani. Med gledalci je zbudil nji okolici. To se pravi, da so dosti veselja in smeha, ljudje verni, pa tudi napredni. | Profesorjevo ženo Matildo je Mr. Steve Svargo, stavbenik, igrala ga. Marija Mauser. V ne-in Mr. John Lukane z E. 159. katerih prizorih je bila prav d> St., Cleveland, sta kupila tu ve- ^ra- Mladega Branka je igral bko poslopje in začela izdelovati 6- Pavle Intihar dosti dobro koti aluminijasta okna in vrata. To vedno v preteklosti. Isto velja stem letu nastopi na neki igri kot “mali” mož. To je bila ena prvih slovenskih iger igranih v Ameriki. Z očetom je obiskal še druge naselbine, kakor Biwabik, Minn., Leadville, Celo. ter vdru-gič preživel tri leta v Minnesoti; nekaj časa na Ely, par semestrov pa St. John’s College blizu St. Clouda, kjer se je izšolalo več slovenskih fantov. je za ta kraj ob jezeru nekaj posebnega. Postavljati sta začela tudi veliko kegljišče. Mr. Svargo ima tukaj več stavbišč, na katerih misli postaviti nove domove. Vsa čast in dosti uspeha podjetnima rojakoma! Slabovreme in zima me zadržujeta pod streho, posebno ka-. i dar je cesta zametena se moram i odpovedati svojim sprehodom. Pozdrav prijateljem! vsem znancem in tudi za g. Milana Dolinarja in g. Milka Pusta, stara člana igralske družine in dobra znanca odra. Gdč. Martina Gazvoda je igrala nevesto Marico. Bila je t-ha in skromna, kot se nevesti spodobi. Naravna v nastopu in, govoru je bila branjevka Marjeta, (ga. Anica Hočevar), dobra tudi gdč. Anica Stergarjeva kot krojačeva žena Agata. Originalen je bil Krištof Je bil Krištof (Stane Gr-Frank Leskovic. ^'n). Brvarjev daljni sorodnik, —-—n-------- Nastop gdč. Hoške Nemec kot Ribji raj | Služkinje pri Brvarjevih je bil | dosti dober in naraven. športni ribiči vsega sveta do- Gledalci so bili v ogromni ve-bro vedo, da so najbogatejša čipi z igro zadovoljni. Prinesla ribja lovišča vzdolž čilske in jim je dosti smeha in veselja, perujske obale v Južni Ameriki. Iz dvorane so odhajali razigra-Ameriške ribiške družbe za kon- ne veflje. Zadovoljni so lahko Naposled njegov oče sprejme j serviranje rib so sestavile po-' tudi igralci, saj je' bila dvorana službo organista na hrvaški fa-,sebno odpravo in jo poslale na polna in je vneto sledila njiho-ri v Clevelandu, kjer je ostal do morje, da bi raziskala vzroke, vi igri. smrti poučujoč cerkveno in posvetno glasbo. Leto 1898-1899 je pesnik preživel v stari domovini, največ v okolici Kranja in v Velesovem zakaj je tam toliko rib, da se je teh obal prijel naziv “ribji raj.” — V ameriških gozdovih je preko 800 različnih vrst dreves. Slovenskemu odru in Ligi, ki se trudita za ohranitev slovenskih odrskih nastopov, iskrena hvala in čestitke! Vili. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) ?,». oorrrohr« 1(11 Z®dta]enlfa Drtavab grrenic Ajrorrtk« Sedež: Joliet, 111. luk »rp. * irl nUn»l« U. maU UU Nki* Kodo: ‘'Vm u rero. dom Ir narod ■»«] ca anega. eden n Ta*." GLAVNI ODBOS; Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Illinois 1. pod'pred.: STEVE J. KOSAR, 3602 No. Lombard St., Franklin Park, I1L 2. podpredsednik: AN'N JERXSHA, 658 No. Broadway St.. Jollet. H). Tajnik: PRANK •> WEDIC, 20] Limp St I .Imt [II Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR,.Oak St., Rt. No. 1, Lockport, lil. Dah vodja: REV. GEORGIE KUZMA, Wilton Center, Peotone. P. O- m Vrti. Kdravnlk: JOSEPH A. ZAI*AR. 381 N, Chicago St.. Jollet, Ul vM»7r»wvi oniton- ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinoii ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, UL JOSEPB JERMAN. 20 W. Jackson St.. Jollet. IHLrMj POROTVI nr»BOW: uOSEPP P A V7.AKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg. Pa. JOHN NEMANICR, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA L'ENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago, Illinois OBZOR Sem in tja po Milwaukee Pri družini Edward N. Kri- lje uvedbo močnejših ključavnic zan, 733 W. Virginia St., so dobi- pri vratih, nekatere spremembe li zalo hčerkico. Čestitamo! J na krmilu, ki se ob nesreči rado Goodwill Industries prosijo za zlomi in večkrat zdrobi vozniku rabljeno in zavrženo pohištvo, prsni koš, ter še več drugega. Če imate kaj, kličite Mitchell Vse predlagane spremembe bi 5-1500, pa bodo prišli iskat, stale okoli $30. Vprašanje je seveda, če bo avtomobilska industrija zdravniški nasvet upoštevala in se po njem ravnala. Nekega Alberta R. Posterja URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 3t. Clalr Ave., Cleveland 3. Ohio Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplač.l denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav * ne manj kot 5 članKcamii za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ah ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski odde-'ek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, fSOAOO ali $1.000 00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera s 3 vsako leto Poleg smrtnlne izplačuje DSD svojim Članom (team) tudi oolnlško .XKlporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne o nerad J e tn poškodnlne. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni Jezik je slovenski In angleški. Rojakom In rojakinjam ee DSD priporoča, da pristopijo r njeno sredo I Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ah ustmeno ns gl. tajnika: FRANK J WEDIC. 30) Ume St. Joliet. (U. Iz urada glavnega tajnika DSD Naznanilo članstvu: — S tem tožbo, je prošen, da jo pošlje v službeno naznanjam, da bo re- glavni urad vsaj do omenjenega vizija knjig tajnika in blagajni- dneva, ka in letna seja gl. odbora v so- Gcodwill zaposluje pohabljence, ki ne morejo dobiti dela v drugih tovarnah. Od stvari, ki jih. popravijo ali prenove, nato pa prodajo, so dobili doslej do __ 95% dobička, ki gre za plačo!z Edlson St 80 zaPrli zaradi P°-uslužbencev. Goodwill je ena :narejanja 10-dolarskih bankov-izmed vej Community Chest ^cev’ Pa P01^ varščino $10,000 Od nje dobiva letno 8% nabra-1pusti i na svobodo- Foster je ku-nega sklada. Zaposlenih ima ^ stay_ tiskarski stroj, pripra- okoli 500 pohabljencev in inva-, lidov. | . Skupina zdravnikov je predložila avtomobilski industriji ; vrsto nasvetov, ki naj bi pomagali zmanjšati število smrti v! : avtomobilskih nesrečah. Zdrav-I niki predlagajo upeljavo tako-1 rojak in lastnik pogrebnega za-zvanega varnostnega pasu, s ka-! voda, je bil ponovno" imenovan terim naj bi bili vsi potniki j v odbor za varnost v Milwaukee, privezani k svojim sedežem, da- 1 čiastitamo! vil plošče in začel tiskati denar. Ko je imel tega dovolj, je po nesreči tiskarske plošče prodal nekemu črncu, ki je bil v službi oolicije. Drugič bo mož gotovo previdnejši. delana nova šolska stavlba. Komaj pa je bila nova gimnazija dobro pod streho, je mesto pogorelo. Let 1812 je vlada odpravila gimnazijo v Kranju četudi jo je obiskovalo 120 učencev: ves denar je požrla Napoleonova vojna z Rusi. Ravnatelj francoske gimnazije je bil kranjski kaplan Jožef Dagarin. Tudi Avstrijci pozneje še več kot pol stoletja niso obnovili gimnazije v Kranju. Še pred prihodom Francozov so leta 1809 začeli zidati v Postojni novo poslopje, da bi o-snovno šolo (trivialko) spremenili v glavno šolo. Župnika Magajno so imenovali Francozi za ravnatelja gimnazije (s tremi profesorji) in za nadzorni- oproščeni šolnine, zato se je smel privzeti kolikor mogoče majhen dodatek iz občinskih dohodkov, za kar pa je bilo treba guvernerjevega dovoljenja, da se je mogel ta izdatek vstaviti v proračun. Tudi na srednjih in visokih šolah so v Iliriji vpeljali pla-; ci Euclida) nekatere z dvemi cevanje solmnc, katere so bili kopalnicami, priključena gara-uboznejsi ucenci oproščeni. Ta- ža. Vse so poino podkietene in ko poroča Vodnik spomladi le- vse s plinsko kurjavo ta 1812, da je od 269 učencev Tudi zamenjava je možna! MALI OGLASI NAPRODAJ Blizu Lake Shore Bulvarja, lepa izbira novih hiš z 2, 3 ali 4 spalnicami, ki bodo skoro dovršene, v najbolj prijetni okoli- Ijulbljanske primarne šole pla čevalo učnino deset frankov na leto 220 šolarjev. Na tej ljubljanski glavni šoli so v prvih dveh razredih poučevali slovensko; za tiste pa, ki niso nameravali stopiti v latinske šole, so otvorili še tretji razred, ka vseh šol postojnske kresije.! kjer so se poleg nemščine učili Poučevalo se je “večinoma po slovensko, deloma pa tudi po nemško”; imeli so tudi učitelja tudi še francoščino. Glede podrobnejšega učnega načrta za prvi razred pravi za italijanski in francoski je-(Vodnik v pravkar omenjenem zik. Leta 1812 so tudi postojn- poročilu iz leta 1812, da so zah-sko gimnazijo spremenili v ko-|tevali razen nekaterih drugih legij (college), ki pa ni uspe-j stvari “gladko čitanje nemške-val; imel je premao dijakov in' ga, francoskega in deželnega Pogrebnik John R. Jelenc, naš učitelj so se deloma odpovedali svojim službam. vV prvem razredu kolegija so poučevali “v slovenskem in nemškem jeziku, v drugem raz- boto, dne 5. februarja t. 1. Ako ime kak član(ica) kakšno priporočilo, nasvet ali pri- Za glavni odbor Družbe sv. Družine. 15. januarja, 1955. Frank J. Wedic, gl. tajnik. Društvo Sv. Družine št. I DSD Joliet, 111. — članstvo društva mu tajniku in glavnemu predsedniku. Vsem želim veliko sreče in zdravja v novem letu. Naj bi vsa naša Družba Sv. prijazno vabim na prihodnjo ce- Družine lepo napredovala in do-jo v nedeljo, 23. januarja, ob bila dosti novih članov v obeh eni popoldne v Ferdinandovi oddelkih. dvorani. Tajnik bo začel pobi- ! Lani smo izgubili kar deset rati asesment že takoj po dva-j članov in eno članico. Tojenaj-najstih, da bedo do seje lahko večje število umrlih društveni-vsi plačali. | kov vse od ustanovitve društva. Bodite točni pri plačevanju 1 Pojdimo: na delo in nadomestimo asesmenta in pomagajte odboru izgubo. Letošnje leto je pomem-pri delu, če hočete, da bo dru- ! bno za vse člane Družbe Sv. štvo lepo uspevalo. Seja je va- j Družine, saj obhajamo 40-letni-žna, zato se je udeležite vsi. ' co ustanovitve te organizacije. Na seji bo umeščen za 1. 1955 Ustanovljena je bila sicer no-odbor in sicer: predsednik Jo- vembra 1914, toda inkorporira-seph Buchar, podpredsednik Jo- na šele 14. maja 1915 v državi seph Mikolič, tajnik in blagaj- Illinois. Zatorej bi bilo na me-nik John Barbič, 1103 Vine St., stu, da glavni odbc'r kaj ukrene tel. 2-3520, ter še nekaj drugih , o tem na svoji letni seji. uradnikov, ki jih moramo pa j V nedeljo, 25. januarja, ob šele izvoliti, dalje nadzorni od- sedmih bo sv. maša za vse žive boi': John Nemanich, William in mrtve člane Društva št. 1. Built for beauty plusduty (to je slovenskega) jezika, gramatično umetnost KOVAČ REALTY 960 East 185 St. KE 1-5030 _________(15) Hiša naprodaj Na Lake Shore Blvd. v župniji Sv. Križa je naprodaj hiša s 4i/2 sobami prostora, plinskim ogrevom, s ploščicami obloženo kopalnico in kuhinjo, končano razvedrilnico, a-luminijastimi zimskimi okni in mrežami, garažo. Cena samo $17,500. Kličite zvečer KE-1-!742. (14) Stanovanje se odda 3 neopremljene sobe se od- redu pa v nemškem in fran-. tudi po novem, spremenjenem coskem”. Kolegij je obstajal iz šolskem sestavu dobro napredu- v deželnem da odraslim v fari sv. Vida jeziku, na podlagi katerega naj Kličite med 4. in 6. uro BR-se uče drugi jeziki”. Pravi da-j 1-0655. ^ lje, da mladina po veliki večini Lepoto, okras in fina razsvetljava ter varno izdelano in primerne cene. To so posebnosti teh svetilk, ki nosijo ima “BEAUTY-PLUS”. Oglejte si te svetilke v naši trgovini, ali v eni ali drugi prodajalni. THE ELECTRIC COMPANY WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY — — «— — — — M* . Live Electrically Be Modern Jt. Jogjp Uai: Zgodovina slovenskega naroda Veliki francoski prevrat in slovenske dežele 9. ŠOLSTVO Preustroj pouka pod . Francozi Kar so v Trstu poleg modroslovnih ved poučevali tudi brodarstvo in zvezdoznanstvo, idrijska gimnazija, oziroma . kolegij, pa je bila nekaka rudarska šola Vertin in Peter Pluth. Reditelj bo Michael Smrekar Sr., zastavonošo poskrbi predsednik v slučaju potrebe, predsednik športnega kluba je Frank J. Wedic. Društveni zdravniki dr. J. Zalar in dr. E. Svetich. Umeščeval bo odbor F. Wedic. Na seji boste slišali poročilo društvenih nadzernikov' in poročilo o sta- DSD, h kateri ste vsi vabljeni. Srečno in blagoslovljeno novo leto vsemu članstvu! John Barbič, tajnik. Društvo Sv, Družine št. 11 DSD Pittsburgh, Pa. — Vse člane in članice, ki ste prejeli vabila nju društvenega premoženja. Po 1 za glavno sejo 26. decembra, pa seji bo malo prigrizka in žaba- na njo niste prišli, opozarjam, se yiednjega šui- za upravno uradništvo in delav- s va, so p° dingih mestih usta- sko nadzorništvo; razen geome- trije in mehanike so se učili tu novili “kolegije” od dveh do štirih letnikov. Pri tem so se Francozi ozirali tudi na kraje- tudi strojnega risanja, kemije in mineralogije. Novomeško vne razmere in potrebe. Tako gimnazijo so Spremenili Fran- ve. Naj se ob tej priložnosti za- da se prihodnje seje 23. januarja za gotovo udeležite. Treba hvalim vsemu članstvu, posebna je izvoliti nov društveni odbor, pa odbornikom za lepo sodelo- | Na minuli seji, ki se je je ude-vanje in naklonjenost. Predsed-1 ležila komaj ena desetina vse-nik Buchar je prišel'vselej s ga članstva, je prevladovalo’ svojo Lizo in ustregel, kjer je' mnenje, naj bi ostal kar ves bile mogoče. Hvala tudi glavne- stari odbor, ker da se dela na tem, da bi se vse slovenske katoliške bratske podporne organizacije združile v eno. V tem slučaju bo več naših dolgoletnih uradnikov zapustilo naše društvo in ostalo pri svojih starejših organizacijah. Taka je bila sodba ene desetine članstva, treba je pa, da poveste svoje mnenje tudi drugi. Ker je bila zadnja seja ravno po Božiču, ne mcirem srpatrati za toliko zlo, da toliko članov, oziroma članic ni plačalo asesmenta. Prosim, da sedaj to popravite. Kdor ne bi mogel priti 23. januarja, naj pride 30. V zadnjih nekaj mesecih nam, je DSD izplačala več na podporah, kot smo ji mi pcslali na asesmentu. Pozdrav vsemu članstvu! Tajnik. cozi v enostaven kolegij z dvema učiteljema. Še manj pa je bilo prebivalstvu všeč to, da še teh dveh ni vlada plačala, marveč je zahtevala, naj jih plačuje mesto. Novomeški intendant Taufferer je zato odredil, da k tem stroškom prispevajo tudi ostale občine, kar so tudi storile. Na col-legio imperiale v Gorici je poučeval neki bivši dominikanec, ki o njem trdi neko avstrijsko uradno poročilo takoj po odhodu Francozov, da je bil slabega vedenja; razen njega je bil tam nameščen še en jud, čemur je škof odločno ugovarjal. Že 1. 1810 so nameravali Francozi ustanovili v Kranju gimnazijo. Dekan Sluga je dal začasno potrebne prostore v župnišču, dokler bi ne bila do- štirih letnikov, ki so se delili v dva gramatikalna in dva hu-manitetna razreda. Seveda je bila v Postojni tudi osnovna (primarna) šoa, ki jo je obiskovalo 97 do 139 učencev. Mislili so tudi na to, da bi v Postojni ustanovili sekundarno šolo, kjer hi se poučevala fran-I coščina in ostali predmeti primarne šole. Sem bi bila upravičena, da pošlje vsaka merija letno dva mladeniča v brezplačno šolanje. Iz sekundarne [šole bi poslali vsako leto 4 dijake s štipendijami na Ijubljan-jski licej, kjer bi imeli brezplačen pouk in brezpačno oskrbo, j Vsi ti načrti pa, ki jih posnemamo iz odloka postojnskega pod' deegata Luksa (12. januarja 1813), so padli v vodo: daljnja organizacija šolstva je izostala in postojnski subdelegat se je moral vnaprej baviti z vojno. Radi pomanjkanja denarja, ki je šel v druge nego kulturne namene, se tudi omenjeni internat pri glavnem liceju v Ljubljani ni ustanovil, kljub temu da so občine izza leta 1812 morale v ta namen prispevati. Dalekosežne so bile spremembe pri iirskem osnovnem šolstvu. Najprej so odvzeli vrhovno vodstvo škofijskemu kon-zistoriju, potem so pa odstranili tudi vpliv dekanov in župnikov kot dosedanjih okrajnih šolskih nadzornikov in poverili z nadzorstvom intendanta, sub-delegate in župane-mere. Meri naj bi za te osnovne šole predlagali izbrane učitelje, ako teh ni bilo, naj bi pregovorili župnike, kaplane in merijske tajnike, “da bi prevzeli to za javni blagor tako važno opravilo. Daši je ibil po francoskem načelu pouk brezplačen, so vendar uvedli v Ilirskih deželah šolnino. Vsak učenec je moral plačati mesečno 1 frank ukovine. Ta denar se je porabil za kurjavo, razsvetljavo in pisarniške potrebščine, iz preostanka pa je dobil učitelj v znesku letnih 100 frankov; morebitni primanjkljaj je morala pokriti občina. Najemnino za šolske prostore in za učiteljevo stanovanje so namreč smele občine na podlagi zakonskega dovoljenja sprejeti v svoj proračun. Plača učitelja pa je obstajala v taksi, ki jo je določil munici-palni (občinski) svet in ki so jo morali starši učencev plačati. Ker bi pa mogle te takse malo nesti, ker so bili je. Slično so se tudi v Idriji na naj nižji stopnji takrat vadili v čitanju slovenskega in nemškega berila. Bil je tudi tečaj, kjer so seznanjali učence z osnovni- Sobe se odda Odda se 4 sobe in garaža, zgoraj, spredaj na 1395 E.' 55 St. Vprašajte zadaj ali kličite EX 1-4791' (15, V najem V najem se odda za zdrav- mi pojmi francoskega jezika. ^ ^zdravniškem^1^ V Slovenščina je poleg nemščine -7 avniskem P°sl<>Pju. , , .. vJ s nemščine Zmerna najemnina. Vse nri ostala tudi se v drugem razre- tikline< 0grw pn tUl!?yemJn _Četrtem pa gOVO* I zračenje. Dosti naprava za n načrt samo še o nemščini in; francoščini, ki se jima je po-1 a • ‘ zneje oziroma razen tega pri- E , aje' v°Kalu družila še laščina. Krščanski 1 8l> “ IBdgerton ^ Kli«te nauk se je v prvih dveh razredih poučeval po starem načinu. Idrijska šola se je od o-stalih razločevala tudi v tem, da na podlagi odredbe rudni,- Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanho« 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-, Ca nagrobnih spomenikov iv 1-5686 pred 6. uro zvečer. ___________________________(15) Naprodaj Proda se krojačnica in čistil- ______ n nica j>o zelo nizki ceni. Vpra- škega ravnateljstva otroci urad- šajte na 6526 St. Clair Ave. (15) nikov in jamskih delavcev niso plačevali nobene šolnine. Za pospeševanje obrti so — kakor rečeno — osnovali v Ljubljani umetno-obrtno šolo (ecoles d’arts et metiers) ter ustanovili za Ilirce 100 prostih mest na višji šoli za umetnosti in obrt v mestu Chalons sur Marne. Na predbožični dan 1810 je pripelo tja prvih 68 hr-vatskih 8 do 14 letnih dečkov na dovoljena prosta mesta. Svoje nove tovariše so francoski gojenci te šole sprejeli pred mestom z godbo, njim na čelu pa sam generalni nadzornik zavoda. (Dalje prihodnjič.) ------o------ MAX'S AUTO BOOT SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 110» E. 61 SL Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobra. Zato je zemlja ženskega —Zakaj spola? —Ker nihče ne ve, koliko je stara. * * * — Ribe so najštevilnejše od vseh vretenčarjev v okoli 20,000 vrst. Ženske dobijo delo Delo za dekle Dekle dobi delo, da bi pošiljala račune, nekaj knjigovodstva, odgovarjala, na telefon in splošno delo, in ki ima dve leti izkušnje. Samo ena v uradu. Nič stenografije. INDUSTRIAL ENGINE PARTS, Inc. 1053 E. 61st St. EN 1-2095 (14) MALI 0GLAST~ Stanovanje sc odda Stanovanje 6 sob se odda samo odraslim. Na novo dekori-ubožni rano. Kličite HE 1-8391. (15) Za državljanstvo potrebujete NEOBHODNO za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černe tovim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri Skušnji stavljenih vprašanj in odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, jugosl. kvoti, Social Security, brezpos. podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt. DALJE PRIPOROČAMO Angleško-slov. slovar: Škerljeve, 2. izdaja $5.23 s pošt. Kernovo: Berilo. Naročite čimprej pri tvrdki: August Kollander 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. CXXXXXXXXJ XXXXaxXXXXXXZXJCC Auto Body Co. Popravimo vai avto la prebarvam«, d« bo kot nov. Popravljamo body in fendsrja. Welding. JOHN J. POZNIK In SIN GLenvtll« 1-3830 982 Eaat 152nd Str—t LETNI PLES iprifedi DRUŠTVO L0ŽKA DOLINA v soboto 22. januarja 1955 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6417 St. Clair Avenue Eddie Habal orkester 0<=^>0<><=>000<><^ JANEZ JALEN: r I- J v i CVETKOVA CILKA Plevice V živem zelenju mladega žita so se pozibavale na Ravnih njivah ob cerkvi Najdenja sv. Križa na Koprivniku v Bohinju tri rdeče, od zadaj zavezane rute, kakor bi žarelo v poznem soncu troje prezgodaj razcve-lih, nenavadno velikih makovih cvetov. Cvetkova tri dekleta, Cilka, Rozalka in Minca so plele pšenico. Visokorasli, zelankasto rdečkasti dresen in rumenklja-to samojedo, ovijajoči se slak in smolnato trico, popje nastavljajoči kokolj in drpbnolisto gra-šico, odganjajoči mak in pla-vico, po tleh se plazeči modri jetičnik in še od zgodnje pomladi cvetoče mačehe, pirnico in ves drugi nizki plevel so rva-le kar z rokami. Bodeči osat so izpodrezovale z zarjavelimi, za drugo ne več rabnimi noži. Širokolisto šavje pa so izkoja-vale s kopuljami. Boleči sov-nje kožice, so se vsem trem že več dni vihali izza nohtov na prstih, najbolj pa Minci, ki je šele o veliki noči končala ponavljalno šolo. Na isti njivi tik pšenice je o-sipal Cvetek ozek kos zgodnjega krompirja. Vodil mu ni nihče.. Težka, lisičje rdečkasta kobila, s svetlo grivo in repom, obrzdana na en sam voj, je bila tak-* privajena delu, da je na 00(X=>0 ozarah sama obračala in skoraj vselej tudi sama zadela, med kateri dve še ne osuti vrsti je treba zastaviti. Blaž kljub temu ni bil nič kaj prave volje. Sklanjal se je niško med ročiči. Truden je bil in kolesce mu je cvililo. Skoraj sram ga je hotelo biti ljudi po njivah naokrog, saj jim je kolesce glasno pripovedovalo, da mu je gospodar komaj za dober palec široko os pozabil namazati. Najbolj nerodno mu je bilo, ker je njegovo vnemarnost slišal tudi Bajtnikov Janez, ki je v bregovitem Lazu z motiko osijal tistih nekaj grobov krompirja, ki ga je bila njegova mati, stara Bajtnica, prav na cvetno soboto s kopuljo vsadila. Kobila je dvignila glavo in hotela obstati. Komaj seženj pred njo je zletela iz razorčka vrana. “Hi!” je pognal Cvetek. “Krrra, krra,’- je zakrožila vrana nad njivo in odletela proti Pokrovcu. Črna, rahla prst pa se je zamolklo hrsteč kar naprej zgrinjala k temnozelenim vrstam krompirja. Minca je znova naplela polno roko plevela in ga vrgla čez krajno srdo na ozko mejo. Le malo je manjkalo, da ni zadela bosih nog tete Jere, ki je prav po tihem prišla od hrbtne strani. Hotela je malo prisluhniti pogovoru deket, pa se ji- ni obneslo. Še vedno je rada poskrbela za hčere svojega brata, čeprav je že tudi najmlajša odraščala in niso mame skoraj nikoli več pogrešale. Da bi dekleta njene namere ne opazile, je hitro začela milovati Minco: , “Kakor vidim, Minca, si hudo naveličana pletve.” “Kdo bi je ne bil?” “Tele pšenice smo res vse že čez glavo site,’' je skušala Cilka pomiriti nejevoljo mlajše sestre. “Naše njive so vse tako za-pleveljene, kakor bi bil kdo nalašč sejal plevel nanje,” so zaskrbele Rozalko še druge pletve, ki se bodo vrstile iz tedna v teden prav do jeseni. “V mojih mladih iletih so nam pravili,” je vedela povedati teta, “da v zelenem žitu plevel raste, kjer so dekleta pri hiši pa nagelj na ganku cvete.” “Spomladi šele sem posadila svoje nageljne. Dobro mi odganjajo,” se je pohvalila Minca. “Moj veliki ima letos čez sto cvetov nastavljenih,’ se je Rozalka živo nasmehnila teti Jeri. ‘•‘Polno imam skrbi z gospo-dijstvom in se ne utegnem u-kvarjati še z rožami,” se je kakor opravičila Cilka in vrgla z obema rokama hkrati za pol kupa plevela izpred sebe na mejo. S hriba v hrib sta se vsak s svoje smreke skušala drozg in kos, kdo bo lepše zapel svoji valeči družici. “Eee, eha!” je ustavil Cvetek kobilo poleg zgovornih žensk, da vsaj nekaj besedi privošči Jeri; ta se je bila poročila več ko deset let pred njim k Višev-niku in je že pred vojsko dobila mlado k hiši in sedla na dober preužitek. Bila je tudi srečna kakor rsdkokje. Vsi štirje sinovi so se ji vrnili zdravi z vojske. Le* Lojzu, najmlajšemu, jim prav nič ne smili in ga tako lahkomiselno razmetavajo. Ne pomislijo pa prav nič ne, kako ga utegne še manjkati, ka- šo bili zavoljo ozebline porezali dar • se časi preobrnejo. Sedaj prste na nogah, da sedaj ne hodi lahko navkreber, nesti v breg pa skoraj kar nič ne more. Kakor bi bil Bog pod lastno dlan skril Jero pred nesrečo. Je pa njega, Cvetka, zato bolj prizadelo. Oba sinova, Blaža in Andreja, je koj prvo leto zgubil. Pritaknila se mu je skoraj zavidljiva misel. Saj ni maral. Toliko ga je pa le zmotila, da kar koj ni vedel nič pravega reči. Jera ga je prehitela: “Blaž! Preplitvo orješ in prav nič plevela ne udušiš. Se ti nič ne smilijo dekleta? Poglej, kako trpe!” “Bi bilo bolj prav, da bi se jaz njim smilil. Vsaj kateri izmed obeh doraslih.” Cilka je sklonila glavo, izpulila z golo roko tršat osat in ga nalašč vrgla teti na boso nogo. Jera je razumela in skušala speljati pogovor drugam: “Najel bi, Blaž.” “Koga pa? Kdo pa mara danes v dnino? Kar le količkaj se iz same presitosti nekaterim še ženiti ne ljubi.” Cilka je mrko pogledala očeta: “Spet modrujete, ata.” “Tak si le razumela, kaj hočem reči.” “Ne vem, če sem prav.” “O, prav, prav. Zadnji čas je, da se omožiš.” “Poročite se sami, če se vam tako mudi.” Cilka je vrgla plevel, da je zleteL mimo tete na sredo meje. “Sedaj je prepozno. Bil bi se pa,” je pribijal s pestjo na ročico, “ko bi mi bilo naprej razodeto, da bosta oba fanta ostala v vojski, čeprav vem, da je komaj vsaka stota mačeha kaj prida. Hi Lisca!” Pognal je odsekano. Kobila je butnila v komat in tako hitro peljala, da je kolesce neprenehoma cvililo. Pa Blaž ni nič slišal. Je ves utonil v spominih in skrbeh. Od zavor nad vasjo se je razlegel prešeren vrisk. “Le komu se ljubi?” utegne, je na Pokljuki v lesu. | Kakor bi bil mladi svet po Kakor listja mora biti tam go-j Minci, ki je to rekla, vrisku ni- razkazovala in razlagala: “Mačeha. Pet listov ima njen cvet. Spodnji, največji, je ona sama. V rumenem krilu, s črnimi židanimi trakovi pošitem, se šopiri. Lista, ki se k njej pri-ti^cata, sta njena otroka. Zgornja dva lističa v umazanih o-blekah sta pastorka. In če cvet obrnem; pet zelenih stolčkov je spodaj. Vsak listič bi lahko sedel na svojem. Mačeha sama. na najširšem. Pa ni tako, kakor bi bilo prav. Hudo narobe je. Mačeha sedi na dveh, njena otroka vsak na svojem, pastorka pa oba na enem. Zato v nekaterih krajih tem čudnim rožam pravijo tudi sirotice. In če bi se bil ata po mirnimi smrti drugič poročil, bi najbrž ve vse tri sedele zdaj na enem samem ozkem stolčku. Zato pa ni prav, Cilka, da mu nočeš ustreči.” “Zakaj ravno jaz? Naj Rozalka pripelje mladega k hiši!” “Nama z Martinom ne kaže prevzemati Cvetkove zemlje. Pri Robarju jim je bolj treba gospodinje kakor pri nas gospodarja.” “Pa pusti Martina in si koga drugega poišči.” Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in *nnmke. ri raztresenega denarja, ko se .‘S-, ''k* 1882 V BLAG SPOMIN Druge obletnice smrti soproge in ljubljene sestre ANTONIA JAMES ki je umrla 19. januarja 1954. Naj počiva v miru! Žalujoči: JOHN JAMES, soprog JOHANA GRAYS, sestra Cleveland, Of., 20. jan. 1955. 1954 hče ni odgovoril, še Bajtnikov Janez ne, ki je bil rad vesele volje. “Nič se ne ujedaj, Minca, in Boga hvali, da nimaš pisane matere,” je predla Jera v glavi še prejšnji pogovor. Prav ona je bratu Blažu najbolj odsvetovala, da bi se drugič oženil, čeprav je bila Cilka, ki je morala po mamini smrti prevzeti gospodinjstvo, takrat še za celo leto mlajša, kakor je sedaj Minca. “Bi jo že kako prenesla,” se je branila Minca. “Misliš,” je podvomila teta. “Vam mar še nisem nikoli razložila, kako mačeha cvete?” “Ne, še nikoli, teta.” Jera se je ozrla po njivi, odtrgala cvet mačehe, pokleknila v pšenico pred dekleta in jim VABILO NA DELNIŠKO SEJO Prihodnjo sredo bo seja slovenske The North American Banke v spodnji dvorani S. N. D. Začetek ob 8. uri. Zelo važno je, da se delničarji in delničarke te seje udeležijo. Ako se ne morejo udeležiti osebno, naj pošljejo v ta namen njim poslane PROXY. Postava bančnega urada zahteva dovolj navzočih delničarjev bilo v Proxy ali osebno. Kakor je vsako leto bančna seja poučna za vse, ki lastu je jo delnice, prav tako je tudi prijateljsko družabna, kjer se skupno osvedočijo o vsemu poslovanju, napredku in če potrebno, tudi spremembam poslovanja in po-strežnosti. Vsem bo dana prilika vprašanj v katerikoli zadevi in ^ , v , bodočem poslovanju. Pridi- Rozalka ]e hudomušno pogle- te točno in točno ge bo geja dala Cilko Od spodaj navzgor. | izvrgiIa Slovenci bodite po-Vsa zadovoljna sama s sabo in nosnj na svoj tako zaslužen srečna z Robarjevim Martinom, fjnan£ni zavod, kjer se deli mnogim pomoč v posojilih, obenem se pa tudi delnicam pomaga do še večje veljave. se je zasmejala Cilki v zaskrbljeni obraz: “Hmm! Ga že i-ščem drugega.” “No vidiš, Cilka,” je spet poprijela Jera. Cilka je vstala in si odvezala plažovt: “Domov grem, da opravim in skuham večerjo.” (Dalje prihodnjič) V imenu celotnega direk-torija vabi ANTON GRDINA, predsednik. Use O ur Lay-a-Way Plan QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH. Prop. IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Road ŠTOJRE, HOURS: Monday, Thursday. Friday-—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9-£.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, pirijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni oče joseph rouz ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 13. decembra 1954. Pokojni je bil rojen dne 12. februarja 1882. Pogreb se je vršil dne 17. decembra 1954 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo z asistenco je daroval Rev. B. Baznik. Po pogrebni sv. maši zadušrtici pa je bilo njegovo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE Na tem mestu se prav iskreno zahvalim Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sveto mašo in druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika ter potem spremil truplo iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njegovega groba. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača. Zahvala Rev. Jos. Vargi in Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sv. maši. Dalje se prav iskreno zahvalim vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše. Enako se iskreno zahvalim vsem, ki so položili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev ter mu tako izkazali zadnjo čast. Prav lepa hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogo- čili, da so se mogli udeležiti pogreba. Dalje naj prejmejo zahvalo vsi, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše; zlasti še onim, ki so se udeležili pogreba, prav posebno pa svete maše, ter spremili očeta na njegovi zadnji poti na pokopališče, vse do njegovega groba. Zahvala društvu Anton Martin Slomšek št. 16 SDZ za pomoč in vso naklonjenost. Prav tako dobrim sosedom za lepi venec sosedov in pa za obiske v bolnišnici. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. Končno zahvala vsem, ki so kaj na en ali drugi način pomagali. Prav tako tudi lepo hvala vsem za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno. THE MAY CO.’S BASEMENT Nove nizke cene FIBERGLAS PRIKROJENE zavese Od pralnice do okna v 7 kratkih minutah brez vsakega likanja A Vi, dragi oče, počivajte v miru in lahka naj Vam bo gruda te nove domovine; duši Vaši pa večini mir, ki ga V am iz vsega srca želim. Naj Vas dobri Bog poplača za vse Vaše delo in skrbi z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Bog Vam daj sveti raj in enkrat pa vsem srečno snidenje: Nad zvezdami. Dotlej pa z Bogom. Križ nam je drevo življenja, v njem nam upanje zori; da če smo s Kristusom trpeli sešli se bomo v srečni večnosti. Vaša žalujoča STELLA V stari domovini zapušča pokojnik več NEČAKOV in NEČAKINJ tukaj pa BRATRANCA Cleveland, Ohio, 20. januarja 1955. 40 inč dolge Vsak par 82 inč širok • Se ne krčijo, ne grbančijo, ne vlečejo, ne oblede, ne preperijo, se ne umažejo. • Nikoli jih ni treba nategovati, škrobiti ali likati • Deževje ali toplotni grelec jim ne škodujeta • Ne gorijo! Rja jih ne razjeda! Pralne! • Odbijajo dež! Bele! 54 inč dolge 63 inč dolge 72 inč dolge -2.99 par -3.39 par -3.59 par 81 in 90 inč dolge—3.99 par Sprejemamo pismena in telefonska naročila. Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement Oddelek za zavese