Leto IXVIL, St US LJubljana, torek 5. Junija 1934 Dta %> vsak dan popoidn«, izvzemal oedaije in a Din 2.-, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 900 vrsta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl iavek wsij6 mesečno v Jugoslaviji Din 11.-, aa mozeiimtm do 90 petK a Dtn a.-, večji tneerati petit — > Slovenski Narode ne vračajo. UKEDNI8TVO IN UPBA VN1STVO LJUBLJANA, KnesUere uOca si. 5 tai Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljana** o«U, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon si. eA podružnica uprave: Kocenova ulice 2, telefon §t. 190. — JESENICE. Ob kolodvora WL Račun pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani st. 10.361. LE SPLOŠEN SPORAZUM JE MOGOČ a si nikakor ne želi sporazuma z Nemčijo na škodo drugih držav Ženeva, 5. junija. AA. Na snočnji seji predsedništva razorožit vene konference je predsednik konference Hen-dersoo namignil, da ba šel v Berlin, kjer bi poizikustl obnoviti stike med Nemčijo in Ženevo, Francoski zunanji minister Barthou Je nato odgovoril, da bi blk> potovanje, ki naj dožene sedanji namen Nemčije in jo skuša zbližati s Francijo, brez koristi. Saj je Henderson nekaj podobnega že poizkusil in je tedaj doživel neuspeh. To pa, je nadaljevat nikakor ne pomeni, da sta stališči Francije in Nemčije nepremostljivi. Prav rad je pripravljen posplošiti sporazum, dosežen v težavnem vprašanju Posaarja, tudi na druga sporna vprašanja med Nemčijo in Francijo. Če je sporazum z Nemčijo mogoč, se ga bo Francija oklenila s popolno dobro voljo. Barthou je nadalje zanikal, da bi med Francijo m Anglijo obstajalo nepremostljivo nasprotje* kakor so nekateri mislili, zlasti po seji v sredo. Francija in Anglija sta veliki državi, ki sme vsaka povedati svoje mnenje svobodno. Poudarek je bil na eni in drugi strani nekoliko drugačen. Iz zapisnika pa izhaja, da iz tega nasprotja ni mogoče sklepati na načelna nasprotja. Barthou je nato opravičil, zakaj je odklonil sodelovanje v redakcijskem odboru. Seja se je končala z govorom poljskega delegata Raczynskega. ki je izjavil, da bo morala konferenca proučiti razne varnostne predloge, sicer propade. Prav tako je švicarski delegat M o 11 a vprašal, zakaj konferenca ne poizkusi ravnati tako in po metodi, ki je v vprašanju Posaana do vedla do sporazuma. Predlog o redakcijskem odboru >e nato padel in bo predsednd-štvo nadaljevalo sejo danes popoldne. Pesimizem francoskega tiska Pariz, 5. junija. Potek včerajšnje debate na razorožrtveni konferenci je razočaral francoske liste. V zadrtih dneh so z zadovoljstvom beležili »zmago varnosti nad razorožitvijo«, včerajšnjo debato pa označujejo kot nekak preokret v tem vprašanju. Jutranji Hsti pravijo, da se }e razširila fronta držav, ki streme za tem, da se doseže sporazum z Nemčijo po direktnem potu. Z velikim obžalovanjem ugotavljajo, da se borijo proti franco-sko-ruskemu projektu ne samo Italija, Anglija in Zedinjene države, temveč da predlagajo rudi nevtralne države ničesar drugega kakor povratek k angleški spomenici in h gotovim razoro-žitvenim ukrepom. VeHko nezadovoljstvo je zbudilo dejstvo, da je Lit vinov zopet moral umakniti svoj načrt. »Ouevre« in večina drugih listov menijo, da morejo prerokovati odgodi te v razoroži t vene konference do oktobra. Potek razprave Pariz, 5. junija. AA. Po poročita iz uradnega vira je predsednik razoroži t v ene konference Henderson v svojem včerajšnjem govoru nag-lašal, da na ženevski kon-ierenci nd mogoče doseči nikakih rezultatov, dokler ne odstranijo političnih ovOr, k-; jrh navajajo resolucij* šestih nevtramA držav in tu rike delegacije. Heoderson je nadalje mnenja, da mora predsedništvo konference najprej pozvati splošni odbor, naj po:zkusj vse, da odstrani sedanje nesporazume in da pridobi Nemčijo za spk*š-no konvencijo o razorožitvi. Henderson je mnenja, da kompromis med raznimi stališči na konferenci nd izključen. P rod sed niši vo konference bo blagohotno proučilo vsak predlog o varnosti k; bo omogočil sklenitev razorožttvene konvencije, obenem pa smatra, da ne kaže obnavljati pogajanj o razorožitvi med posameznimi državami, dokler n: načelnega soglasja na konferenci. Francoski zunanje minister Barthou je s svoje strani nag-lašal, da je že 14 držav zahtevalo, naj bi varnost bi-la osrednje vprašanje sedanje razorožutvene konference. Francoska delegacija je tudi mnenja, da bi bila nadaljnja zasebna pogajanja o razorožitvi v sedanjih okoliščinah popolnoma brez pomena. Prav tako ne kaže imenovati posebnega odbora, ki naj zbliža francosko JO nemško razorožitveno stališče. Po francoskem zunanjem ministru je govoril ameriški delegat Daviš, ki je dejal, da bi vprašanje varnosti bilo mnogo lažje, če bi Nemčija vnovfč sodelovala v Dru- štvu nairodov in ko bi bt4o mogoče z Nemčijo pogajati se o sporazumu, ki naj z razoroži t venlm vprašanjem obenem reši tudi vprašanje varnosti. Mnogi narodi sodijo, da j« splošna razorožitev najboljša varnost, je dejal Norman Daviš ob koncu svojega govora. Angleški pravosodni minrister Eden se je dotaknil Hendersonovih izvajanj in d« jal, da je treba najprej rešiti vprašanje metode. Treba je najti podlago za nadaJj-na pogajanja. Eden je nastopil proti imenovanju novih odborov. Prav tako smatra, da ne kaže razširiti delokroga konference, kakor je predlagal sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov- Švedski zunanji minister Sandler je znova branil predlog nevtralnih držav, poljski delegat pa je Izjavil, da bo konferenca propadla, če ne prouči predloženih varnostnih načrtov. Švicarski delegat Mot-ta je poudarjal, da so mogoči rezultati samo s sodelovanjem Nemčije. Zato je predlagal, naj tudi v tem vprašanju preizkusijo metode, ki so dovedle do sporazuma v posaarskem vprašanju. Na koncu je govo-fil španski delegat Madariaga. ki je predlagal, naj konferenca prouči samo vpraša- | nje varnost' in sicer brez vsake zveze r vprašanjem ravnopravnosti in razorožitve. Ker ni bilo sporazuma glede imenovanja redakcijskega odbora, ki naj zbere vse predložene načrte, so sejo prekinili. Vprašanje Dardanel odgođeno Ženeva. 5. jun. Č. Angleški zunanji minister je po svojem razgovoru z Maksimo-som in Tevfikom Ruždi bejem izjaval, da je bila razprava o turški zahtevi glede utrditve Dardanel odgođena za nedoločen čas- Za avtonomijo Posaarja Saarbrucken, 5. junija, č. Tu so bile velike manifestacij«, ker so v Ženevi določili dan plebiscita. Množica je hudo ranila dva Poeaarca, zastopnika stabusa quo. Komunistična stranka v Posaarju je objavila proglas, v katerem poziva svoje člane, naj pri plebiscitu 13. januarja prihodnjega leta glasuje jo za ohranitev sedanjega stanja. V Posaarfu šteje komunistična stranka 30.000 članov. Tidi katoliška stranka je izdala manifest za ohranitev avtonomije v Posaariu. Mi, pravi katoliški manifest, nimamo ničesar skupnega' z današnjo Nemčijo, ki je s silo in teroriem zedinila nemški narod. Vojaško sodelovanje Italije in Avstrije Italijanski oficirji nadzorujejo v družbi avstrijskih nemško mejo — Nove strateške zveze na Južnem Tirolskem Curih, 5. junija, č. Italijansko sodelovanje z Avstrijo prihaja vedno bolj do izraza. Zlasti mnogo komentarjev so izzvale vesti o vojaškem sodelovanju obeh držav Te vesti so dobile sedaj svojo popolno potrditev, ker se je ugotovilo, da je večja skupina italijanskih in avstrijskih oficirjev pregledovala avstri jsko-nemško ozemlje ob nemški meji. Vojaško ekspedicijo je vodil italijanski brigadni general Cassani. Spremljalo ga je 7 italijanskih častnikov in okrog 20 podčastnikov in vojakov, obenem pa rudi skupina avstrijskih oficirjev. Vozili so se po obmejnem ozemlju z avstrijskimi avtomobili. Zlasti dolgo so se zadrževali v okolici Fernpassa, pri Scharmutzu, v Achenseeu in Kufsteinu. Pri tem so si v svoje generalštabne karte zabeleževali neke podrobnosti. Istočasno je potovala po tem ozemlju tud skupina gojencev generalštabne dole z Dunaja pod vodstvom svojih profesorjev. Po vesteh iz Bolcana popravljajo Italijani v Južnem Tirolu vse ceste in gradijo celo vrsto novih vojaških železniških prog. Obisk Gobbelsa v Varšavi Varšava, 5. junija, č. Poljsko društvo za mednarodno duhovno sodelovanje v Varšavi je povabilo nemškega propagandnega ministra Gobbelsa v Varšavo, kjer naj bi predaval o aktualnih vprašanjih. Gobbels bo bržkone že prihodnji teden prišel v poljsko glavno mesto. Čeprav ga niso povabili zastopniki poljske vlade, smatrajo tukajšnji politični krogi njegov nastop v Varšavi kot demonstracijo "proti Farizu. ker Je splošno znano. da je poljsko društvo za mednarodno duhovno sodelovanje pod odločilnim vplivom maršala Pilsudskega. Katastrofalna suša v Ameriki Washangton, 5 junija AA. Predsednik Rooaevelt je sklical konferenco senatorjev in narodnih poslancev iz 15 zveznih držav, ker je pritisnila katastrofalna suša. S temi parlamentarci se bo Rooaevelt posvetoval o ukrepih in podporah za te kraje. Kmetovalcev se je polastil obup. Uničena jim je vsa letina. Podpore bo potrebno tudi drugo prebivalstvo, ki mu preti lakota. Glede kreditov, ki bodo potrebni za to podporno akcijo, gredo v oceni narazen. Eni mlatijo, da bo treba 50 milijonov dolarjev, po mnenj« strokovnjakov pa bo potrebna ena mlHiarda dolarjev. V nekih severnih rxitrajinah, je te dni padlo nekaj dežja. Upajo da bo deževno vreme trajalo in da bo objelo tudi druge kraje. V državi Visconaici. j« državna šumska uprava dovolila kmetovalcem psosto pašo po držav nih gozdovih. V teh krajih so izgmtte zadnje rwwve krme. Hrastu iSkim steklarjem odpovedano HfMtntk, 4. junije. V soboto popoldne ie h*ajio&e vodstvo steklarne odpovedalo skiibo s 15. junijem vsemu delavstvu steklarne, razen onem j, ki dela v zunanjih obratih in delavnicah. Prizadetih je ?eč sto delavcev. Ker ravno letos steklarna dela v polnem obsetru. ie namen odpovedi v tem, ker hoče pod jot je znižati mezde za 8 odstotkov. Čnduo se sliši, da ie podjetje odpovedalo delavcem alužbo baš v času, ko v polni meri obrato^e m ima mnogo naročil. Komunistični proces v Berlinu Berlin, 5. jundja. AA. Včeraj ae je pričel pred tukajšnjim porotoiim sodiščem proces proti 15 komumistom, obtoženih umora s premislekom. Prvotno je bilo obtoženih 25 oseb, desetorica pa je kasneje pobegnila v inozemstvo. Obtoženi bo, da so 9. avgusta L 1931. na tedanjem Bulo wplatiZ!u, sedaj Trg Horet-WesseIa, ubili policijskega kapetana AnJaufa In Lenka. Umor sta organizirala komunistična prvaka Han s RLpo>eoberger In Heinz Neu-mann. Ze pri prvi raaroravi so priče iapo-vedale zanimive stvari 0 nekdanji teroristični organizaciji »rdečih redarjev«. Člani te organizacije »o imeli v Rusiji (posebne tečaje. Metali so bombe in r»s-streKva. Zaslttanlti bo nad 100 prfC. Vatikanski tajni konzistorij Rim, 5. junija, č. Kakor satrjujejo vatikanski krogi, bo papež v kratkem sklical tajni konzistorij, na katerem bo imenoval več novih kardinalov. Tedaj bo podal tudi važno izjavo o položaju katoliške cerkve v posameznih državah, zlasti pa v Vemčfji in v Avstriji. Poljsko-nemška nesoglasja Varšava, S. junija, č. Nem$ko-poljako zblitanje, ki so mu ustvarili temelj s paktom o nenapadanju za dobo 10 let. napreduje le z velikimi težavami. Na nemški strani se čuje j o pritožbe, da je ostalo postopanju poljskih oblasti napram nem-Sci narodni manjšini neurpremenjeno. kakor je bilo v času, preden je bil ta pakt sklenjen. Zastopniki poljskega gospodarstva pa protestirajo proti temu, da se je pričela v Berlinu nova gospodarska politika, ki onemogoča vsak izvoz agrarnih pridelkov iz Poljske v Nemčijo, tako da je poljski izvoz v Nemčijo malone že paraM-slmn. Nov vodja madžarskih tegftfcnfstov BudimpeMa, 5. junija. Grof Karolv je odložil vodstvo madžarskih leiriti mistov. Njejjov naslednik Je grof. SziffraT. Stravhtsfcl francoski državljan Pariz, 5. junija, č. Znani ruski komunist Ig*or Stravinski je dobil z odlokom predsednika francoske republike francosko državljanstvo. Obsodba madžarske politike Madžarski publicist proglaša politiko sedanje budim* peStanske vlade za imperialistično in milita rt stično Budimpešta, 5. junija, č. Znani madžarski publicist Fenyes Laszlo, ki iivi že dolgo let kot emigrant v Londonu, je napisal ob nril-iiki Bethlen ove turneje po Angliji glede na njegova revizionlstiona predavanja članek, ki ga je objavil »Manche-ster GruarcMan«. V tem članku je zavael stališče, da je politika sedanje madžarske vlade imjperialisftična in mUifcaristična. Vsaka najmanjša revizija mirovnih pogodb bi le še ojačflla vipllv take vlade, ki ruši mir v srednji Evropi. Njegov glas o madžarski kampanj i za revizijo mirovnih pogodb je izzval v Angliji mnogo zanimanja. Zato se je sedaj državno tožilstvo v Budimpešti odJočilo, da vloži kazensko tožfbo proti Las-zlu zaradi obrekovanja Madžarske, čeprav za to tK>žbo ni imelo nikake prave utemeljitve, ker živi Fenves L>aszLo že 14 let v tujin! in ker je njegov članek objavil list, ki ne izhaja na MadžarsKem. Proces proti publicistu se je vršil seveda v njegovi odsotnosti, zaradi česar mu tudi niso odmerili kazni, vendar pa je bil proglašen za krivega in je sodišče v utemeljitvi svoje razsodbe navedlo, da je izvršil zločin hude klevete proti Madžarski. Kot oteževalne okoliščine se naglašajo, da je bil njegov članek tak, da bi lahko škodil stremljenjem madžarskega naroda, da bi lahko zmanjšal avtoriteto države, rušil njen kredit In služil neki neprijateljski država za energičen nastop proti Madžarski. Budimpešta, 4. junija č. Kakor poročajo, nameravajo madžarski legitimisti odipo- Slovenci v Ameriki 4. maja je bil v premogovniku v John-stownu ubit rudar Emil Kj-amar. Pokopali so ga v Toledu. kjer živi tudi njegova žena. — V Blainu, država Ohio, je nagle smrti umrl Josip Zumer. Stanoval je pri svojem prijatelju Franu Šuligoju Moral bi na delo v rudnik in ko ga je prijatelj iskal, da bi šla skupaj na delo, ga je našel v kleti mrtvega. Ugotovili so, da ga je zadela kap. Pokojni je bil doma iz vasi Štrit. fara Bučka na Dolenjskem V Centru, država Pensvlvanija. je 14. maja umrl 64letni Gregor Oblak, po domače Hrovatov Groga. Pokojni je bil doma iz Gorenje vasi nad Škof j o Loko, v Ameriki je bival okrog 40 let. — Po kratkem trpljenju je umrla 541etna Josipina Kovačič, rojena Turk, stanujoča na farmi Svlvia Driwe pri Willouahoy, država Ohio Zapustila je starše in tri brate. Pokojna je bila doma iz Loža pri Rakeku, v Ameriki je bivala 30 let. V Clevelandu je padel z okna prvega nadstropja 461etni Janez Anžlovar in se občutno poškodoval na glavi, zadobil je pa tudi nevarne notranje poškodbe. Menda je Anžlovar mesečen, ker je ponoči vstal s postelje in stopil na okno. — Enaka nesreča je doletela v Chicagu tudi 591etnega Pavla Radoševića. ki je padel z okna prvega nadstropja in naslednjega dne v bolnici podlegel poškodbam. V Chicagu je umrl 771etni Anton Šinkovec, doma iz Krke. Za njim žalujejo žena, trije sinovi in štiri hčerke. — 18. maja ie po dolgi bolezni umrla v Clevelandu Frančiška Fifolt, rojena Logar, po domače Vidmajerjeva. Pokojna je bila stara 55 let, v Ameriki je bival 33 let. — V starosti 60 let je preminul v Clevelandu Franc Videč, ki je stanoval pri Faletičevi rodbini. Pokojni je bil doma iz Srednja na Primorskem, v Ameriki je bival 32 let. — Kap je sadela v Clevelandu 46ietnega J. Slepca, ki je bil doma iz Planine pri Rakeku. V Nevrportu je doletela tragična smrt Alojzija Strojana. ki ga je 4. maja ubil električni tok. Pokojni je bil star šele 79 lat in je imel hiso v Blouchertu. Doma je bil iz Smlednika. Za njim žalujejo starši, dva brata in sestra. V Dani, država Illinois so nedavno aretirali 301etneg i Vincencija Okorna, ki je bel osumljen, da je z dvema tovarišema umoril nekega trgovca. Ko so aretiranee zasliševali, se je zbrala pred policijskim poslopjem velika množica ljudi, ki jih je hotela linčati. Zato so jih prepeljali v bližnjo Otawo ,a med prevozom je Okorn pobegnil. VeHka poneverba pri dunajski tvTdH Dunaj, 5. junija, č. Pri pregledu poslovnih knjig: tvrdke Gabes so ugotovili, da je knjigovodja Gaveretlo poneveril 3 milijone lir. »lati v Avstrijo posebno tleipuj čas govoril tudi v AnoMji- CrroJ Bethlen je naplaSaJ, da bo po njegovem mnenju pri*e' čas, ko bodo Rumuni 'ivkieli, da )e nfihov obeta nek odvisen od 8porawiir» r Mrtd&arš Zatem |e srovorrl o s4ališou zin««onoemh držav nasproti man tarnam. Dejal Je, de ifec-šajo te države raznaroditi svoje manJBtne da bi s tem odstranile vprašanje o revrziji svojih mej. Madžarska vlada m madfcm^i narod morata zato podpreti svoje b*a£e v tujini. Trtulescu in d>r. Beneš, kakor tudi upravniki zmaconoenft držav tfuiatrajo i Angležem Wa/t»onom. da ie glavno RpoAto-vati manjši neke pravice, da pa ni dovoljene vtikati se v vprašanje mej, toda organizacije emigrantov te TraiTerrrv*mt)e hočejo fltorfti vse za svoje zasužnjene brate, dokler Evropa ne spozna, da fe treba topremenlti sedanje državne meje, ki so fin nrhvvne pnc»d-be krivično določile. Budimpešta, 4. Junija, č. Mrmstreki predsednik Gombos je sklenil napraviti večjo politično turnejo po Madžarski. Dne 27. t m. bo govoril na zborovanja v Gy6*m. Nato bo pose ti 1 5e več drugih obmejnih mest, med drugim Peouj in Kisfrunrinlns— Boris Žirovnik MIK T jnbljana, g, junija. Ugledno rodbino od vetnika dr. Janka 2i rovnika je zadel stra Sen udarec. Danes opoldne Je nenadoma omahnil v naročje neizprosne, krute smrti sin edinec Boris, slušatelj prava na ljubljanski univerzi. S pokojnim leže v grob nadarjen in marljiv mladenič, Izredno simpatičen In ljubez-njlv fant, ki ga j« poznalo skoraj vse mesto. Boris ni imei nobenega sovražnika, pač pa na tisoče iskrenih prijateljev, ki ao znali ceniti njegov plemenit značaj, njegovo kolegijalnost in neprisiljenost; bil je res vzor pravega tovariša, pa tudi gentlemana. Njegova smrt ne pomeni samo bridke t»-gube za njegove roditelje, temveč tudn za ŠK Ilirqo in Ljubljanski športni klub, katerih član je bil dol^a leta, a težko je prizadet tudi ves jugosJovenski plavalni sport, saj je bil pokojni Boris med nagimi najboljšimi plavači In tudi državni rekoder v hrbtnem plavanju. Modna ilirijanska plavalna ekipa je pretrpela težak jdarec in Boris v njenih vrstah zapustil sloboko vrzel. Bodj plemenitemu idealnemu mladeniču, ki je moral tako mlad v prerani grob, ohranjen trajen spomin, ug-ledni, tako težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! Zmaga Bogoljubova Mannhelm, 5. julija. V ponedeljek se je končala v nedeljo začeta 26. partija med dr. AJtjehinotm m Bogoljubovim. Kmalu se je pokazalo, da Je bil pololaj dr. Aldahina slabel, kot se je mislilo ob prekinttvi igre. Po nekaterih potezah je moral dr. Aldehin žrtvovati kvaliteto In se Je udal po 54. potezah. Stanje je sedaj 14:9 za Aljehrna. V to stanje je vraeu njenih tudi 14 neodločenih Iger. V sredo «e bo igrala 24. partija. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2310.96 — 2922.32. Berrin 1823.47 — 1334.27. Bruselj 796.91 -800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.76 — 173.35, Newyork 3384.66—3442.92. Pariz 224,99 - 226.11. Pra^a 141.79—142.66 Tnst 294.68 — 297.03 (premija 28.5 odst.). Avstrtfslri Silim? v privatnem klir*nSLpyBNSKI NAROD«, dne 5. jppija ■ ■Jllllll . M - MIHI ■ ■MU Za povzdigo naifga sadjarstva Ka| bo treba storiti, da »orna vzdrfali ftaftefip ksajka- re»co pr} »vku sadja Ljubljana, 6. J^uija-O n«dM)6ii««ia ©fcćnem' zi>oru SVD v Mariboru in c tobotnem zborovanju drevee-ničarsie^a odseka SVD anio čitali, aa-to pa dfcapitulirsmo 1« najvažnejše stvari. ■Da je aa*€ sadjarstvo v odločilnih ča-•ih. ko ee pripravlja na oajtežjo koaku-Ptcco prt izvoz« sadja, je pokazala ie ve-ttfca udeleiba. Iz nekdanje ljubljanske oblasti je prišlo le malo delegatov, ker za te eanLaezUao gospodarsko prireditev ni kila dovoljena poloviciLa vozaiina na že-leanici, medtem bo pa ziborovalci z zaO-u-denjem zvedeli za velike popuste, ki so jih bule deležne judovske babice v soboto v Novem Sadu. Poleg zastopnikov bana in oblasti ter zavodov in Kmetijske družbe se je zborovanja udeležil tudi narodni poslanec K rejci, ki ob vsaki priliki podpira sadjarje. 2e pni vhodu so sadjarji in vrtnarji obč-ud-uvali malo razstavo mariborskega vrtnarja Jemca. ki je poleg cvetlic razstavil tudi na svojem vrtu pridelane kapitalne glave zgodnjega zelja in karfijoi. Podpredsednik SVD ravnatelj inženjer Pri ol, ki je vodil aborovanje zaradi odsotnosti (predsednika Hunska, je predvsem poudarjal važnost važnost sedanjega časa, ko so vse sadjerejske države stopile v močno ofenzivo, da ohranijo svoje dosedanje pozicije. Z vsemi silami se moramo pripraviti budi mi ter zato preiti od ekstenzivnega k intenzivnemu sadjarstvu, torej od sedanje kmečke sadje reje k pridobitnemu sadjarstvu. -Izvežibati moramo množico poklicnih sadjarjev, ki bodo poučevali kimeta ter mu precepili drevje slabe vrste s sortami za izvoz. Povsod moramo poudarjati pravilno gnojenje drevja in vse svoje moči posvetiti zatiranju sadnih škodljivcev predvsem s škropljenjem, saj brez zatiranja škodljivcev ni naprednega sadjarstva niti lepega in za izvoz primernega sadja. Sadovnjake moramo obnoviti brez starih napak, da n. pr. ne br.uio več zasajali starih opuščenih sadovnjakov z istimi vrstami, ki na istem zamij.sču ne morejo uspevati, še posebno pa moramo skrbeti, da pomnožimo ko-ičičasto in lupinasto sadje. Vnoveevanje moramo organizirati v okviru podružnic ter ustanoviti zbiralnice in skladišča za sadje, kjer bomo sadje sortirali in pravilno vlagali. S tem bo naš sadjar prišel v narodnem gospodarstvu do aktivnejše vloge in bo lažje čakal bolj.se konjunkture za svoje pridelke. Pospeševati pa moramo tudi domačo porabo ter se naučiti sušenja in predelovanja sadja v pekmez, marmelado, brezalkoholne pijače in sadno vino. Tajnik Kmetijske družbe Kafol je priporočal vnovčevalno akcijo ter se zahvalil SVD za podporo, ko sta v minuli sezona dosegli ol>e organizaciji s skupnim delom velike uspehe za našega kmeta. Kmetijska družba bo še nadalje krila potrebe domačega trga, zato naj se je pa oklenejo vse podružnice SVD. Iz tiskanega poročila tajnika nadzornika S kulja predvsem posnemamo, da je organizacija že prebrodila najtežje čase in njeno članstvo Bpet raste, ko iuia S000 članov ter 200 :uw!ruž.nic po vsej banovinu. PodružJi ice so prav pridno delovale in imajo v 51 drevesnicah 60.000 drevesc, še posebej so pa naročile in svojim čdanom pravilno posadile nad 32.000 drevesc, tako da je SVD obogatilo banovino 6 120.000 mladih sadnih drevesc. Za vse svoje prekori s tno delo je SVD z vsemi podružnicami dobilo le 34.000 Din podpore, razen tega pa tudi razna sredstva za pokončevanje škodljivcev in razno orodje po znižanih cenah in tudi brezplačno. Podi pore niso v nobenem razmerju s podporami drugim strokam, ki deloma niso niti rentabilne, a v sadjarstva km a naš kmet edino rešitev iz težkih ča-tov. Prirejenih je bilo nešfteto predavanj, več tečajev, ogledov in razstav, razen tega pa širi pouk društveno glasilo »Sadjar in vrtnar« v 10.000 izvodrih. Neprecenljiva je škoda, ki jo dela zajec, in zato se mora iapremeniti lovski zakon. SVD se je s svojimi zastopniki udeleževalo vseh konferenc in kongresov v državi, posebno delaven je bil pa tudi drevesnica raki odsek. SVD je pripravilo zakon za zaščito koristnih ptic in predložilo banski upravi predlog glede zasajanja banovinskih cest s sadu ion drevjem, da je tudi v tem pogledaj že precej doseženega. Zavzemalo se je v zadevi prodaje preisku-šenih zelenjadnih in cvetličnih semen, predvsem pa za ustanovitev prcpotrebne vrtnarske iole in za pocenitev sredstev za zatiranje Padnih škodljivcev. Končno pa poročilo obširno govori o važnosti vnovče van ja sadja ter priporoča sodelovanje s K k.-, družbo. Ko je bilo poročilo »prejeto po dalj-il debati, ki je podala več novih smernic, smo iz poročila blagajnika prof. Vernica spoznali dobro gospodarstvo SVD in abeolutorij je bil seveda sprejet soglasno in za preglednika sta bala spet izvoljena dosedanja preglednika Drenig in Gaber. V obširnem in taporilbudnem referatu je ravnatelj Priol priporočal saditev Češpeij in sliv, češenj in marelic, zlasti pa marelic In tudi lupinastega sadja. Referat je tako poučen in potreben, da ho SVD naprosilo banovino, naj ga natisne in razširi po vnej banovini. Skoraj še važnejši so bili pa predlogi glavme^ja odbora in podruknic. ki so podali verno sliko, reenih stremljenj nailh sadjarjev za napredikom. Glavni odbor ee savzems s* po k) vi ću o v ozn in o na ieleznici za delegat« na skupščinah ter za udeležence ©askurzij in tečajev na banovinskih šojah in ustanovah Dr. Kovačec je odločno protestiral proti doc edanjemu postopanju železniške uprave, ki ovira prekoristna stremljenja te vaiue gospodarske organizacije, končno je bil pa sprejet njegov predlog, naj SVĐ zahteva četrtlneko voznino. Po poročilu prof. Verbiča je bila sprejeta ostra resolucija glede zatiranja zajcev in tudi glade zatiranja sadnih škodljivcev, na-to jt pa odbornik lJotoMansk« podru in ice ravnatelj Lap predlaga*, naj STO prireja, pomoljoske rasatav©, *jer naj pokaže tudi sodobni inozemski standard. Tajnik ljubljanske podruinice Gaber je utemeljeval že večkrat sprejeti predlog glede nastavitve strokovnega tajnika, ki naj ga nastavi društvo ia sedanjega proračuna ali pa iadejetvuje od oblasti. Pri tem naj se predvsem ozira na brezposelne agronome, za p;saraiške potreb« naj pa banovina centrali in podružnicam dodeli brezposelne učiteljske abifurijeate, kakor jih je naklonila ie več tudi drugim negospodarskim organizacijam. Na naših učiteljskih šolah naj se zlasti V. letnik porabi za pouk kmetijstva in sadjarstva, saj sedanji mladi učitelji ne znajo niti vse cepiti in požlahtnjevati, da ima vsa banovina ogromno škodo, ko so bili dosedaj vendar naši učitelji tudi najuspešnejši in liajpoirtvovalnejši učitelji naroda v kmetijstvu in sadjarstvu. Glede vnovčevanja je občni zbor savle-nil na predlog dr. Kovačeca sklicati sestanek vseh podružnic v Mariboru, a ea-stotnik KD Kafol je obljubil vso pomoč. Z največjim aplavzom je bil pa sprejet predlog ljubljanske podružnice, ki ga je utemeljeval tajnik Gaber, naj se po vseh mestih in letoviških krajih uvede obligatno serviranje sadja in tako pomnoži konzum sadja v korist producentu in v korist .zdravja vseh meščanov. Po vseh hotelih, restavracijah, gostilnah in tudi tako imenovanih privatnih kuhinjah in menzah naj bo odslej na vseh mizah po dnevnih cenah tudi sadje, kasor dosedaj kruh. Pri vsakem obedu naj bo v javnih lokalih tudi sadje. k{ pa ne sme biti posebej računjeno. vik alku 1 i ran o že v račun za kosilo. Katar jabolk« ali grosdda ne poje. naj ga podari gladni mladini in breapc-se4nin\ U prosijo t» Jnvnlh lokalih. Ta navada je vpeljana v Franciji m gvfei ter drugiii državah, pa tuđa v Bolgariji ki Dalmaciji in v mnogih krajih nase države, zažo pa ne smemo saostati tudi v tem pogledu, saj M brez irtev prav selo Poemo*** konzum sadja ter s tem predvsem pomagali našemu obupanemu kmetu. Za predlog je iarekel dbčai abor predlagatelju poBebmo aafcralo. S presenečenjem so pa udeleženci poslušali vsestranske pritoifre, k*ao je ie-leanisks uprava naročila is južnih krajev drevesca ter jih nasadila ob ielasnlski progi. Drevesca niso ai« vredna ki povečini okužena, da ©kuiujejo vso okolico. Zato naj železniška uprava vrže drevesca takoj ven Is nasadi zdrava drevesca naših drevesniča-rjev. Zborova k*', so pa čuli tudi pritožbe, kako zapuščeno je drevje ob bas* vinski h cestah, ki le last ^novine, iker banovina ne zatira škodljivcev, čeprav je zatiranje napovedano s posebnim lakooom. Stanje banovlnskiri nasadov ob cestah je obnpoo in salo naj se napravi tudi tu red. da ne bo ves boj kmetovalcev proti sadnim škodi ji vejem brezuspešen. Predlog glede na zadnjem občnem zboru ustanovljenega vrtnarske-odseka je bil a pravilnikom in z dodatnimi predlogi izročen glavnemu odboru, nato so pa ztoorovalci določili, da bo prihodnji občni zbor v Celju. Sproženih je bilo če mnogo koristnih nasvetov it. sprejetih nešteto predlogov rasnih podružnic, da je bilo zborovanje, ki se je pričelo ob 9.30 zaključeno sele ob 15. r splošno zadovoljnost. Po zborovanju &° b41i zborovale* gostje Sadjarske in vinarske šole, kjer so vsi občudovali vzgled en red in vzorno gospodarstvo, a vse to je izrazil podpredsednik nadzornik strekelj v zanosni na-pitnioi diretotorju inž. Priolu, ki ima s svojim nad vse požrtvovalnim delom in ogromnim znanjem največje zasluge za napredek našega sadjarstva. Ruska razstava na velesajmu V emigraciji živeči Rusi so razstavili mnogo slflc m skic, med njimi tudi nekaj Repinovfh Ljiubliana, 5. maja. O ruskem slikarstvu v pravem pomenu besede, v kakršnem razmahu ie bilo pred svetovno vojno, tu ni niti govora. To ie samo nekak vzdih po oni močni struii. ki se ie ob prevratu razmer razbežala po teesn svetu. Cuie ee sicer od časa do časa o nekakem svojevrstnem delovanjj in pokretib tudi na umetniškem poliu v Rusiji, toda pravi pojmi o vsem tem pa so nam zaenkrat še neznani. Oglejmo si torej ta del razstave. Predvsem nas bo zanimalo znano ime popularnega ruskega slikaria Ilje Efimoviea Repina in njegovega sina Jurija lljanoviča. ki sta zastopana po nekaterih vprav skromnih delih. Kdo Se ni slišal ali čital o znamenitih slikah TI je E. Repina: >Burlaki<, >Zaporož-eif. >Smrt sina Ivana Groznega< in nešteto drugih, ki so postale znane in slovite tudi v zapadni Evropi. O vsem tem na tej razstavi pač ni sledu, so pa nekatera in-timnejša delca te srečne roke. par skic in risb, 7 r>o števihi, po večini še iz prejšnjih Časov. Značilna in zanimiva za način podajanja vtisov tega umetnika je oljnata skica ^Umirajoči oficir« kozak, izza časa ru6ko-ianonske vojne. Zelo lena in impresijoni stično podana je skica v grafitu z njegovega inozemskega potovanja >V Neaplju«, ki prikazuje način, za katerim je stremel ta umetnik v podajanju vtisov notranjih prostorov. Dobra in zelo enostavna je skica v olju »Vaiak«. ki govori o vsej naglici in preprostosti, s katero ie nanažal umetnik svoje vtise na pred njim ležečo ploskev. O načinu drugovrstnega podajanja in oblikovanja pričata skici v tušu in malo vodene barve >V knjižnici« in >Pred zimskim dvorcem« v Petrogradu. Tz stare dobe ie portretna ris«ba sina avtoria Jurija T. Repina, ki nosi ie sledove umemega izražanja, in pa risbe t Na VjI-jri«, ki je izmed teh njegovih na razstavi najstarejša, ki še nosi 6ledove opreznega skoro akademičnegu naziranja, vendar pa se opaža, da je umetnik iz prvih vrst. JIRU ILJAN0V1C BEPJN. Sin prejšnjega, ki iivi i po smrti svojega očeta Tli ie v emigraciji na Finskem v vasi Koukkola. ki [e prva obmejna železniška postaja ob finski proei in od katere nedaleč ob finskem zalivu lezi znano moreko kopališče Terioki. ki se je pred leti večkrat omenjalo v poročilih o življenju in bivanju nad SOletnega starčka umetnika J. E. Repina. Sin njegov Jurij, je 04 tam poslal za to razstavo poleg zgoraj omenjenih 7 malih del svojega očeta, tidi štiri manjše svoje olhia-te slike, ki pa očetovega slovesa nikakor ne dosegate Najiboljša med temi deli je slika >Beka-Pograničnaja<, na kateri je dobro podano pokrajinsko ozadje, še boljie pa je ohdaUn veiak odnosno obmejni carinik, v ozračju te sevemo-zi mske dobe. Vsebuje tudi dobre vrline slika >F1nska vas«, moti le veSče oko nekoliko preostra ločnica med snegom m obrežnim hribom. Mnogo efabei kot prejšnji pa sta sliki >Pred božičem« in veeerni službi bolji« odnosno >Po večernicah«. ki sta podani v pretirano težki barvi, ne da bi se čutili tresljaji in globina zimskega ozračja; posebno je to opaziti na »Večernicah«. Na levi od zgoraj opisanih del vise tri arhitektonske slike v gwacho-tempera in dve manjši pokrajini. Dela >Skaplje«, >Na-zori pri Skppjju« in >Grafanica« po svojem koloritu in trp p i čno-ha rvn em načinu zelo spominjajo na znanega ruskega akvarelista Karazina. Sredi glavne stene nasproti vhoda visi večja oljnata slika nekake portretne studije >Narodna nos iz Baranje« slikarja V. Vol-čaneokega. Na tei eliki je ocividno prevladalo slikarja platno, ki mi vsled premalo pastozne tehnike pač ni bil kos in tak« trpi tudi risba leve roke na posledicah preveč grobega tkiva. So gotovi deli prev marljivo študirani, dasi nekoliko pretrdo podani, celota pa trpi na preveS ostro zaertansm pred-metu.' n« da bi 'ga obdajalo prostorno ozrač- je. Mnogo boljši od tega ie >Portr3t ge. Ar-tamonovec v ruski bojarski noši. Dosti boljše je podana materija blaga, plastičnost in tudi sicer izraz. Tri naslednje sl;ke: »Praznik fv. Duha v Dubrovniku«. >Rdeča ruta« in >Tihožitje« po nosijo sledove preveč povdarjene predmetnosti. tako kot i«j to povedano zgorai. Pokrajinska slika »Morje«, slikarja A. Kanzena jasno očituje šolo Ajzovskega, dasi je bil slednji v podajanju mehkobnih prehodov ozračja itd. finejši. nego je videti na tej sicer zelo učinkoviti sliki. Velika kneginja Olga Aleksandrovna, sestra zadnjega ruskeua carin Nikola ia lu, je poslala v lepem redu opremljeni dve oljnati sliki tihožitja cvetlic v notranjosti. Iz teh del je jasno razvidna prava nordijska pridnost in obdelava predmetnosti. vendar pa bi bilo želeti ve? podanega oko-lišnesa, celotnega ozračja v ifiterjarjfi, zaradi česar bi nekateri preveč trdo podani predmeti izginili v splosnosri. Slikar g. Boer A. je v tem in sosednem prostori razvesil kar 49 svojih eiik vseh mogočih pokrajin in tihožitij, ki bi bile sredi XIX. stoletja lahko na prvem mestu. Iz teh del veje izredna marljivost in Čut. sladki, jasni in gladki način slikanja, ki je bil pred 60., 70. leti v modi; med tem pa so se nazori temeljito izpremenili. Bo morda privabilo niarsikaterega obiskovalca razstave, da bi tudi on rad prišel v posest tako mičnih slik. Je pač stvar okusa. V srednjem prostoru na levo je razstavljenih nekaj prav zanimivih starih ikon, dalje pa oljnate slike, izmed katerih bi bila najboljša >Breze v jeseni« ge. Ermelove N., portret stare dame in vNesreca ne železnici« Vodihanskega pa naprav!ja grob in trdo okoren vti6. Dalje na levo od navedenih del so nekateri akvareli in kolorirane risbe v tujhi slikarja Golovina. Na nasprotni strani vise slike stiliziranih kostumov za rasne gledališke in druge predstave in aplikacije iz svile iz raznih povesti in bajk. ki jih je poslal g. Valja, med katerimi je tudi nekai arhitektonskih motivov. Na steni poleg vise pravljične ilustracije g. Olge Bensonove v d-j h u prvotnega načina ilustracij Bilibina in pa dva akvarela-gwa-che >Vaški motivi« Vasilija Uljansčeva. Prvi prostor je napolnjen z raznovrstnimi izdelki ruske umetne obrti, vezenin, porcelana, priborov in bogata zaloga originalnih igračk, ki napravijo prav svojevrsten vtis. V tem prostoru je tudi par lesenih reliefov, boljša je vsekakor »Trojka« kot pa >Satan izkuša Krista«. Vrhnji del sten je zavesen z nekaterimi vojaškimi in ianrovi-mi slikami v oiju, ki pa v ume^niSkem pogledu sploh ne pridejo v poetev. Po sredi dolžine tega prostora je razstavljen papirnati ruski denar iz predrevornci|eke m poznejše dobe. Ce bi kdo žele pobi izje spoznati razmere rjske upodabljajoče umetnosti zadnjih stoletij, naj prečita članke, ki so bili priobčeni v >Ioubljanskem Zvonu« leta 1902 in >Ru-dko slikarstvo«, ki je JzSk> v >Dom in 9vetw« leta 1908. kjer je reproduciranih tudi v?č važnih slik. Te olanke je napisal naš rojak Peter fcmitek. ki je študiral na tamošnjih umetniških zavodih in na akademiji umetnosti v PetrocTadu — po lastnem preglsdu m sVjsniah. Izumi in patenti sta velese)mu Letošnji vesele jem ima precejšnje število raxstavljalcev izumiteljev. Raztreseni So po vsem sejmišču. Velesejemsaa uprava se je odloeila, da zfoere za bodoče razstave vse razstavi j alce izumitelje po ^aoznosti v enem prostoru. Gospodinje in perice pozdravljajo izum g*. F. Erjavca, ki razstavlja v >E< paviljonu izredno priprosto in praktično sponko »Stedoveo« sa naseljavanje vrvi pri sušenju perila. V biižini Je gospod Vrgo-vie razstavil za gospode, ki imajo radi vedno lepo zlikane hlače, praktičen obešalnik, združen s likamo napravo, ki zlika hlače brez llkamika in ohranjuje vsled tega blago. Odlično se je postavil s svojo električno automatsko uro-budilko v >F« 573 gospod Stajdohar J. iz Rožne doline. Ura je lisne oblike s kroglo i* nlećnega stekla, v kateri sta kaaaica In Samica. Kot budilka se ura ob doloceaeu času automatično razsvetli a istočasno sprožitvijo zvonca. Po preteku 30 miaut iai-nlca zoa>et automatlSno usaane. Ura ima v sredini lepo sliko kraljeviča Andreja, in je namenjena temu za dar. »Saaio-saioi-bacf tu razstavlja v »F« 674 novoisumljeni aparat as preizacusavsaje jajc. 3 tecn iaumoan bo imela vsaka gospodinja aa zalogi vedno svela jajca. Sosed. Ljubljaii-čan gospod Dr a šle r Franjo, omego^s a svojim lvuoom ».mrzia vu Ikaniaaclja-vsakem a i kolesarju ia vsakemu gospodinjstvu takojtejo viLHtanidtacijo vseh gum. j a« tih p radon sto v. Uradi, trgovci, m &r:-va/tn-fiki z zanimanjem ogledujejo novo Izumljeno signalno napravo »reaktor« gospoda K. štakoviea iz Ljubljane >B« 675, ki onemogoča vsak vlom. Podoben proti-vlenaski izum je .»me v on- »Q< paviljon, ki a silno detonacijo precene vlomilca. »Fredovia« H 6450. stroj za izdelovanje sladoleda ln hlajenja nijač je najmanjša, naju/porahnej&a in najcenejša hladilna naprava, H isdei.i sladoled v d vso minutah. Nabiranje zdravilnih zelišč Ljubljana, 5. junija. Pred leti užitnim gobam še nismo pripisovali nobene vrednosti za kupčijo, a ko so organizacijo trgovine z gobami prevzeli spretni in podjetni trgovci, se je pokazalo, da si naš kmet z nabiranjem in sušenjem gob lahko rrav znatno olajša življenje v teh težkih časih. Suhe gobe namreč izvažamo po vsem svetu in dobimo zanje prav težke miljone, da spadajo med naše najboljše eksportne pride&ke. Enako, kakor je bilo z gobami, je tudi še sedaj z raznimi zelišči, ki jih je dosti po vsej naši banovini in jih zbirajo !• za domačo porabo. Tudi v zdravilnih zeliščih leže še neizčrpani zakladi, saj bi jih lahko izvažali v prav znatnih mnoiinah. Med akcijami, ki z njomi želj Kmetijska družba olajšati težko stanje našega kmetijstva in sploh poljedelskega prebivalstva — omenjamo samo uspešno vnovče van je sadja — je tudi akcija za vnovčevanje zdravilnih zelišč, ki nudi zlasti malemu kmetovalcu in delavcu važen vir dohodkov pri ne preveč težkem delu. Med zdravilnimi zelišči imamo takšna, ki so strupena in škodljiva zdravju, ljudem in živini. Će očistimo polja, travnike, gozde in pašnike tega plevela, zboljšamo s tem kakovost pridelkov, razen tega pa še zaslužimo z nabranimi zelišči. Torej tudo škodljivi plevel se lahko vnovči in, ker nabiranje ni težko, lahko to mimogrede opravljajo otroci in stari ljudje. Danes se težko dobi delo — nabiranje zdravOlnih zelišč pa nudi zaslužek vse leto in prj pravilnem nabiranju bo nabnraiec gotovo tudti zadovoljen z zaslužkom. Za enkrat bo Kmetijska družba kupovala naslednja zdravilna zelišča: seme in korenine podleska, torej tako imenovane prašičke, ki jih nabiramo pred košnjo, in pa čebulice rodleska. ki jih nabiramo jeseni ob cvetju podleskov ter ičh narezane posušimo. Nadalje lahko spravimo v denar Hpovo cvetje, tavžentrože. liste in korenine volčje češnje, encijanove korenine, ki pa morajo biti lepo rumene, pa tudi arniko in bezgov cvet, planinski mah in zobnik, kjer so dobri samo listi brez pecljev. Tudi češminov lub gre dobro v denar, prav tako pa češnjevi in višnjevi peclji ali repki, ki jih sedaj lahko zbere dosti vsaka hiša tudi v mestu. Za nabiranje zdravilnih zelišč je izdala »Kmetijska dniž*ba« toskana navodila, ki jih objavlja v zadnji številki »Kmetovalca« priloženi »Vnovčevalec«. Navodila naj prečrtajo tudi mestni ljudje, saj je tudi v okoHci Ljubljane dosti naštetih rasthn, ki čakajo, da revnemu prebivalstvu pomagajo prezrjveti težke čase brezposelnosti. SPORT V nedeljo olimpijski dan t V nedeljo 10. t. m. se vrše po vsej državi športne in telovadne prireditve z namenom, da se manifestira ideja olimpijske misli, ki jo je pred 40 leti sloviti francoski športnik baron Le Coubertine oživil in ki je zajela danes ves svet Leta 1936 bo naslednja olimpGjada v Nemčiji, zimska v Garmisch-Partenbirchen, letna v Berlinu-Ta olimpijada bo pokazala, kakšno mesto v sportu smo si pridobili med svetom. Ne smemo pozabiti, da imamo tudi mi olim-pionike, da ie tudi naš narod med onimi, ki so si pridobili zmagovalno olimpijsko plaketo! Udeležba na olimpijadi je za vsako državo častna dolžnost, država, ki se olimpijade se udeleži, ostane neopažena, napravi si nepopravljivo škodo. Zato se vse države vnelo pripravljajo na olimpijade in jim posvečajo vso pozornost V vseh državah obstoje tudi zasebni olimpijski odbori, ki so si nadeli nalogo, skrbeti ra udeležbo in uspeh na olimpijskih igrah. Nastori na olimpijadah morajo biti skrbno pripravljeni, kajti le najboljši športniki narodov se bore med seboj. Priprava teh športnikov in udeležba potrebujeta mnogo denarja, radi česar je potebno, da se zbira že sedaj. Pri nas je naš olimpijski odbor na delu Že od zadnje olimpijade, ki je bila v Los Angelesu. Da se pritegne k sodelovanju vse prebivalstvo, je določen v sporazumu z ministrom za telesno vzgojo v vsej dr-žavi 10. junij kot olimpijski dan. Ta dan se bodo vršile razne telovadne akademije, propagandni nastopi, predavanja in zanimive športne tekme v vseh športnih krajah naše države. Tudi v Ljubljani pripravljajo športne organizacije in Sokol obsežen in zanimiv program, ki naj manifestira voljo ljubljanskih športnikov za idejo olampizroa. r^ogram bomo objavili jutri, že danes pa pozivamo vse prebivalstvo, da podpre stremljenje našjn športnikov: v nedeljo — olimpijski dati! Drevi ob 30. un bo y dams*; sudi kavarne Emona sestanek vseh ijubO^esk h podsavesov, klubov ia sokoiskih organizacij, da sf ves program končno redigira Organizacije, k: morda ni>o dobiie vapila, vabimo, da se sesunka ude eie po svojem delegatu^_ kn! t:I>AK Danes: Torek 5. juaiia katoličani: Bonifacij, Dobromil. pravoslavnj *J.S. maja. DA.NASNJt: PBIBKnmfc Kino Matira: Pripovedke iz spalnice. Kise D»or: »Moje hrepenenip. si Ti«. Kine Šiška: Mek^ikaiuska ljubezen. >Skalac, občni zbor ob 2<>.oO v kletni dvorani hotela ^Metropole Produkcija operne sole driauiega kon-servatoriia ob 20. v dramskem aledaliHu. DEŽI'RNE LEKARMi Danes: Mr. Kamor, Miklošičeva otntz 20, in Trnkoczv, Mestni trg 4. A mi Slovenci umu močno podobni tiitim primitivnim iivaltcim, ki se nmoie brez ljubezni kar luko. da nastaneta iz ene dve, iz dveh štiri, iz štirih osem in tako naprej tja v nedogledno bodočnost. Pri las /e pa tako, da se razdeli en čUn-ck i- dve stranki, dve tiranki v štiri nove pokrete, štirje novi pokreti v osem mehkih sto:čkov, osem mehkih stolčkov v šestnajst mastnih korit in tako naprej tja do tistih, ki jih je to imenitno razmnoževanje že hI i iih pa bo prav kmalu spravilo na beraško oalico. Poglejte cigane, koliko imajo strank in pokretov. Pri njih je samo ena stranka — ciganska, samo en pokret — ciganski In kako iilavi, kako odporni so. Če bi se morali mi Slovenci klatiti po svetu brez svoje zemlje, brez lastne strehe nad rf;avo, vsem ljudem v spodtiko, brez pravic, goli in bosi, kakor so oni, bi bili najbrž ie utonili v morju drugih narodov. Cigani se pa drže, ker se razmnožujejo z ljubeznijo in brez korit, brez mehkih stolčkov. To je seveda samo primera, nekoliko krepka, to je res, A pesnik pravi: »Krepka primera, dala bi zanjo cekin . . .c Torej brez zamere. A ker se že tako pridno delimo in rae-množujemo, da imamo organizirane rokoborce, bikoborce, nogoborce, kruhoborce in razne druge borce, bi nam prav nič ne škodilo, če bi se razmnoževali še r arvrej v skrivavnike, počivavnike, podpihovavnike, podkupovavnike in razne druge one g iv-nike. To nam bo mnogo koristilo, saj pravi že pregovor, da Jcjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Torej le pridno se razmnožujmo, da bo čim večji dobiček. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek. 5. junija: Operna produkcija .Državnega konservatorija. Sreda, 6. junija. Družba. Red Sreda. Četrtek, 7. junija: Goljemanov. Premiera. Red C Petek. 8. junija: Bratje Karamaeovi. Red B. Prva bolgarska komedija na odru ljubljanske drame. V četrtek dne 7. t. m. bo premiera komedije Goljemanov, ki jo i© napisal bolgarski pisatelj St. L. Koatov. X avtorjevim dovoljenjem je poslovenil delo g. Rasto Pustoslemsek. Naslovno vlogo narodnega poslanca Goljemanova i^ra g. Cesar, njegovo ženo ga. Medvedova, hčerko ga. Vida Juvanova in sina g. Jan. Važno vlogo novinarja Goril kova igra g. Jerman. Režija je prof. Sestova. J>ejanje je povzeto iz političnega življenja. Premiera bo aa red C. OPERA Začetek ob 20. ur: Torek, 5. junija: Zaprto. Sreda. 6 junija: Luiza. Red A. Četrtek. 7. junija: Zaprto. Petek, 8. junija: Katja Kabanova. Red Četrtek. Abonente reda četrtek giedaliak* uprav vljudno proti, naj ji oproste, kar imajo ta teden operno predstavo namestu v četrtek v petek. Predstavo so morali pi e-ložiti na petek iz tehničnih razlogov. Poje se Janačkova opera Katja Kabanova, ki ja imela na premieri in reprizah izredno velik uspeh. Opera Trubadur spada med ona Verdijeva dela, ki se najpogostokrat isvajajo na gledaliških deskah. V popolni novi zasedbi in inscenaciji se bo pela v Ljubljani v soboto dne 9. trn . Podrobno zasedbo javimo jutri. Pripovedke iz spalnic e Ljubljana, 5. junija Nad vse ljubek in prisrčen film, eaj v njem itrra glavno vloco Sele leto dni ^ ar fantek, ki naMopa oziroma c*pančka in .*e pueti pestovati ter voziti na platnu akoraj y veeb prizorih. Dolcesra, besedila ee male- ;u ni bilo treba učiti in tudi ejflerja ne .a>»i, vendar pa svojo važno vlogo iera imen/ io in popolnoma naravno, saj **e zna grozanrico dreti, ljubko brbljati in najslajše emftjat Bocati aristrokrat Rene se vrača a popotovanj po svetu spet domu v Pariz, ftile drugi dan bi moral priti in zato ima 24 t*r časa. da obišče še d^leo vrsto svojih ljubic, preden objame svojo bogato nevesto. CM rožice do rožice hiti razvajoni metu liček in vaaki napove sestanek ob drugi uri, medtem na siromafien in z otroci premer nadarjen zakonski y»ar potiane med prti'ago v njegov avtomobil krepkega dojenčka, ki ga odkrijejo Šele sijge pri prenašanju prtljage v stanovanje. Presenečenje jo seveda ptrromno, fantek pa je tako lušten, da se dobrosrčni lahkoživer ne moro ločiti od njega. In koliko imata opraviti Reno in njegov dostojanstveni sluga z >mons)oiirie>m Baby<-.n i k a komandanta var-•iarskepa orožnišk^ ea pnlka orožniki podpolkovnik Dragotin Mašek, za pomoćnika komandanta dravskega divizij^kega polka orožniški podpolkovnik Božidar Petkovič in za vršilca dolžnosti oficirja 7.a ins-pektorske posl*3 dliki primeri, da so v poedlnlh podjetjih uposlen! tuji dnlavljani v pomožnem knjigovodstvu, administraciji arhiva itd., dočkn n*£i delavca v drugih državah ob težkem delu komaj žitotarijo, je postala Jugoslavija kJjuib težJki gospodarski krisi pravi ed-dorado velikega Števila takozvanih nenadomestljivih intelektualcev, tujih državljanov. Potrebna bi bila generalna revizija vee>h dovoljenj za zaposlitev tujih državljanov v naai državi. — Darovalci knji* ia va©ufeiligko knjižnic«. Društvo prijateljev pravne fakultete v L ubijani ie rftlenilo nabirati knjige pravne v.-e-bine za veeučilisko knjižnico in Društvo slušateljev pravne fakultete. Tozadevneniu noaivu ekeekutive draatva se ie doslej ie ■■>dzvalo več darovalcev, ki so naklonili društvu tudi zelo dragocene snanetvene knjige. Darovali so: g. dr. Vladimir Foerster, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, 45 knjig: tf- dr. Boris Furlan, privatni docent in odvetnik v Ljubljani, 22 knpg; g. dr. Stanko Lapajne. redni vweučiHški profesor v Ljubljani. 19 knjig; g. dr. Rudolf Anti reika. honorarni profesor v Ljubljani, 4 knjige; g. Anton Mladič, eodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. 45 knjig; g- Matevž Gm-den, kapetan v pokoju v Ljubljani. 9 knjig v sem daroval ram Izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. Knjige eo že orkiane knjižnici >uri-1:ene fakultete v Ljubljani in se bodo po--azdelile med vseutiliŠko biblioteko, seminarske biblioteke in Družtvo slušateljev rv-avne fakultete. — Propa^andietieno potovanje iz Nemčije po Jugoslaviji. Na pobudo iucosloven-*kega kon^nla v Hanovm le organizirala -pmska tvrdka Hanomag veliko propagandno potovanje po Jugoslaviji v d voh avtomobilih nainovoi*e«ra Hpa. EkMcurzile se ude- IHbfefe inž. Reinecke, književnik Gerhardt Poei, na* konsul v Hauovru dr. Jovauovie* in uradnik našega poslaništva dr. MoTitz. Bili so že na Bledu, v LJubljani, na Sulaku, v Split-.i. Dubrovniku, na Cetiuiu, v Skoplji. i\rv»or^ki Mitrovici in Beogradu. 1% Novega Sada se odpeljejo preko Vojvodine in Hrvatske ter preko Maribora naiai v Hanover. '"Vnpn'ona tvrdka izda knjigo, ki se bo tiskala v fWK> izvodih in v nji bo mnoeo posnetkov lz na Je države. Npmen Ip akcije ]e pro-oaganda trgovskih stikov med obema državama in turizma v Juooeiaviji. t— Vreme. Vremernoka najpoved pravi, da bo nestajaoviiono deAovno vreme. Včeraj je deževalo Po veeh krajih nase države. Najvišja temperatura je vnašala v Splitu 26, v ZagTebu 24, v Ljubljani 23.5, v Skoplju 22, v Mariboru in Sarajevu 21, v Beogradu 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.2, temperatura je znašala 14.4. — Dve nesreči. Ko »e je včeraj popoldne vračala 19 letma delavka Marija Kozel iz Kranja proti Primakovemu z dela domov, Jo j« od zadaj dohitel neznan ko-'esar te Je po*L Kozlova j« dobila tefcke poškodkbe na glavi In po vsem telesu. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico. Njeno stanje je resno, ker si je pretresla možgane. — V Mostah pri Komendi je včeraj neznan voznik podrl trgovca Antona Jagodica, ki so ga tudi morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Strahovito neurje nad Dalmacijo. V nedeljo je divjalo nad Dalmacijo strahovito neurje. Toča je v mnogih krajih tako pobila, da kmetje ne bodo skoraj niče?ar pridelali. Bila je tako debela, da je poškodovala tudi strehe in razbila mnogo oken. Uničeno je sadmo dtevj<\ žito. vinske trte in povrtnina. V vasi Striljani je udarila strela v nabito polno cerkev, pa k sreči ni nikogar ubila. — Sleini deček ustrelil llhVtnn ■■nllif. V vasi B^bin potok blizu Otočca se je pripetila na Telovo težka nesreča. 81etni sinček gozdari-i Pavla Vidmarja se je igral z očetovo lovsko puško, ki ee je naenkrat sprožila in strel je zadel niegovo lOletno sestrico, da je kmal i umrla. — Spalna bolezen t Zagrebu. V Zagreb,] sa ie pojavila spalna bolezen, ki je že zahtevala eno žrtev. — Smrtna ob««dba. V Slavonski Požeotred obsega naslednja dela: 1. Prolog iz Lftoncavallove opere Glumači, poje švi-gelj Cveto. Nato sledi celotna izvedba anodejanske opere Moaart lo Salieri, delo ruskega kom»poaiista Rim&ki-Korza«ko-vega. Mozarta predstavlja Drmota Anton, Salierija Petrovčič Tome. Nato sledi L in 111. glika Verdijeve opere Aida. Aido poje Koreučan Štefka, Ammeris Strukelj-Ver-bič Milena, Radamesa Burger Drago in Ramfisa Petrovčič Tone. V prlpradajo-čem aboru in baletu sodelujejo sami kon-sejrvatoriBti. Sledi scena Micaele Is III dejanja opere Canmen, ki jo zapoje Frat-nlik Štefanija, iz Verdijeve Traviahte se poje IV. dejanje. V vlogi Traviatte nastopi I«!liČ Jelka, Alf rad je Drmo*a Anton, zdravnik: Pianeoki Zoran, hišna Rudolf Vida. 9klepo točko produkcije tvori I. slika iz opere Faust. Naslovno vlogo poje Burger Drago, Mefista Petrovčič Tone Pri klavirju sta kapelnika Neffat in dr Svara, operno šolo vodi ga. Skerlj-Med-vedova Cirila. Predprodaja vstopnic po cenah kakor so za dramske predstave z izredno anižanimi cenami od 20 Din na-vzidol je pri dnevni blagajni v operi in od pol 8. ure dalje v dramskem gledališču Opozarjamo na točen aaoetek —lj Nastop gojencev Glasbene Matice. Jutri ob 18. nastopijo v Filharmonični dvoran; gojenci šole Olasbene Matice ljubljaneke. Ta večer sta nam pripravila gospa Hribar-Jeraj Vida in prof. Karel Jeraj in na njem hočeta pojkaaati, kako naj gojimo glasno v domačem krogu, zakaj naj ae naša mladina uči glasbe, ter nam s sistematičnim poukom pripravi marsiksik lep, uaitka poln domač večer. Na apored-u so skladbe za 4 violine, dalje za violino, flavto in klavir, aa petjem violino in klavir, za violino in klavir, sa klavirski kvartet, klavirski kvintet In operni orkester. Kra&ko uvodno besedo bo govoril dr. Hribar Mlrlko. Na ta na-»totp gojencev šole Glaefoene Matice ie prav posebno opozarjamo starše tn mladino. Vstop je proet proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din. Ončiuatvo opozarjamo, da nastopijo gojenci G-M jutri in ne danes. ' —U Prodaja zamoljenih predmetov. V soboto 9. t* m. od 8. ure dopoldne bo davčna uprava za mesto v Ljubljani prodajala zarubljene predmete iz proste roke v prostorih mestnega načelatva na Jegličevi cesti št. 10 (baraki). Na prodajo pridejo sledeči predrmerti: gostilniške mize, stoli, tehitnica % uteftmi, stenske ste-laže. moSki kUbniki. nogavice, rokavice, blacajna Wertheim. radio-aparati, voa na peresih z diro, aparat za polnjenje brezalkoholnih pijač, gramofoni, krožniki, steklenice, kolesa, razno pohiitvo itd. —lj V otroški vrtec dri. učiteljske tole v Ljubljani se sprejemajo otroci od 4. do 7 leta. Sprejem bo v četrtek 14. junija od 8. do 10. ure v sobi otroškega vrtca v pritličju na ženski strani učiteljske Sole. — Ravnateljstvo. —lj Športne in modne arajce, pižame, majice, kravate in naramnice kupite najugodnejše pri tvrdkl Miloš Kar-ničnik. Stari trg 8. Danes premiera. ROLAND COLMAN in KAV FRANCIS v prekrasnem fil- mu „Moje hrepenenje, si Ti44 Film izvanredno napete vsebine ZVOČNI KINO DVOR '■-~i«:«vf ob 4.. 7 is 9 One 4.50 ia 6.50 Iz Maribora — Cestna dela v mariborski okolici. Na novi banovinski cesrri Reka-Sv. Areh na Pohorju se cestna deia nadaljujejo v 6 km počenši od Reke. To sezono se bodo izvršila zemeljska dela do polovice omenjene ceste. Obenem bodo gradili turi dovozno cesto na Mariborsko kočo in Pohorski dom. Dosedaj so popolnoma dogradili na cesti Reka-Sv. Areh 31/* km, cLočkn bo še to sezono za promet sposob-mih 5 kim, tako da bodo avtomobili lahko privozili do višine 660 m nad morjem. Pri tej cesti je zaposlenih 30 delavcev. Pri Sv. Martinu na Pohorju nadaljujejo že v preteklih letih zaipočeta preureditve-na dela. Predvidoma bo letos na občinski cesti k počitniški koloniji pri Sv. Martinu 3 kim del popolnoma prenovljen. Ta cesta ne bo služila samo koloniji in lokalnemu prometni, temveč bo obenem že del bodoče cestne zveae Sv. Martin-Sv. Areh na Pohorju. Iz sredstev banovine In mariborskega sreakega ceetnega odbora se nadaljujejo dela na novi cestni »vezi Levič-žabljek. ki je podaljšek banovinske ceste Loče—Sv. Jernej—'"Licenca. Z do^rra-ditvijo "te ceMe b0 omogočena zveza 1» če-^Sdov. Bistrica. Vsa cestna dela se opravljajo deloma s pomočjo državnih sredstev, bedmostnega fonda in pa rednega proračuna sreakega cestnega odbora Maribor ter banovine. Pri vseh delih so zaposleni izključno le delavci \i sreza Maribor desni breg, ki so očetje s Številno družino. — Usoden padec s kolesa. Ko se je v nedeljo popoldne vozila na kolesu 26letna guvernanta Leopoldina Zlatinšikova proti Kammici na izprehod, je na klancu izgubila oblast nad vozilom ter padla na cesto tako nesrečno, da si je izpahuila levo roko v komolcu. Poklicali so na pomoč mariborske reševalce, ki so poškodo-vaniko z avtomobilom prepeljali v bolnico. PRIDE! PRIDE I „Ljubavne noči na Hawaju" — Nogo si je zlomil. V nedeljo je 22-letni delavec Rudolf Kurulk is Studencev tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Poškodovani Kurni»k se xdravi v tukajšnji bolmicS. — Nezgoda. V ponedeljek zjutraj ai je pri delu presekal 451etni delavec Ivan Aruost iz Sodne ulice arterijo na levi roki tn močno krvavel. Moral je iskati pomoči ca mariborski reševalni postaji, kjer so mu roko obvezali. — Zagonetna smrt delavca. Pri Ma-renibergu so potegnili iz Drave 27 letnega deda-vca Maksa Genmuša, ki je 21. maja v Trbonjah padel v vodo. Ker je imel mrlič na čelu večjo rano, je bila odrejeno sodna obdukcija trupJa. Pri obdukciji so ugotovili, da je Genmuša najbrž nekdo po-preje oplazil Po glavi in ga omamil. Zaradi raznih sumljivih okolnoeti so areti rali nekega železniškega ftuvaja in ga iz ročili okrožnemu sod"i*ču v Mariboru. Pri zasliševanju je dejal, da je Germuš usod nega dne hodil po železniških tračnicah po progi, ki je zgrajena tik Drave. Čeprav ga je pozval, naj gre s proge, se ni hote uma*kniti, na kar ga je začel preganjati Na be«u je pa Germuš padel v vodo. Kei je mož zašel v protislovje in ker je ver jetno, da je Germuša najbrž oplazil p« glavi, so čuvaja otedrfali v zaporu _ Namestu 20 let r°hije dosmrtna j«ia. Poročali emo nedavno o procesu. ki je vršil v aprilj pred mariborskim okrožnim eod'ščem. kier &o ©e zaradi umora 671etnesa vinčaria Antona Balažiča zagovarjali 291«lni vin'čar Janez Bohinec. ki je bil obeojen na 20 let. njegov 221etni brat Anton, ki je bil obsojen na 14 let robi'e in Ljudmila Plohi, ki je pe bila oorošcena. Ker so se obtoženci zaradi odmere kazni pritožili, eeš. da j«» previsoka, ie razpravljal o zločinu še stol sedmorice v Za&rehu. ki je Janezu Bohiuru zvišal kazen na doamrtno ječo, iKitpdil pa ohsodbo njegovega brata in oprostilno sodbo Liu-dmile Ploblove. JuMleJna razstava Sokola Ljubljana II V okvira jubilejnih svečanosti, ki eo t>e pričele z včerajšnjim dnem, je priredil Sokol Ljubljana II v svoji provizorični stavbi na Prulah okusno društveno razstavo, ki jo je otvoril anoči ob 19. etarosta br. dr. Milan ftubic. Uvodoma ie pozdravil zastopnika Sokoleke župe Ljubljana tajnika br. Flectar-ja, zaetopnika Ljubljanskega Sokola br. Ahčine in Kovača, starosto Sokola IV br. Poeaenika, starosto Sokola Vič br. Re>m*a ter dolgoletnega starosto br. dr. Otona Fot-ticha, ki je obenem zastopal mestnega načelnika br. dr. Dinka Puoa. Izrekel je toplo zahvalo predsedniku razstavnega odse-ka br. Milku Krapežj, ki je tako lepo uredil jubilejno rawtavo. Društvena razstava nam nazorno kaže razvoj Sokola II od ustanovitve leta 1908 do današnjih dni. Razstavni odeek je zbral dokaj zanimivega gradiva, ki kaže obilo truda in eokolekega dela v 25 letih. Razstava naj spominja na čase vztrajnega in lepega, pe tudi težkega sokolakega dela. Sokolski mladini otvarjanio jubilejno razstavo, da vidi delo in napore Sokola II. Razstava napravi na poseinika prav prijeten vtis. Na desni strani dvorane sta nameščena članski in naraščajeki prapor, med katerima visi slika Nj. Vel. kraljice Marije, dočim je na nasprotni strani kip Nt Vel. kralja Aleksandra in slika prestolonaslednika Petra med zelenjem in državnimi tro-bojnicaini. Na steni na desno in levo po vise slike ustanoviteljev sokolstva Tyrša in Fiignerja ter voditeljev jugoslovenske.ga sokolstva. Desni kot dvorane je posvečen naraščaju, kjer so razstavljene razne slike, diplome naraščajskih tekem iz lela 1933, dalje grafikoni obiska telovadbe naraščaja v letu 1933 ter idejni načrti Sokolskega doma na Prulah in v Trnovem, ki jih Je izdelal br. Hrvoje Brnčič. Poleg naraščajske-ga odelka je velika grafična slika, ki kaže obisk telovadbe vseh oddelkov od leta 1918 do 1934. Nadalje so na steni razni lepaki in vabila izpred vojne dobe ter velika slika bivšega staroste br. Kavčiča, nato pa serija raznih slik in fotografi] iz društvenega življenja. V levem kotu, ki je gotovo najzanimivejši, so slike prvega odbora Sokola II in prvih njegovih funkcijonarjev. Dalje so razstavljene diplome, ki jih je društvo dobilo na raznih saveznih in župnih tekmah pred vojno in po vojni. Sledi zopet cela vrsta slik društvenih odborov in prednjaških zborov od leta 1908. Vidimo tudi razne blagajniške knjige, sejne zapisnike, vabila k sejam, dovolilnice c. kr. policiiskega ravnateljstva v Ljubljani pred vojno za društvene prireditve, albume s slikami itd. Sredi dvorane pa je velika miza, na kateri so razstavljene slike vseh mogočih iavnih nastopov, prvih načelnikov, vaditeljskih zborov, izletov itd Skratka, razstava je izredno zanimiva ter priporočamo članstvu in občinstvu, da io poseti. Razstava je otvorjena vsak dan do vključno četr-ka 7. t. m. od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Vstop prost. Javen nastop Sokola Ljubljana-Šiška V soboto zvečer je imel Sokol Ljublja-na-šiška na svojem letnem telovadišču javen nastop. Za take večerne nastope je njegovo telovadišče, v obliki kvadrata prav idealno. Reflektorji in pa močan zvočnik so prav mnogo doprinesli k skupnemu uspehu nastopa. Šišenski Sokol je s svojo večerno telovadbo dokazal, da se more kosati po številu in kakovosti svojih telovadcev tudi z največjimi ljubljanskimi društvi. Tudi po-set tega nastopa je pokazal, da Siškarji pravilno cenijo svoje društvo. Poleg velikega števila Siškarjev je prišlo tudi mnogo Ljubljančanov. S telovadbo je začela deca obojega spola (72) s skupnimi prostimi vajami za ljubljansko okrožje. Deca je te vaje. ki so za njo pretežke, izvajala prav dobro; v primeri z nastopi drugih društev pa najboljše. Vaje imajo mnogo počasnih lokov in krogov, pri katerih je deci težko doseči skladnost: sicer so pa prav pestre 52 naraščajnikov je delalo po lepem ra-jalnem nastopu proste vaje za Zagreb in Sarajevo. Celoten vtis in izvedba sta bila dobra. Pri posameznikih je pa še treba pile, zlasti pri vzročenjih, ki so jih te vaje polne.. Tudi bitrost pri 1. sestavi (začetefc in veliki bočni krogi s počepom) je bih. prevelika. Za naraščajniki je nastopilo 32 članic s prostimi vajami za Zagreb in Sarajevo Videlo se je, da so vaje dobro naučene; nekatere neskladnosti so šle na račun godbe. Vaje same so še premalo izdatne in pa mnogo predolge. No verfl, zakaj morajo biti vaje za članice in ženski naraščaj vedno tako dolge. Saj se mora redno delo v telovadnici popolnoma zanemariti, ko gre ves čas za učenje takih vaj; pa ko bi bile vsaj dovolj izdatne. Godba za te vaje je izredno slaba. To se opazi zlasti pri vložkah, kjer ni v godbi naznačenega prav nikakega prehoda, ampak ti kar odsekano prične druga vaja ali vložka z drugačnim ritmom. Seveda se potem telovadke »lovijo«. Za njimi so izvedli proste vaje člani (54). Za njih velja isto kot za moški naraščaj. Vaje so tekle gladko, a posamezni položaji so še slabi. Izpadi so premaihni. vzrnčtnje ne sme biti odročenje gor. Tudi godba za te vaje ni. najboljša; je premalo jasna in živa- Vaje ženskega naraščaja (44) so bile po izvajanju in sestavi sami najboljše. Tudi •{odba je zelo primerna. Sestava ima nekaj prav posrečenih gibov, ki bodo zlasti na zletih v masi prišli do izraza (dvojni obrati, prehod v zastop itd.). Člani in naraščajniki (17) so nastopili s hkratnimi skoki preko treh konjev. Videl sem precej lenih in drznih skokov, zlasti so bili občinstvu všeč premeti: premet skozi stojo na rokah, prosti premet naprej (salto) s konja in prosti premet naprej preko konja. Opozorim pa na tole: težkost in drznost skokov se mora stopnjevati; ko si že delal najtežji skok, ne prični zopet z lažjimi; nikar preveč nc ponavljaj. Tudi pri najtežjih skokih je treba paziti na lepo držanje telesa (zlasti nog in rok). Ženska deca je nato nastopila t koleb-nicami, ki so za deco kot za odrasle zelo dobro in zdravo orodje. Moška deca je pa pripravila vse občinstvo v prisrčen smeh s hojo s hoduljami, pa katerih so nekateri otroci že res pravi mojstri in hodijo, tečejo ter se obračajo kot s svojimi nogami. Vča- sih seveda tudi kdo pade, pa nič ne stri, takoj je zopet na hoduljah. Po teh igrah sta moška in ženska deca izvajali mično skladbico »Valček«. Osnovni valčkov korak se ponavlja v različnih premenah in enostavnih prehodih v krog, dvojni krog in v dvojice akoii vso sestavo. Deca je bila dobro pripravljena in je plesala s samozavestjo, ki je bila kar oči-vidna. Pri orodni telovadbi vseh oddelkov je nastopilo 8 vrst. Zlasti so zanimale članski vrsti na bradlji in krogih in naraščajska vrsta na drogu. Šišenski Sokol je pokazal, da ima tudi dobre orodne telovadce, saj smo jih videli izvajati najrazličnejše težke prvine. Za sestavo vaj na orodju pa naj velja tole: sestavi si vajo že prej in jo večkrat vadi, ne pa iele na dan nastopa. Sestavi si rajši krajšo in lažjo vajo, ki jo lepo izvedeš, kot predolgo in težko, ki ti dela težave in za katero niti ne veš, če jo boš izvedel. Seskok kot konec vaje mora biti učinkovit, doskok pa trden. Ce se ti vaja ponesreči, ne odkorakaj povešene glave ali na kimaje v vrsto. Naraščaj si naj izbere lažje vaje, a tiste naj res lepo izvede. Šišenski Sokol ima prav dober naraščaj, kar je izpričala vrsta na drogu; a da bodo ti fantje nekoč res prvovrstni telovadci morajo mnogo bolj sestavno (sist.) vaditi. Po orodni telovadbi so članice in ženski naraščaj (16) nastopile z *Lehariano«. Ta sicer po metodiki jako prijetni potpuri Leharjevih valčkov je za vaje premalo izrazit, preveč monoton. In res je cela sestava trpela na pomanjkanju izrazitosti. Zlasti konec je mlačen. Za »Lehariano« so izvedli člani in mo ški naraščaj, v petindvajsetorici. živo in krepko sestavo na godbo iz opere »Fra Diavolo«. Sestava je iz dveh delov, od katerih se vsak zaključi s skupino. Prvi de' je bil mnogo boljše izvajan, kot pa drugi. Mogoče bi bilo sploh bolje, da bi drugi del odpadel, ker je sestava zelo dolga. Skladba ima mnogo hitrih in lepih prehodov in radi hitrosti včasi že kar preveč gibov z rokami. Gibi rok so nekateri zelo posrečeni, zlasti osnovni gib, ki se velikokrat ponavlja. Ker skladba nima notranje vsebine in radi tega ni jasno razčlenjena, je prise! skladatelj ponekod pač v stisko za gibe — vsaj tako si razlagam — ker nekateri gibi ne pristojajo v okvir te sestave (nerodni dvojni obrati, sunkovito iztegovanje lok, stisnjenih v pesti itd.). Vaje so šle prav dobro, le nekaterim je delala res velika hitrost preglavice. Končna točka, vaje z gorečimi kiji, je bila najkrajši in najlepša Dvanajstorica članov je s prekrasnimi velikimi in malimi ognjenimi krogi zadivili. Ves telooadni spored je trajal od pol 9. do pol 11. šišenski Sokol je moral krepko delati, da je lahko priredil po kakovosti in številu telovadcev ter točk tako uspel večerni nastop. Ljubljanskemu Sokolu in Sokolu T. ki sta se pokazala javnosti, prvi s svojo akademijo, drugi pa z večerno telovadbo na preteklo sredo, se je pridružil še Sokol Ljubljana-Siška. Vsa ta ljubljanska sokolska društva so dokazala kaj se da d« z resnim in odločnim delom. Pri takem idealnem delu se vzgajajo značaji fvko Pustišek. Lep večer Sokola Zg. Šiška ' etrtkov javni nastop Soko a Zu ntjfl Šiška, ki ga je to agilno drjšt/o priridilo na praznik »večer na šolskem ftfttavmdiiftl oh reflektoiski razsvetljavi, pomeni zopet krepek korak naprej in me je kot ustanovitelja društva ter večletnega načelnika uspeh iskreno veselil, saj ni Silo delo zastonj in je vsejano seme krepko pognalo rast. Spored je obsegal 12 točk — bil ie torej dovolj pester in bogat ter so se poedine točke prav lepo in hitro vrstile. Vseh nastopajočih je bilo nad 200 in to sami domači telovadci. Ne bom se spuščal v oceno poedinih vaj — poudariti moram, da so bile prav vse dobre, le na kritje, ravnanje in skladnost bo treba v bodoče še bolj paziti. Tudi korakanje ni bilo v primeri s samo telovadbo dovolj dobro, pa bo treba v bodoče več vaditi tudi korakanje. Za nastop v Sarajevu in Zagrebu bo treba še marsikaj opiliti in to velja predvsem za £4-nice, ki bi bile lahko opustile uvežbavame posebnih točk in bi posvetile raje več pozornosti obveznim zletnim vajam. Brat.ie vodniki in sestre vodnice pa naj pazijo tudi na držo pcedinih te ova do ' Dočim so ntka:eri stali res vzorno — p >'• ABC! < kot vliti, so drugi povesali glavt, kar pri teovadcu dela sila slab vtis. Prvi del nastopa je obsegal cb\eznt vaje. Prva je nastopa a s »kupnimi vtiam meška in ženska deca, 52 po številu, ki je pr8"* lepo odvežbila svoje vaje. S'ean je nv»ški naraščaj (18). nato ženski narsi^»i (14) kar je odločno premajhno itev»o. Člani 20, lahko bi jih bilo 24 — kje so ostali trije redni telovadci, članic 17 in 10 starejših bratov, ki so želi velik ap'avz Po 5 minutnem odmoru je sled *a orodna telovadba, ki je pokazala, da se tudi orodni telovadbi posveča dovolj pozornosti, da je nekaj nadarjen h telovadcev, da pa zanje treba posebnega vaditelja vrhuo> skega telovadca, ako se želi do prihodnje ga nastopa vzgojiti vsaj ena vzorna vrsta telovadcev na orodju. Sledile so poedine posebne točke žen&jce dece, ženskega naraščaja, članic in članov, ki so bile pr~ v čedno ter še tudi dosti dooro uvežbane. Celoten nastop je bil prav dober ;n je pokazal napredek napram preišnjim. Vad teljskemu zboru in vsem sodelujočim iskreno čestitam z željo, da b! z vestno^ m redno vadbo nedostatke se odpravili. Videli smo že večjo gibčnost in elast'čnott, pa tudi skladnoat je bil« večja. L« tako naprej. Domačega občinstva je bilo lelo mnogo, pa tudi bratje in sestre ?z sosednih edi nic so nas posetili. Med posetnuci smo opazili tudi zastopnika g. komandanta divzi-je in domačega župana brata Ivana Zakot-nika. Zdravo! 1. P. Vljudnost. Profesor: Arj mi marate, povedati, kdo je bil Aisfalloa? Dijak: Iskreno obtaiujfm, gospod profesor, jaz sam tega ne vem. Ljubezen na prvi pogled. — Gospodična, vi »te prvo dekle, ki sem se v njeno doto na piri pogled zaljubil. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. junija 1934 Ponson du Terrail: 38 Lepa Židovka Roman. — Omeniti moram, da baron de Saj nt-fler mine takrat ni stanoval v oni-le hiši, kjer ste pri oknu v prvem nadstropju zagledali njegovo hčer, pač je pa imel krasno palačo v ulici St. Catherrne. Cim se je torej zmračilo, je za žarela njegova palača v morju lučic. Baron je bil povabil ves Bordeaux in ves Bordeaux se je odzval njegovemu vabilu. O polnoči, ko je bilo na plesu najbolj živahno, so napovedali guvernerjev prihod. Baron mu je odšel smeje naproti. — Dobro sem vedel, — je pomislil, — da pride na moj ples tudi guverner. To je najboljši dokaz, da sem še vedno dobro zapisan ... In vendar se mu je zdelo, da je guverner nekam zamišljen. Ob dveh ponoči so še plesali. Ves žareč od veselja je sedel baron v salončkti za plesno dvorano. Guverner, ki se je bil takoj po prihodu pomešal med goste, je prišel za njim. — Dragi baron, — je dejal, — ta ples je sijajen, samo malo prevroče je tu. — Visokost, ali bi ne hoteli stopiti za hip na vrt? — Baš sem vam nameraval sam predložiti :o. Prijela sta se pod roke in odšla na da se je videlo na njem kakor podnevi. — Dragi baron, — je spregovoril guverner, — ko sta bila v samotnem drevoredu, — ko sem se pripravljal na pot k vam, sem dobil iz Pariza nove vesti. — Kakšne pa? — Zelo neprijetne vesti, tičoče se vas. Baron je zadrhtel. — Ta čas, ko ste mislili, da ste na varnem, vaši sovražniki niso držali rok križem ... — Kaj? — Noč in dan so bili na delu in posrečilo se jim je znova očrniti vas pri kralju. — O, — je odgovoril baron mirno, — jutri zjutraj odpotujem v Pariz, nemudoma odidem v Versailles in ... — Ne odpotujete, — je dejal guverner. — Zakaj pa ne? — Ker imam povelje aretirati vas. Baron je prebledel. — In sicer še nocoj, — je nadaljeval guverner. — Je-K mogoče? — Da. takoj vas moram aretirati. Med pogovorom sta prišla do vratc, vodečih na ulico. — Mislim, da bo najbolje, — je nadaljeval guverner, — če opraviva to brez hrupa. Odpeljejo vas v trdnjavo Ha. — Upam. da mi boste vsaj dovolili objeti hčerko in posloviti se od nje, — je dejal baron ves iz sebe. — Hči vas lahko obišče jutri. Baron je opazil, da so vratca odprta, na ulici je pa zagledal pokrito kočijo in vojake na konjih. — No. gospod baron, Ie nikar se ne razburjajte, — je dejal guverner. — Upam, da pride resnica kmalu na da.i m da vam ne bo treba dolgo sedeti v trdnjavi. Namignil je na ulici stoječemu častniku, ki je priskočil in spoštljivo pozdravil guvernerja, potem je pa dejal: — Gospod baron, v imenu kralja vas pozivam, da mi iz-ročite meč. Baron je brez najmanjšega odpora odpasal meč in ga izročil častniku. Potem je sedel v kočijo in se stisnil v kot. Vratca so se zopet zaprla, guverner se je vrnil na ples. Sele zjutraj so gostje zvedeli, da je bil baron na kraljevo povelje aretiran in odpeljan v trn javo Ha. Abbe Vigogne je zopet obmolknil in znova je v dušku izpraznil svojo Čašo. — Grof de Goarasse je nestrpno pričakoval nadaljevanja zgodbe in globoko si je oddahnil, ko je abbe znova povzel besedo. — Od baronove aretacije so minila že tri dolga leta. toda baron je še vedno zaprt. — Kaj ga se niso sodili? — jc vprašal Oodion. — Še ne, pač se pa sJiši vsak hip po mestu vest, da pride pred tribunah — No in? —- Vedno se izkaže, da to ni res. — Ali mu pa vsaj dovolijo govoriti s hčerko? — Samo enkrat mu je bilo dovoljeno videti jo in sicer drugi dan po aretaciji. — A od tistega dne? — Od tistega dne nesrečno dete ni moglo priti do svojega očeta. — Sicer pa, — se je oglasil Goarasse, — človeka ne morejo dolgo držati v ječi. ne da bi sodišče odločalo o njegovi usodi. — Žalibog je prišel baron de Saint-Hermine v trdnjavo po tiralici in sam kralj ga lahko osvobodi. — Kaj pa njegovi prijatelji? — Prijatelji? Teh nima več, — je odgovoril abbe Vigogne trpko. — A guverner? — Guverner namrši obrvi in molči, če kdo vpričo njega izgovori samo ime barona de Saint-Hermme. — To je podlost! — je vzkliknil Coarasse. — Počakajte še trenutek, — je nadaljeval abbe. — To še ni vse. — No? — Vsa baronova posestva so se-kvestrirali in njegovi hčerki so pustili samo tole hišo, v kateri živi s služkinjo v zelo skromnih razmerah. — Torej ubogo dekle nima velikega premoženja? — Tako vsaj pravijo eni. — A drugi? — Drugi trdijo, da to ni res. — Saj so vendar sekvestri ral i baronova posestva? — To je sicer res, toda istočasno se širijo govorice, da je imel najemnik državnih dohodkov v svoji blagajni cele kupe zlata. — In? — Ničesar niso našli. — Kai torej? — Govorilo se je celo, da ima gospodična de Saint-Hermine bajno bogastvo, da pa vendar živi zelo skromno. — Morda samo zato, da bi odvrnila od sebe tak sum. — Ne, — je nadaljeval abbe Vigogne. — O tem krožijo čisto drugačne govorice. — Kakšne? — Da je baron slutil katastrofo in je naložil večino svojega premoženja v tujini. — In njegova hči za to ne ve? — Morda res ne ve, kajti baron je trdno upal, da ne bo dolgo sedel v ječi. — In pravite, da že tri leta sedi v trdnjavi Ha? — Po mestu se je nekoč govorilo, da so ga neke noči skrivaj prepeljali v eno izmed jetniških celic v Chateau-Trompette. — Kaj poveste! — Da o» tem kroži zelo čudna zgodba. — In sicer? — Pripomniti moram, — ie nadaljeval abbe, — da so obrnjene cha-teau-trompettske jetniške celice z ozkimi zamreženimi okenci na reko Garonne. — Dobfo, nadaljujte! — Neke temne noči je plula mimo trdnjavskih sten ladjica. Dež je lil in krmarju se je naenkrat zazdelo, da sliši zamolklo stokanje. Najbrž je mislil, da stoka nesrečnež, ki se potaplja, in tako se je z ladjico približal trdnjavi. Lahko si pa mislite njegovo presenečenje, ko je zagledal namestu utopljenca drugega nesrečneža, stoječega pri jetniškem okencu. Bil je že starec sivih as in z dolgo bek> brado, v razcapani obleki. — Prijatelj, — je spregovoril jetnik, — lahko vam pripomorem do bogastva. Te besede so privabile krmarja. Približal se je še bolj trdnjavs4ci steni in dolgo je tiho govoril z jetnikom. Naslednje noči, ko je zopet deževalo in so bili bregovi reke pusti, se je ladjica znova približala trdnjavi. Krmar jo je privezal, vzel iz žepa pik> in začel na vso moč delati, da bi čim prej prepihi mrežo na okencu. — In kaj se je zgodilo potem? — ga je vprašU Coarasse nestrpno. Enaka usoda dvojčkov Pri dvojajčnih dvojčkih ne moremo govoriti o enaki usodi, pač pa pri enojajčnih Rojstvo dvojčkov je veljalo pri primitivnih narodih vedno za nekaj skrivnostnega. Tudi v mitologiji pripada dvojčkom pomembna vloga. Znani so dvojčki Isds in Os iris, Ca štor in Pollux, Romelus in Remus i/td. Pozneje je ostalo od te zagonetnosti samo prepričanje, da imajo dvojčki enako usodo, tudi če žive ločeno življenje daleč drug od drugega. H. Rosenkranz je proučil to zanimivo vprašanje v prišel do zaključka, da dele dvojčki v gotovih razmerah res enako usodo. Toda dvojčki niso vsi enaki. Učenjaki razločujejo dve vrsti dvojčkov. Dvojčki lahko nastanejo iz dveh jajčnih celic, ki sta bili istočasno oplojeni in sta se razvijali enako v istem času. V tem primeru je lahko spol obeh dvojčkov enak ali tudi ne, tako da je en dvojček deček, drugi pa deklica. Dvojčki pa lahko nastanejo tudi z razdelitvijo enega jajčeca v dva zarodka, ki se potem skupaj razvijata. V tem primeru je spol dvojčkov enak. V primeru dvojajčnih dvojčkov si ne moremo misli/ti, da bi bila njuna usoda enaka. Navadno so njune duševne lastnosti tako različne, kakor sploh med otroki istih staršev. Seveda sta si taka dvojčka v nekaterih stvareh tudi podobna, toda nikoli ne gre njuna podobnost tako daleč, da bi povzročala enako življenjsko usodo. Ne smemo namreč pozabiti, da je resničen pregovor, da je vsak svoje sreče kovač, da torej usoda človeka ni odvisna samo od naključja, temveč od telesnih in djuševnih lastnosti, ki jih človek prevzame tudi od svojih roditeljev. Če so torej splošne lastnosti dvo-jajonih dvojčkov različne, ne moremo pričakovati, da bi se njihova usoda izoblikovala enako. Čisto drugače je pa pri enojajčnih dvojčkih. Tu je telesna in duševna podobnost tako velika, da često niti roditelji dvojčkov ne morejo razločevati. Ta presenetljiva podobnost nam služi v to, da v danem primeru odločimo, ali gre res za enojajčne dvojčke. Če imata dvojčka vsaj deset telesnih lastnosti enakih, lahko sklepamo, da sta to enojajčna dvajčka. O takih dvojčkih so učenjaki ugotovili, da so često delili enako usodo. Rosenkranz omenja več takih primerov. Dva dvojčka sta bila izredno nadarjena za glasbo. Oba sta bila Re- gerjeva učenca. Ko sta dovršila šolo, sta živela 20 let ločeno. V tem času je vsak dirigiral na svojem odru isto opero. Oba sta dojemala glasbena dela tako enako, da sta lahko brez skušnje medsebojno izmenjavala pevce glavnih vlog. Pri dirigiranju sta se lahko vedno medsebojno zastopala, ne da bi kdo pri orkestru opazil izpremembo v dirigentstvu. Druga dva dvojčka sta služila istočasno pri vojakih, toda ne pri istem polku. Eden je padel nekoč s konja, delj časa ležal onesveščen in več mesecev je moral ostati v bolnici. Posledica padca je bila končna bebavost, vsaj kazalo je tako. Toda drugi dvojček, ki je služil pri drugem polku, je istega dne brez vsakega vzroka zbolel in pokazali so se isti znaki duševne bolezni. Tudi on je postal končno bebast. Dve dvojčki sta živeli od svojega 17. leta daleč druga od druge, ena v Berlinu, druga v vzhodni Prusiji. Jeseni 1929 je berlinska sestra zbolela, dobila je jetiko. Njena sestra je prišla v aprilu prihodnjega leta v Berlin, da bi se podvrgla preizkušnji, ki naj bi pokazala, aH sta obe sestri enojajčni dvojčki. Izkazalo se je, da je dobila sestra v vzhodni Prusiji jeseni hripo, ki je ni povsem prebolela. Začela je kašljati in hujšati. Natančnejši pregled je pokazal, da je tudi ona tuberkulozna. Sedež, obseg in način bolezni je pri obeh sestrah enak. Najstrašnejši primeri enake usode se pa pojavljajo tam, kjer imajo dvojčki zločinska nagnjenja. Dva brata sta si bila podobna kakor jajce jajcu. V šoli ju niso hoteli imeti v istem razredu, ker so ju učitelji neprestano zamenjavali. Kljub presenetljivi podobnosti se pa nista razumela, živela sta ločeno. Njuni starši in pet bratov odnosno sester je živelo pošteno, dvojčka sta pa imela zločinska nagnjenja. Nikoli pa nista pri zločinih sodelovala. Leta 1904 sta kradla, dve leti pozneje sta bila zaradi tatvine zaprta. Leta 1907 ie bil prvi obsojen na leto dni zapora, drugi je zakrivil dve tatvini in za drugo je bil obsojen tudi na leto dni. Leta 1914 je bil obsojen prvi za tatvino v vojni na 5 let. drugi istega leta tudi za tatvino na 4 leta. Tudi pozneje sta hodila zločinska dvojčka paralelno pot. Dva dneva mladinske glasbe Poleg Trboveljskega slavčka imamo celo gnezdo naših mlajših „slavčkov", ki z velikim uspehom goje petje LJubljana, 5. junija. Trboveljski siavček je v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj pod najvišjim pokroviteljstvom ter v okrilju ljubljanske sekcije Jugosl. učit. udruženja priredil svoj lastni stoti koncert in revjjo 1°. mladinskih zborov iz naše banovine. Predvsem je treba podčrtati uspešno privatno inicijativo našega učiteljstva. ki je v tako brezprimerno vzornem redu organiziralo dvoje mladinskiih glasovnih prireditev z nad 1300 mladimi pevci iz bližnjih in daljnih krajev naše banovine. S tem je dokazalo svojo visoko stanovsko disciplino, točno umevanje svojoh kulturnih nalog, njih prekomerno uspešno vršitev v šoli in izven nje ter se je s tem postavilo na čelo cele svoje državne učiteljske organizacije. Mladini, ki jo vodijo in vzgajajo ti idealni, požrtvovalni in vešči učttelji, je telesno in duševno zdravje za-sigurano, jasna in srečna bodočnost zajamčena. Vsem nam in Širokemu svetu poznani Trboveljski siavček je praznoval v soboto zvečer svoj stoti nastop. Pripravljalnemu odboru, ki mu je načeloval eden naših naj-spretnejših organizatorjev, g. Drago Zupančič, se je celo ob koncu izredno velri/ke letošnje poplave koncertov posrečilo napolniti Unionsko dvorano tako v soboto zvečer ob priliki jubilejnega koncerta Trboveljskega slavčka, kakor tudi v nedeljo zjutraj za revijalni nastop mladinskih zborov. Obema koncertoma je prisostvoval kraljevi zastopnik s svojimi adjutanti, za- MUZIKA klavirji, planini — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40 — se je preselila v Knafljevo ulico St. 4, ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T PO 50 PAKA KM TIKANJE izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogTamov, ažurja gum trni c itd. — »Juljana«, Ljubljana Gosposvetska cesta St. 12 (poleg Slamiča), VošnJakova St. 2. 25/T ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga Specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! WT DOBIČKANOSNA IZNAJDBA! Iščem kompanjona za dobička-nosno iznajdbo. — Ponudbe na naslov: Franc Grebene, Trbovlje L POZOR! Tapecirani« po izredno nizkih cenah! Stoli za jedilnico po 45 Din ttokerli, visoko tapecirani, po 75 Din otomane od 300 Din naprej fotelji, sedež z naslonjalom, visoko tapeciran v kolon* Din 800 Couchi od 1000 Din naprej, modroci od 190 Din naprej — samo po naročilu SITAR, Ljubljana, Wolfiova 12 (DVORIŠČE) TELEFON 28-10 ZELO POCENI ■e oMeeete pri PRESKJEKJU, LJUBLJANA, Sv. Petra centa it. 14. 6/T GOSTILNA STARC, Ljubljana, Gallusovo nabrežje it. TI — Stari trg 28. — Prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila. 2002 CELEGA OCVRTEGA PIŠČANCA ZA D EV dobiš vsak dan samo na Dolenjski cesti — gostilna Mevže! j, preje Plankar. — Lep iz-prehod, krasen senčnat vrt in izborna vina. 1996 HRANILNI IN POSOJILNI KONZORCIJ Ljubljana, Gajeva ulica St. 9 — odda dve prazni sobi. — Cen-trum mesta. Modem komfort- 2003 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — prvovrstne pjevačice. 1982 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. 6. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c 6 Tudi Vaša obleka bo kakor nova. t?o jo pustite kemično Cisti u in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA. .oijanski nasip Atev. 4-6 s topni k bana, zastopnik na] višje cerkvene oblasti, člani prosvetne uprave itd. V treh gladkih, vzornih nastopih je Trboveljski siavček pod vodstvom svojega pevovodje g. Avgusta Šuligoja poleg državne himne zape! 17 pesmi, od priproste narodne do kompliciranega Osterčevega »Kvarteta« tako vzorno, brezhibno, v tako visoko umetniški izvedbi, kakor sem o tem zopet in zopet, že poročal. Premnogo nastopov je petje morda nekobko zmeha-niziralo. pevai so morda za las otopeli, toda počitek in predstojeće srečno letovanje ob morju jim bo prav kmalu vrnilo ono sočno svežino in srčno iskrenost, ki je biila njihova največja odlika. Za vsako pesem jih je radostno občinstvo nagradilo z živim ploskanjem. Za marsikoga zanimivejši kot koncert Trboveljskega slavčka je bil nedeljski tekmovalni nastop 19. mladinskih zborov. Niso to vsi zbori, kar jih premore naša banovina. Mnogo prav odHčnih je vsled raznih ovir ostalo doma. V bodoče b: se dali morda taki nastopi organizirati za ljubljansko okrožje posebej, za mariborsko zase. Mladinski zbori, ki so v nedeljo nastopili, so bili sledeč-!': mladinski zbor Sokola iz Jesenic (pevovodja Razinger Lado) z 51 pevci, Št. Vid pr: Ljubljani (Jovan Ma'ks) s 130 pevci meščanske in osnovne šole, izmed vseh zborov najodlič-nejši, ki že danes po komaj enoletnem delu in le par nastopih ne zaostaja daleč za Trboveljskem slavčkom, mladinski zbor osnovne šole iz Jesenic (Rabič Lojze) z 62 pevci, Dolnja Lendava (Ljub Č Mirko) s 56 pevci, korajžen, temperamentno pojoč zbor. Žetale OTomažič Božo), 55 pevcev, Litija (strokovno odlično šolani pevo-vodja Pirniik Maks). 71 pevcev, Žiče pri Konjicah (Ulaga Emil), 43 pevcev, dekliško pevski zbor licejske osnovne šole iz Ljubljane (Svetek Albina), 90 pevk, edini zbor iz Ljubljane in. na žalost ne prvi izmed ce), 43 pevcev, Medija-Tzlake (Korošec Drago), 57 pevcev, Šmartno ob Paki (Hu-dales Oskar in Klančnik Franc). 39 pevcev. Ig pri Ljubljani (Petrovčič Mara), 44 pevcev, Brežice (Lempe Vlado), cerkveni zbor, 31 pevcev, Šmartno pri Litiji (Kova-čič Maks), 63 pevcev, Zagorje ob Savi (Kopriva Ivan), 68 pevcev, Komenda (Tro-bič Anton), 49 pevcev, Gornja Lendava (Župan Ana) 32 živahn:h. pogumnih glasov. Radeče pri Zidanem mostu (Ćuk Franjo), 64 pevcev, in končno mlad;nsk; zbor meščanske šole iz Novega mesta (Štrbenk Karel), 100 pevcev, za Št. Vidom prvi zbor. Podrobno presojo vseh teh zborov in njihovih pevovodij si pridržuje nalašč v to svrho izvoljena »komisija, sestoječa iz ljubljanskih glasbenikov. Iz umljivih razlogov ne gre razpravljati o vseh teh stvareh v javnosti. Podčrtati pa je treba ponovno, da so vsi ti zbori že dane* dosegi' tako umetniško višno, o kakršni se našim pevcem pred leti ni ndti sanjalo. Poleg Trboveljskega slavčka imamo že sedaj celo gnezdo mlajših »slavdkovc, ki z nepričakovano velikim uspehom goje mladinsko glasbo in ki jo bodo v doglednem času dvignili na nesluteno visoko umetniško stopnjo. Prav nobenega m med njimi k bi ga, upoštevajoč vse razmere, m^z f oceniti s slabim redom. Nasprotno: te/.r\■-bi brilo določiti, kateremu gre za še prej omenjenima dvema zboroma prvenstvo. Pomislit: Še treba, da so vsi ti zbori mlad začetniki. Tudd pevovodje so še mlad; ljudje in^za njimi ni nobene dolgoletne prakse. S posebnim ponosom smem reči, da je večina teh učiteljev - dirigentov izšla iz mojih rok za časa mojega delovanja na učiteljski šoH. Seveda sem pa tuda za to svoje delo prejel zasluženo plačilo! — Da, res, šele sedaj! Z navdušenim, uspešnim, idealnim udejstvovanjem teh mladih, iskrenih ljudi! Ko bi ti pevovodje in ti zbori imelri ra seboj stoti nastop, ko bi uživali toliko pevskih ugodnosti, imeli toliko sreče, kakor jo ima danes Trboveljski siavček, bi tega prav gotovo dosegli in nekateri nemara celo prekosili. V začetnem skupnem nastopu je bilo okoglo 1200 pevcev, ki so z neverjetno enodušnostjo ni izgla.enostjo zapeli dovolj težkih troje pesmi pod vodstvom Šuligoja. Naši odrasli pevci, ako se združijo v tak-le skupen nastop, niti izdalega ne dosežejo tako vzornega in glasbeno tako dovršenega uspeha. Zato: klobuk doli pred to mlado, nade-polno pevsko generacijo. Izvršila ho umetniške naloge, kakršnim mi nismo b:!; - - —č. Iz Celja —c Redna seja celjskega občinskega sveta bo v petek 8. t. m. oh 18. Na d«nev-nem redu eo poročila odsekov. —c Umrl je v nedeljo 3. t. m. v Km-zah št 6 pri Petrovčah 451etni poeestaifc Konrad Reenik. V celjski bolnici pa j* umrl v nedeljo &21etni dminar Joain čonč iz Brestovca /pri Roa:afcki Slatini. —c Za člana davčnega odbora je okoliški obcineki avet izvodil "kot za£tx>r*nika okoliške občim« občinekega odbornika, g. Jezemika iti trgovca g. Golmajerja. —c Pleskanje brvi. Mestna občina je ravnokar dala poplaskati železno ograjo na novi brvi čez Savinjo pri parku in na brvi pri 4zllvu Susrnice v Savinjo. Sedaj bo dala tudi okoliška občina jprepleekati ograjo na Grenadirjevi brvi čez Savinjo. Dve rodbinski tragediji V gozdu blizu Krorneriia na Češkoslovaškem ao našli v petek one^veščeno ženo z dveletnim dečkom, ki je krčevito plakala. Na prvi pogied je bilo jasno, da gre za zločin, kajti blizu matere in otroka je ležala steklenica, ki je smrdela po lizolu. Mater de otroka so prepeljali v bolnico, kjer so dognali, da gre za 39letno ženo mestnega uslužbenca Doo-kalovo in njenega sinčka Ljurbomirja, ki je imel od lizola ožgan obraz in usta. Zdravniki so Do oka Kw o pregledali in ugotovili, da ji ni pnmcCi. Nesrečna žena je že dvakrat poskusila končati si življenje. V njeni ročni torbici so našli tri pisma, ki v njih prosi, naj jo pokopljejo s sinčkom skupaj in s ccrl^errimi obredi. V smrt so jo pognale težke rodbinske razmeer, ki so Še še bolj poslabšale po smrti njene 161etne hčerke, ki se je pred dvema letoma tudi zastrupila z lizolom. V vasi Rusinovec pri Brnu se je pa odigrala v petek druga rodbinska tragedija. Žena siromašnega opekarja Emilija Pinosova je živela s svojim možem pri njegovih starših, s katerimi se pa ni razumela. Mož se je jezil na njo, da ne zna delati opeke, in grozil ji je, da jo zapodi, llmesečnega otročička pa obdrži. In ta grožnja je pripravila ubogo ženo do obupnega dejanja. V petek zjutraj je odšel mož s svojo materjo v opekarno, žena je pa stopila v sosedno izbo, kjer so spali vsi štirje sorodniki njenega moža rn njeno dete. Po prstih je stopila k zibelki in prerezala otročičku grlo. Potem je odšla za hišo in prerezala grlo še sebi. Otročiček in mati sta bila takoj mrtva. Nova moda V Parizu so začeli zadnje dni propagirati novo damsko modo, ki bi po-menHa za najlepše in tudi najbolj koristne ptice najhujši udarec, če bi se uveljavila. Elegantne Parižanke so začele nositi nagačene lastovke in druge drobne ptičice na svojih oblekah! tako da se zdi kakor bi jim žive sedele na ramah. To modo bo pa plačalo s svojimi življenji na 100.000 nam najljubših drobnih ptičic, zlasti pevk. kajti vrabcev bi dame gotovo ne hotele nositi na ramah. Tem ptičicam. ki bi damam seveda najbolj ugajale, bi seveda pretil pogin, saj bi bile v doglednem času skoraj vse iztrebljene. Upajmo, da se naše dame ne bodo ogrele za to modo, tudi če bi se drugod razširila, saj ne moremo misliti, da bi bile pripravljene posredno podpirati Dokončavanje drobnih ptičic. Ce bi se pa vendar našle take. ki bi hotele na vsak način nositi na rami ptice, naj omožene nosijo srakoperje, ki se kot škodUive ptice človeku ne smilijo tako, dekleta štorklje, učene dame sove kot simbol učenosti, druge pa recimo peteline. Usoda. — Zakaj si me pa vzel? Saj nisem begala za teboj. — Vem, da nisi. Saj rudi past ne bega za mišjo, pa jo vendar ujame. Urejuje: Josip Zupančič.. — Za >Narodno tiskarno«: Pran Jezersek. — Za upravo tn tnseratnj del lista: Oton Christoi - Vsi v btubliant