Tiskovina, poštnina plačana pri 2322 Majšperk Vsem bralcem voščimo lepe velikonočne praznike ter prijetno pomlad! Županja z občinsko upravo, občinski svet in uredniški odbor Majšperčana Maj{per~an 15. tradicionalna pustna povorka v Majšperku P ust, pust krivih ust! Nasmejan in masten okrog ust…..s temi pustno obarvanimi besedami smo povabili nastopajoče skupine in gledalce na našo petnajsto pustno povorko v naši občini, ki je potekala v soboto, 1. 3. 2014. Povorke se je udeležilo 22 maskiranih skupin, od tega 12 otroških skupin OŠ Majšperk s podružnicami Stoperce, Ptujska Gora in vrtca. Od odraslih skupin je sodelovalo pet društev iz naše občine, skupina Stanečke vasi, skupina s Plajnskega in skupina Ptičev. V povorki so letos prvič sodelovali Kurenti iz Kidričevega in njihova pobratena skupina iz Avstrije. Tudi letos so našo povorko popestrili že tradicionalni udeleženci Koranti iz Lancove vasi. Skupaj je bilo kar 560 mask. Šolarji in otroci iz vrtca so kot maske predstavljali različne poklice, od kuharjev, slikarjev, vrtnarjev, vojakov, policistov, zdravnikov, mehanikov, gozdarjev, mizarjev, mesarjev in skupina Zavod za zaposlovanje oziroma borza. Za popestritev pa so poskrbeli tudi učitelji in učiteljice, ki so si izbrali enoten poklic in to poklic učitelja-učiteljice nekoč. Zbirališče je bilo na Bregu, od koder je povorka krenila proti Majšperku, kjer so se pred šolo skupine predstavile. Predstavitev je povezovala Zlatka Lampret. Predstavitev si je ogledala tudi štiričlanska komisija, ki je imela, kot vsa leta do sedaj, zelo težko nalogo – izbrati najboljšo in najizvirnejšo skupino. Po predstavitvi skupin smo se zbrali pred gasilskim domom, kjer je otroke čakala malica, odrasle pa pogostitev, ki so jo pripravili Društvo gospodinj Stoperce in vinogradniki iz Majšperka. Sledila je podelitev nagrad in rajanje s skupino DUO KRIZA. Otroke je animiral prisrčen klovn BAM BIM BUM Janez Vidovič. Lepa sončna sobota je privabila kar veliko število obiskovalcev. Povorko si ogledalo okrog 1400 gledalcev, ki so nas spremljali, si ogledali predstavitev in se skupaj z nami veselili pred gasilskim domom. Prvo mesto so zasedli kuharji iz vrtca, drugo mesto vrtnarji, tretje mesto gozdarji, mizarji in slikarji. Odraslim skupinam je bilo razdeljenih pet nagrad. Prvo nagrado je prejela skupina PGD Majšperk-Breg – Hamre nekoč, drugo mesto Cigani s Ptujske Gore – PGD Ptujska Gora in Društvo žena Tisa in tri tretja mesta: skupina Mačke – Društvo upokojencev Ptujska Gora, Prešari iz Preše – Športno pohodniško društvo Preša in Olimpijci iz Stanečke vasi. Za sodelovanje in uspešno izvedbo povorke se moram zahvaliti gospe županji dr. Darinki Fakin, gasilcem PGD Majšperk, občinskim delavcem, Društvu vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, Društvu gospodinj Stoperce, Društvu upokojencev Majšperk, Zlatki Lampret, Janezu Vidoviču, Draganu Murku, Jožetu Petroviču, članom komisije, sodelavcem, vsem nastopajočim skupinam, šolskim skupinam, vrtcu in krajanom za okrasitev domov. Vse tiste, ki si niste ogledali povorke, vabimo drugo leto, da se nam pridružite na 16. pustni povorki v Majšperku. Pridite, ne bo vam žal. (fotografije tudi na strani 32) Danica Pompe 2 Prvonagrajeni – PGD Majšperk –Breg: Hamre nekoč Cigani s Ptujske Gore Muce – DU Ptujska Gora Prešari iz Preše [TEVILKA 88 – APRIL 2014 Maj{per~an UVODNIK ŽUPANJE Spoštovani občani in občanke! Pred nami je letošnja prva številka našega časopisa, ki je v prvi vrsti namenjen informacijam o dogodkih, ki so potekali v naši občini. Teh je bilo res veliko in tega se lahko tudi iskreno veselimo, saj to pomeni, da smo aktivni in dejavni na različnih področjih. Ta številka pa nam tudi vedno prinaša različna voščila ob velikonočnih praznikih, ki so zaradi svoje sporočilnosti in dogodkov nekaj posebnega in duhovno poglobljenega, hkrati pa tudi priložnost za druženje in pogovor z našimi najdražjimi. V dneh, ko pišem ta uvodnik, so se že zaključila številna praznovanja, povezana z mesecem marcem in prireditvami, ki so bile posvečene mamam in ženskam nasploh. V naši občini se ustavimo pri številki 6, kar pomeni, da ste vsi tisti, ki ste pripravili te dogodke, s tem pokazali veliko spoštovanje do nas, ki nosimo poslanstvo materinstva. Prav tako je v tem času za nami že čistilna akcija, ki je iz leta v leto sicer manj obiskana, vendar nas je kar nekaj, ki vztrajamo, saj so jarki ob cestah in posamezna področja še vedno polna odpadkov, čeprav je potrebno povedati, da se stvari kljub vsemu izboljšujejo. Sama sem bila pred leti, ko smo z akcijami pričeli, preveč optimistična, saj sem si predstavljala, da bo z leti zavest tako narastla, da čiščenje več ne bo potrebno. Žal to ne gre, je pa dejstvo, da je čiščenja manj. Vsem, ki vztrajate in pomagate, iskrena hvala za vaš prispevek k lepšemu okolju, s katerim se prav gotovo vsi radi pohvalimo. V današnjem uvodniku ne bom govorila o investicijah, saj sem o njih veliko povedala že v intervjuju, ki ga je z mano opravila naša urednica časopisa Zlatka Lampret. Bi pa želela podati nekatere informacije, o katerih ste bili sicer obveščeni že na dom. To je ponoven pristop k sprejemanju novega OPN-a (občinski prostorski načrt), saj je ostalo veliko pobud nerealiziranih, zato je tudi naš MAJŠPERČAN je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 39, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21 [TEVILKA 88 – APRIL 2014 občinski svet podprl ta projekt v proračunu. Upam, da nam bo tokrat dano, da ta projekt zaključimo prej kot v enem letu. Žal ni vse odvisno od nas, bomo pa naredili vse, da nam to uspe, saj je vsaka družina, ki zaradi tega ostane v občini, za nas dragocena. Prav tako smo s proračunom zagotovili sredstva za nabavo opreme in pred kratkim odprli občinsko blagajno, kar pomeni, da lahko na Občini določene položnice plačujete z gotovino brez provizije, odprta pa je vsako sredo, kot smo vas obvestili z dopisom. Smo pa se v tem času ukvarjali tudi z manj prijetnimi stvarmi, kot so nove cene vode, kanalščine in odvoz smeti, saj nam je država naložila, da moramo kot občani plačevati tudi omrežnino in kanalščino, ki se je do sedaj knjižila v breme poslovnega sklada. Ker višina teh dajatev izhaja iz investicij, ki jih pri nas v preteklosti na tem področju ni bilo malo, bi to za nas, občane, pomenilo veliko višje položnice. Zato smo se na občinskem svetu odločili in Občina v tem letu v veliki meri subvencionira omrežnino in kanalščino, za kar se je odločilo kar nekaj Občin v Podravju, kjer imamo enoten sistem in kjer smo se končno uspeli dogovoriti za enotno omrežnino, ki za našo Občino pomeni nižjo obremenitev. Trenutno potekajo številni občni zbori naših društev, ki se jih, če mi le čas dopušča in če se ne zvrstijo istočasno, z veseljem udeležim. To ja zame najboljši način, da sem seznanjena z delom in načrti naših društev. Ponovno želim poudariti, da smo lahko na delo naših društev resnično ponosni in veseli, da imamo tako raznolika in uspešna društva ter tudi posameznike. Za konec pa vsem izrekam le še iskreno čestitko ob velikonočnih praznikih, ki naj bodo spet priložnost za razmislek in druženje v krogu družine ter s prijatelji. dr. Darinka Fakin Vaša županja GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret UREDNIŠKI ODBOR: Natalija Gajšek, Tanisa Bedenik, Peter Kitak, Marjan Kokot in Zlatka Lampret, odgovorna urednica, LEKTOR: Zlatka Lampret, OBLIKOVANJE IN TISK: Tiskarna Ekart d. o. o. NAKLADA: 1500 izvodov. Fotografija za naslovnico Peter Kitak. Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN prejme vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98). 3 Maj{per~an UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE Spoštovane in spoštovani, prvi časopis v aktualnem letu še vedno nekoliko diši po zimskih mesecih, čeprav smo že pošteno zakorakali v pomlad. Kaj pomlad, po temperaturah posameznih dni bi človek že pomislil, da smo en letni čas preskočili. Ali kot ženske rade rečemo – iz škornjev v sandale! Skoraj dobesedno. A zima je še vedno v naših mislih. Predvsem žled in razdejanja, ki nam ga je pripravila narava. K sreči smo jo Štajerci še kar dobro odnesli. Sodelavka, ki ima sorodnike v Novi Gorici, se je nekaj dni po pojavu žleda odpeljala k staršem. Bila je zgrožena ob pogledu na pokrajino, ki je s posameznimi štrclji, ki so ostali od dreves, bolj spominjala na posledice atomske bombe. Takih prizorov ne pozabiš nikoli. Ja, narava ne odpušča usodnih človekovih napak. Res je, da je bil svet, naš planet, v daljni preteklosti izpostavljen grozovitim preizkušnjam in je vse preživel. Takrat bi človeka težko obtoževali naravnih nesreč, ker Zemlje še ni naseljeval. Tokrat nesrečo povzročamo sami, za neumnosti, ki jih počnemo, ne moremo več obtoževati ledene dobe, strahotnih premikov zemeljskih plošč ali česa podobnega. Vedno bolj se mi zdi, da bo Zemlja vse preživela, kako jo bomo odnesli ljudje, pa bodo videli in doživeli naši zanamci. Kar se tiče naše prihodnosti, ne morem biti optimistična. Mnogi se/me tolažijo, da se bo Človek spametoval, da bo naredil in ukrenil vse potrebno, da bo Zemlja še vedno primerna za življenje na njej. Nisem naivni Tomažek, da bi verjela, da se bo Človek kar tako, meni nič, tebi nič spremenil iz lakomnega, požrešnega, arogantnega in domišljavega v preudarnega, spoštljivega in hvaležnega Človeka, ki ceni in spoštuje svoj planet. Kar počnemo, počnemo iz pohlepa po… moči? Denarju? Prevladi? Nad kom, nad čim? Nad Naravo? Ob takih mislih se kislo nasmehnem. Če Človeku nasproti postavim Naravo, si ne morem kaj, da se ne bi v spomin priklicala verze Simona Jenka: Ko je sonce vstalo, dajal sem mu hvalo, da na oknu rože mi je obsijalo. Sonce mi je reklo: »Tebe, rož ni bilo, ko mogočno z neba Zemlji sem svetilo. Ti ko rosa zgineš, jaz pa bom ostalo. Grob ti obsevalo; Revež, hrani hvalo!« K sreči si Narava vsako pomlad premisli in Človeku nakloni novo priložnost za življenje, rast in prihodnost. Tudi letos je tako. Pomlad prinaša novo veselje in novo upanje, da bomo ljudje le začeli spoštovati planet, na katerem živimo, in življenje, ki nam ga nudi narava. Lepe pomladne dni in vse dobro vam želim! Zlatka Lampret, odgovorna urednica IZ OBČINSKIH PROSTOROV Intervju z županjo občine Majšperk dr. Darinko Fakin Vsako leto je začetek nečesa novega, vsako leto prinaša izzive, ki se jih je potrebno lotiti. O izzivih leta 2014 sem se pogovarjala z županjo naše občine dr. Darinko Fakin. Intervju sem pripravila Zlatka Lampret. Z.L. Gospa županja, kako bi ocenili minulo leto, ki je sicer za mnoge nosilo negativno oz. strašljivo letnico? Ali je bilo lansko leto za majšperško občino srečno ali nesrečno, pozitivno ali negativno? Dr. D.F.: Res je, da smo lani zaključili leto, ki je nosilo 13-tico in zame to število nikoli ni bilo negativno, tako tudi v občini ne moremo trditi, da leto ni bilo pozitivno. V prihodnosti nas najbrž čaka kar nekaj let, ki bodo, kar se tiče investicij, bolj skromna, če 4 po tem ločujemo na uspešna in manj uspešna leta za občino. Ali je bilo srečno, pa je povsem drugo vprašanje, na njega bi morala odgovoriti bolj osebno, saj je sreča zelo relativen pojem in za srečo moramo običajno kar največ narediti sami, s tem, da smo zadovoljni in srečni tudi ob manjših in skromnih dogodkih in da znamo na življenje gledati pozitivno. Z.L. Katere zastavljene in načrtovane projekte ste uspešno nadaljevali oz. zaključili? Dr. D.F.: V letu 2013 smo imeli kar veliko priložnosti za veselje, saj smo predali namenu tako starotrško hišo z zeliščnim vrtom in zasadili potomko stare trte, namenu smo predali tudi športni park, kjer so dobili prostore tudi člani DU Majšperk skupaj z igriščem za rusko kegljanje, naši nogometaši so dobili spremljevalne prostore in naši skejterji svoje objekte. Prav tako pa imamo priložnost obiskovati tenis igrišče in igrati skvoš v notranjem prostoru. Namenu smo predali kar nekaj cestnih odsekov, še posebej pa smo bili veseli, da smo lahko po odobritvi EU sredstev pričeli z nadgradnjo vrtca na Bregu in modernizacijo cestnega odseka s priključnimi cestami na področju Poluce – Kosovo sedlo. Proti koncu smo pripeljali tudi prvi projekt komasacij, čakamo pa še razpis za agromelioracije, ki nam bo omogočil še ureditev poti in jarkov. V Stopercah smo uredili okolico GD in doma krajanov in skupaj z gasilci kupili gasilsko vozilo, ki je bilo resnično potrebno in hkrati eno zadnjih večjih v [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an planu nabave za to obdobje. Prav tako pa smo se skozi celotno leto ukvarjali še s številnimi manjšimi projekti in deli. Z.L. Katerih projektov se bo Občina Majšperk lotila v letošnjem letu in v prihodnosti? Dr.D.F.: Letos bomo najprej nadaljevali z izgradnjo in širitvijo vrtca in izgradnjo cestne infrastrukture na različnih področjih, v Majšperku gradimo še del kanalizacijskega sistema, tega bomo pričeli v obliki individualnih čistilnih naprav pričeli graditi tudi na področju Sestrž in Medvedc, ki spadata v vodovarstveno področje, pričeli bomo z energetsko sanacijo šole na Ptujski Gori in v Stopercah, v naslednjem letu imamo odobren še projekt sanacije Zdravstvenega doma. Letos bomo na Bregu uredili še park in parkirišča za avtobusnim postajališčem, zgradili del pločnika na Ptujski Gori in kandidirali za nadaljevanje izgradnje vodovoda v Stopercah, zgradili tribune ob nogometnem igrišču ter namestili otroška igrala in še bi lahko naštevala. Prav tako pa želimo nadaljevati s projekti za oživitev ponudbe domačih izdelkov, ki jih ustvarjamo skupaj z občinama Makole in Poljčane. Z.L. Ali je gospodarsko krizo še čutiti v občinskih proračunih? Se na tem področju obetajo kakšne spremembe? Ali je o združevanju občin še govora? Dr.D.F.:Da, krizo čutimo tudi v občinskem proračunu, saj nam je država že drugo leto zapored znižala zagotovljena sredstva in sredstva, namenjena za investicije. Za našo občino to pomeni skoraj 200.000,00 EUR manj, kar je zelo veliko. Samo upamo lahko, da se ta trend ne bo nadaljeval, saj bodo v prihodnosti možnosti kandidiranja Občin na različne EU razpise zelo omejene in kar je najslabše, je to, da sredstev za izgradnjo infrastrukture in objektov praktično ne bo več. Posledica krize je tudi krčenje in združevanje različnih institucij. Nas kot občane je najbolj prizadelo zaprtje enote NKB Maribor. Čeprav imamo pošto, ki nam nudi podobne usluge, smo nad ukrepi [TEVILKA 88 – APRIL 2014 banke vseeno zelo razočarani, saj smo jim bili pripravljeni nuditi prostore zelo ugodno, vendar pravega posluha ni bilo, izgovor pa je bil, da ima naša enota najmanjši promet. Zato je zelo pomembno, da občani koristimo usluge v svojem kraju na vseh področjih, kjer imamo te možnosti. Kar se tiče združevanja občin, pa minister dr. Gregor Virant svoje strategije še ni spremenil, le da je moral priznati, da je postopek le-tega odvisen tudi od nas, ljudi, in od naših odločitev. Glavni cilj združevanja niso samo prihranki, pač pa predvsem centralizacija, ki je všeč velikim centrom in pomeni ponovno nazadovanje podeželja, ki se je, verjetno po nekaterih merilih velikih, preveč hitro razvijalo. Proti preveliki centralizaciji pa se bomo odločno uprli. Z.L. Kakšna je z gospodarskega vidika situacija v naši občini? Dr.D.F.:Kar se tiče gospodarske situacije v zadnjih letih, lahko rečemo, da večjih pretresov ni bilo, celo bi lahko rekli, da je bilo decembra 2013 v zadnjih treh letih število brezposelnih najnižje, to je 186 občanov, medtem ko jih je bilo decembra leta 2012 210, leta 2011 jih je bilo 190. Kar je razveseljivo, je to, da smo v industrijski coni na Bregu po zaslugi podjetja AP Promotion dobili novega podjetnika, to je avstrijsko podjetje Mark Metallwarenfabrik GmbH, ki ima v prihodnosti namen še širiti svoje podjetje. Samo krizo pa prav gotovo čutimo vsi, zato je največja želja, da bi v prihodnosti v industrijsko cono uspeli pripeljati še kakšnega podjetnika in da bi brezposelnost lahko še znižali, predvsem pa, da bi se zvišal standard naših občanov. Z.L. V medijih smo v preteklih mesecih brali o peripetijah, ki so spremljale izvolitev novega ravnatelja OŠ Majšperk. Kako Občina Majšperk kot soustanoviteljica gleda na trenutno situacijo v OŠ Majšperk? Dr.D.F.:V Občini Majšperk si prav gotovo želimo ravnatelja ali ravnateljico, ki bo dobil/la podporo tako učiteljev kot staršev, saj je to izjemnega pomena, da lahko šola dobro dela, da imajo otroci priložnosti in lahko sodelujejo na različnih področjih, ki jim jih nudi ta ustanova. Brez sodelovanja učiteljev in staršev si dobrega izobraževalnega sistema ne moremo predstavljati, Občina pa je tista, ki tako finančno, kot tudi sicer s prostorom in ostalimi objekti pomaga uresničevati zastavljene naloge. Želimo si, da bi naša šola postala prepoznavna predvsem po aktivnem sodelovanju na različnih področjih. Z.L. Ko že govorimo o otrocih in naših najmlajših – zagotovo poznate podatke o nataliteti v naši občini. S katerimi številkami se lahko pohvalimo? Ali število prebivalcev občine Majšperk upada ali se zvišuje? Dr.D.F.:Številke o nataliteti prav gotovo poznamo in jih tudi natančno spremljamo, saj je to za občino eden izmed pomembnejših podatkov. Te številke iz leta v leto nekoliko nihajo, tako smo imeli v letu 2009 - 40 rojstev, za tem 33, nato 46, leta 2012 48 in lani 33. Skupno število prebivalcev pa se je po statističnih podatkih nekoliko znižalo. Z.L. Zagotovo je KPC Majšperk postal prepoznavni in skoraj zaščitni znak našega občinskega središča. Kaj vse se dogaja v KPC? Dr.D.F.:Kot lahko razberemo s programa prireditev, ki jih pošiljamo tako Občina kot posamezna društva, je dogajanje v KPC zelo pestro in raznoliko, za kar smo lahko hvaležni ravno našim aktivnim društvom. Veliko kvalitetnih prireditev smo že doživeli v tem času in prepričana sem, da nas čaka še veliko lepega. Najlepše zame pa je, ko je dvorana polna, kar pomeni, da radi obiskujemo prireditve in s tem izrekamo priznanje tudi tistim, ki so jih pripravili. Seveda pa ni kulturna dvorana edini prostor druženja. Zaradi potreb smo že v lanskem letu kulisarnico opremili z ogledali in to je postal vadbeni prostor za naše baletke, ki delujejo v okviru Art Nova, pod tem okriljem pa v centru deluje tudi učenje igranja na različne inštrumente in učenje solo petja. Zelo sem vesela, da se je toliko otrok skupaj s starši odločilo za dodatno izobraževanje na področju glasbe in 5 Maj{per~an kulture, ki ga Občina tudi finančno podpira. Tukaj so še ostali prostori, kjer vadijo naši tamburaši, skupni družabni prostor društva gospodinj, vinogradnikov in čebelarjev, prostore ima tudi DI Majšperk Kidričevo ter RK Majšperk. Vse več pa je zasedena tudi mala dvorana, ki smo jo poimenovali konferenčna ali poročna dvorana, kjer izvajamo različna izobraževanja, sestanke, potekajo tudi nekateri občni zbori, občasno imamo tudi kakšno poroko, trenutno potekajo plesne vaje, ravnokar smo imeli ocenjevanje vin in še bi lahko naštevala. Najbolj važno je, da center živi in ravno v tem času so se napolnili še zadnji prostori, saj bife ter zavarovalnica delujeta že od otvoritve, sedaj je odprta tudi optika in v teh dneh je pričel s svojo dejavnostjo še frizerski salon. Z.L. V Štajerskem tedniku smo prebrali, da ste se že odločili, da boste jeseni ponovno kandidirali za županjo občine Majšperk. Kdaj ste sprejeli to odločitev in kaj je temu botrovalo? Dr.D.F.:To vprašanje se tudi meni vedno znova zastavlja ali še kandidirati ali ne, kaj to pomeni zame, kaj za razvoj občine, ali biti profesionalno županja ali ne in na koncu se je potrebno za nekaj odločiti. To odločitev sem sprejela že zgodaj, saj je bilo s to odločitvijo povezanih več drugih dogodkov, med tem tudi sprejem posameznih funkcij na regijskem nivoju, ki ne bi bile smiselne, če ne bi imela namena delati tako na lokalnem kot na regijskem nivoju. Tukaj je še posvet z družino in s prijatelji in ko vse to združiš, je odločitev znana. Seveda pa so pred nami še volitve, ki pa lahko posamezne osebne odločitve spremenijo. Delovanje Občinskega sveta Občine Majšperk Občinski svet se je sestal na 27. redni seji 5. 12. 2013. Županja je najprej predlagala sprejem dnevnega reda. Po potrjenem dnevnem redu je občinski svet sprejel zapisnik 26. redne seje. Občinski svet je sprejel v drugi obravnavi odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Majšperk. S strani Komunalnega podjetja Ptuj d.d. je bila izvedena razprava o potrditvi cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja oskrbe s pitno vodo. Nato so bili sprejeti sklep o določitvi cen oglaševanja v glasilu Majšperčan, sklep o določitvi statusa javnega dobra, sklep o dopolnitvi letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Majšperk za leto 2013 in sklep o konstituiranju javne blagajne v Občini Majšperk. Občinski svet je podal mnenje k imenovanju ravnatelja javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk. Sledili sta točki Pobude in vprašanja ter Razno. Občinski svet se je sestal na 28. redni seji dne 23. 1. 2014. Po potrjenem dnevnem redu je občinski svet sprejel zapisnik 27. redne seje. 6 Nato je občinski svet po skrajšanem postopku sprejel Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk in Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Majšperk. V prvi obravnavi je sprejel Odlok o subvencioniranju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini Majšperk in Odlok o programu opremljanja in podlagah ter merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Majšperk. Občinski svet Občine Majšperk je sprejel Letni program športa in letni program kulture za leto 2014. Nato je imenoval predstavnika v Svet zavoda JZ Lekarne Ptuj. Občinski svet Občine Majšperk je sprejel sklep o praznovanju občinskega praznika v letu 2014 in potrdil investicijski dokument za projekt »Vodovod Kupčinji Vrh in Jelovice«. Sledili sta točki Pobude in vprašanja svetnikov ter točka Razno. Občinski svet je izvedel 11. dopisno sejo dne 13. 2. 2014. Občinski svet Občine Majšperk je sprejel, da se v najem oddajo poslovni prostori v KPC Majšperk z javnim razpisom in da se spremeni naziv predvidenega najemnika. Občinski svet se je sestal na 29. redni seji dne 26. 2. 2014. Po potrjenem dnevnem redu je občinski svet sprejel zapisnik 28. redne seje. V drugi obravnavi je sprejel Odlok o subvencioniranju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini Majšperk in Odlok o programu opremljanja in podlagah ter merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Majšperk. Sprejet je bil rebalans proračuna Občine Majšperk za leto 2014. Občinski svet Občine Majšperk je sprejel sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra. Seznanili so se z Letnim poročilom o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih. Sprejel je sklep o ureditvi etažne lastnine na Gasilskem domu Majšperk. Sledili sta točki Pobude in vprašanja svetnikov ter točka Razno. Občinski svet se je sestal na 30. redni seji dne 31. 3. 2014. Po potrjenem dnevnem redu je občinski svet sprejel zapisnik 29. redne seje. Po predstavitvi Komunalnega podjetja Ptuj d.d. so bili sprejeti elaborati za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an varstva okolja, oskrbe s pitno vodo, odvajanje odplak in čiščenje odplak. Občinski svet Občine Majšperk je podal soglasje k podpisu sporazuma o obračunu enotne omrežnine. Nato so predstavniki Čistega mesta Ptuj d.o.o. predstavili elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in poslovni načrt izvajanja obveznih občin- skih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju občine Majšperk za leto 2014. Po skrajšanem postopku so bile sprejete dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj. Sprejeta sta bila sklepa o izdaji mnenja o preoblikovanju stalne pošte v pogodbeno pošto v Stopercah in sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu za leto 2014. Sledili sta točki Pobude in vprašanja svetnikov ter točka Razno. Vso gradivo občinskega sveta je dostopno na spletni strani Občine Majšperk. Tatjana Varžič Korez Obvestilo lastnikom gozdov in zemljišč ob občinskih cestah in javnih poteh v občini Žledolom, ki smo mu bili priča konec januarja in v začetku februarja, je povzročil veliko škode v gozdovih in na posameznih drevesih tudi na območju naše občine. Na podlagi ogleda cest ugotavljamo, da na več odsekih ležijo polomljene veje in podrta drevesa, ki segajo v prosti profil občinskih cest in s tem ovirajo normalen pretok vozil. Posledično zaradi padlih dreves prihaja tudi do nepotrebnih zapletov pri izvajanju zimske službe. Odlok o občinskih cestah v občini prepoveduje ogrožanje občinske ceste in prometa na njej, in sicer; prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Prav tako prepoveduje ob občinskih cestah postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati ob cesti les, opeko in drugi material, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. Prav tako občane opozarjamo, naj se v naslednjih dneh izogibajo območij s podrtim in polomljenim drevjem zaradi nevarnosti padanja drevja in vej. V prihodnje naj se izogibajo tudi deloviščem s sečnjo in spravilom poškodovanega drevja. Pozivamo vas, da odstranitev polomljenih vej ter posek drevja in grmičevja ob občinskih cestah izvršite takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, oziroma najkasneje do konca aprila 2014. Pred morebitno sečnjo dreves je potrebno obvestiti pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove RS. Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bo po izteku roka opravljala inšpekcijske nadzore občinskih cest. V primeru ugotovitve kršitev bo ukrepala v skladu z Odlokom o občinskih cestah. Medobčinska inšpekcija Zato pozivamo lastnike gozdov in grmičevja ob občinskih cestah, da odstranijo vse polomljene veje, podrta drevesa, ki visijo na cesto in predstavljajo nevarnost za ljudi in promet na njej. Prav tako se naj obrežejo krošnje dreves in grmičevja, ki segajo v varovalni pas in ki na kakršen koli način ovirajo normalen pretok prometa po občinskih cestah in izvajanje zimske službe. Posek polomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato priporočamo, da se lastniki nepremičnin za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni oziroma najamejo usposobljene gozdne delavce. [TEVILKA 88 – APRIL 2014 7 Maj{per~an DOGODKI V OBČINI Ptujska Gora 2013 – doživetja za otroke O krog samostana na Ptujski Gori se na začetku poletnih počitnic in v decembru dogajajo posebne reči za otroke. Ko se zaprejo šolska vrata, se odprejo vrata v svet oratorija, kjer otroci skozi igro in besedo ter v družbi vrstnikov in animatorjev spoznavajo večne človeške vrednote. V lanskem juniju smo skupaj z več kot 100 otroki odkrivali skrivnostni svet dežele Narnije, potovali z ladjo Jutranja zarja ter spoznali Lucijo, Edmunda, Kaspijana, Evstahija, miška Repicvila in kralja Aslana. Prvi dan smo vstopili v Narnijo in se pogovarjali o tem, kako pomembna je naša vloga v skupnosti: vsi delamo za vse, si pomagamo, skrbimo za druge, ko so v težavah, in se spoštujemo. Drugi dan smo ob zgodbi dečka Evstahija ugotovili, da se mu je zgodilo nekaj izjemnega; izjemen je tudi vsak od nas, zato se nam lahko zgodijo čudovite stvari. Oratorij pa smo zaključili s pomembnim spoznanjem: povabljeni smo, da smo zgled: ne samo doma – tudi v šoli, na počitnicah ... Vsak dan so otroci tudi ustvarjali: izdelovali so ladjice, zmaje, okraševali svečke, naredili čisto majhne knjižice, risali, vriskali, igrali nogomet, med dvema ognjema … Hitro – prehitro je minilo. Kot zanimivost naj dodam še to, da so se nam lani pridružili še posamezni otroci iz okoliških občin, ki so (upam) nato ponesli dober glas o oratoriju še drugam. Veseli pa smo tudi, da se je v letu 2013 oratorija udeležilo še enkrat toliko otrok kot leto poprej. Komaj smo se dobro ogreli v novem šolskem letu, že je bila tu jesen in za njo je na vrata trkal december. Zimske dneve smo otrokom popestrili s štirimi adventnimi delavnicami. Vedno smo najprej prisluhnili zgodbi, ki nam je pomagala pri pripravi na praznične dni. Ob tem smo vsako soboto izdelali kaj prijetnega za oko. Začeli smo seveda z izdelavo malo drugačnega adventnega venčka, nato pa so otroci vso svojo ustvarjalnost pokazali pri izdelavi voščil- 8 Skupinska fotografija – oratorij 2013 nic, snežakov iz vate, volnenih zvezdic, angelčkov ter raznoraznih živalic, ki jih srečujemo v času božično-novoletnih praznikov. Izpod otroških rok so znova in znova prihajale prave mojstrovine. Ker se vsako leto bolj boleče zavemo dejstva, da je marsikdo prikrajšan za materialne in duhovne dobrine, smo se voditelji delavnic odločili, da otroke spodbudimo, naj premislijo, kaj lepega se jim je zgodilo, kaj lepega so dobili, za katero stvar so hvaležni. Vse zahvale smo zbirali v veliki škatli zahvale, ki je na božični večer našla mesto pri jaslicah. Nekatere zahvale otrok so bile prav posebne, npr. Hvala za lahek test v šoli. Hvala, ker mi je sestra pospravila sobo. Hvala za novo igračo. Hvala, ker sem dal veliko košev pri telovadbi … Iz vseh pa je velo spoznanje, da se nam vsak dan zgodi kaj takega, za kar se lahko zahvalimo. In ker smo bili zelo pridni, nas je obiskal tudi sveti Miklavž. Očke najmlajših so kar žarele, ko je začel deliti svoje dobrote. Med vsem tem delom, smehom, poslušanjem, risanjem, šivanjem … pa se je vedno našel čas za igro ter topel čaj in sladek prigrizek. Bilo je lepo. Vsega tega ne bi bilo Adventne delavnice in skupinsko delo brez prizadevnih animatorjev, ki so poleti in pozimi natrosili polno idej za dejavnosti ter dihali z otroki, ter naših donatorjev, ki so nam pomagali izvesti oba projekta. Pri oratoriju so nam pomagali: Župnijska Karitas Ptujska Gora, Slovenska minoritska provinca, Občina Majšperk, podjetje Sveča, picerija Špajza, slikar Gregor Samastur, ki nam je naslikal sliko z osrednjim motivom, ter restavracija Pan, ki je skrbela za naše lačne želodčke. V adventu nam je na pomoč priskočilo Mizarstvo Cep. Vsem najlepša hvala za vsakršno pomoč. Naslednje leto se morda zopet srečamo. Barbara Rodošek [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an Podzemeljska pravljica Društva žena Tisa V predbožičnem času smo doživeli božično pravljico. V živo! Prav takšno, kot jo nosimo vse življenje nekje v predalčku spominov iz otroštva. Takrat smo verjeli v veliko čudežev sveta. Najlepše smo ohranili v srcu. Živijo z nami in se z nami radujejo vsako leto znova. Rodi jih mesec december s prazničnimi dnevi. Toplo nam je pri srcu ob pogledu na Jezuščka v jaslicah. Širom po svetu je spomin na njegovo rojstvo najlepši dogodek v letu: cingljanje, zvončkljanje in prečudovite božične pesmi so darilo čarobnemu času. Poslušajte vsi ljudje, Sveta noč in Kaj se vam zdi pastirčki so pesmi, ki so poznane širom po svetu. Svetopisemsko resnico v živo smo doživeli kot pravljico v Postojnski jami. Ogledale smo si žive jaslice. Bilo je veličastno in nepozabno! Dvanajst postaj svetopisemske zgod- be se je zvrstilo v siju zastrtih luči, ki so osvetljevale žive podobe. Nekje v daljavi, med kapniki - tisočletnih daril narave - so božične pesmi prepevali največji pevski umetniki. V vsaki postaji posebej je bila ponazoritev zgodbe rojstva in življenja Jezusa. Velik del poti smo prehodili peš. Ob vsaki postaji smo zrli v žive podobe. Izjemno podajanje glasbe, globok čut za iskren dostop ljudstvu, ki je strmelo v sanjske podobe, se je odvijalo kot v sanjah. Bilo je veličastno, neponovljivo lepo. V največji avli, najlepši dvorani podzemlja, med bisernimi zakladi Postojnske jame je v veliki višavi v angelski kupoli prepevala operna diva. V beli obleki, z angelskimi krili in glasom nas je popeljala v njene višave. Za trenutek sem začutila neustavljivo željo, da se nikoli ne neha pravljica iz nebes… V svojem srcu sem sprejela to pravljico tako globoko, da sem srečo izlila v solzah, ki mi velikokrat tečejo od sreče. Tudi tokrat. Dozdeva se mi, da kdor ne zna praznovati življenjskih prehodov, ne zna ločiti med pomembnimi in nepomembnimi ter uživati v tem, kar se mu nudi. Nihče na tem svetu nima vsega, vendar nikoli ni tako, da ne bi imeli ničesar. BITI HVALEŽEN ZA TO, KAR IMAŠ, JE VELIKA MODROST ŽIVLJENJA! Doživela sem podzemeljsko pravljico v kristalih in ob pojočih angelih. V sozvočju petja sem hvaležno spoznala eno od teh modrosti življenja… Dragica Podbrežnik Društvo žena Tisa Srečanje predilcev v TVI Majšperk Bil je lep zimski dan, ko smo se zbrali nekdanji delavci predilci pred Tovarno volnenih izdelkov. Danes ima drugo proizvodnjo in ime. S predhodnim dogovorom z direktorjem gospodom Milanom Vinklerjem so nas lepo sprejeli, nas pogostili s čajem in kavico in nam obrazložili delo v proizvodnji. Peljali so nas v prostore, kjer je bila včasih predilnica. Ogledali smo si proizvodnjo kovic, kar je zelo zanimivo. Prostori so zelo lepo urejeni, tu, kjer si služi kruh mlajša generacija. Ogledali smo si tudi proizvodnjo volnice za gobeline. Nazadnje so nas popeljali še v muzej, kjer je na ogled začetek tovarne volnenke. Bili smo zadovoljni, da smo si po dolgih letih lahko ogledali prostore tovarne, kjer smo si prislužili skromno pokojnino in pustili vsa svoja mlada in zdrava leta. Najstarejše smo obdarili s skromnim cvetom. Ob koncu smo se zahvalili gospodu Milanu za razumevanje in dobro voljo ter se poslovili. Mi pa smo se zbrali v Gostilni Špajza na zakuski, kjer smo si imeli dosti za povedat in obujali smo spomine - lepe ali tudi manj lepe. Dan smo lepo zaključili, a je bil skoraj prekratek. Vsi smo si želeli še takšnih srečanj, saj si imamo še veliko za povedat. [TEVILKA 88 – APRIL 2014 Pripravljalni odbor Jožica, Katica, Slavica 9 Maj{per~an Društvo žena Tisa načrtuje V letošnjem letu se je začelo v Društvu žena Tisa z novimi programi in dejavnostmi. Ob prvih sončnih žarkih smo polne zagona in veselega pričakovanja. Smelo zremo v prihodnost in želimo biti ustvarjalne. Na občnem zboru, ki je bil zaseden v polnem številu, smo predstavile načrte za leto 2014. Prepričane smo, da ga bomo v celoti izpolnile. V prvih pomladnih dneh smo v ustvarjalni delavnici izdelovale spomladanske cvetlice. Poklonile smo jih vsaki udeleženki občnega zbora in varovankam v projektu Starejši za starejše, ki smo jih obiskale v tem lepem pomladnem času. Predavanje o zeliščih in njihovih tinkturah nam je predstavila gospa Ana Ferjančič iz Rakeka. Poučno predavanje, začinjeno z lepimi mislimi o zdravju in zdravljenju različnih boleznih je zaokrožila z veliko topline o pristopu v življenje naših otrok in vnukov. Njen moto je »IMEJTE JIH RADI!«. Stisnite se v njihov objem in jim povejte, da so za vas najlepši dar na tem svetu. To je prva in prava pot do zdravja. Med poslušanjem sem se v solzah spomnila najlepšega objema vnukinje Dore, ki mi je nekoč dejala, da me ima rada do neba, do lune in še naprej, naprej… V skriti kamrici mojega srca so njene lepe besede položene v zlat objem spomina! Kmalu bomo imele predavanje o demenci in o drugih obolenjih možganov. Bolezen ni povezana s trpljenjem obolelih, temveč s stisko in nemočjo njihovih svojcev. Želimo si, da se ga udeležijo vsi občani Ptujske Gore! V zimskem času smo obiskale tečaj oblikovanje gline. Gospod Gregor Samastur, umetnik z veliko začetnico, nas je popeljal v osnove oblikovanja posodic, slik in nakita. Iskrena hvala g. Gregorju, ki nam je na svoj umirjen način podal svoje obsežno znanje! Najbolj igrivi čas v prihajajoči pomladi je čas pustovanja. V sodelovanju s PGD Ptujska Gora smo se prelevili v cigane. Dobili smo zasluženo drugo mesto. Do potankosti smo ponazorili njihov način življenja, njihovo nošo, njihova opravila in preprost nomadski način življenja na vozovih, na katerih so potovali od vasi do vasi. Lep pomladni dan, obsijan s soncem, smo si izbrale za srečanje na našem zeliščem vrtu. S svojim obiskom nas je počastil tudi moški svet vinogradnikov, ki je pod vodstvom g. Rada Rodoška opravil vinsko rez na stoletni trti. Zaradi presušene zemlje nismo storile veliko na vrtu, smo pa s ponovnim druženjem v naši hiški doživele prvo pomladansko veselje. Z nami ga je delila gospa županja dr. Darinka Fakin, ki nam vedno prisluhne na svoj topel in iskriv način. Ob Eminem čudovitem kruhu iz naše krušne peči in Aničinih slastnih gibanicah, ob šalah in petju je dan prešel v prelesten zaključek večera! S pomladjo se življenje vrača v nas. Po dolgi zimi zremo v sonce, v jasnine neba in modrujemo v svojem srcu: »Kako lep je svet, ko posije toplota z neba!« Josip Stritar je napisal čudovito pesem davnega leta 1867: PREMAGANE BEŽE TEMINE, GORE SPET GLEDAM IZ DOLINE, ŽIVLJENJE SE MI VRAČA SPET, KAKO SI LEP POMLADNI SVET! Dragica Podbrežnik Društvo žena Tisa Dan žena v Stopercah V petek, 7. marca, smo v Stopercah pričeli praznovanje dneva žena. Ob 18. uri smo članice Literarne sekcije KPD Stoperce povabile ženske, dekleta, mame in seveda tudi vse ostale na proslavo v Dom krajanov. Tam pa je obiskovalce na odru pričakal kar radijski studio, samo za to priložnost delujočega radia Stoperški val. S šarmantnim glasom, kot se od radijskega napovedovalca pričakuje, nas je pozdravil Peter Kitak. Kmalu sta se mu v studiu pridružili vodja Literarne sekcije KPD Stoperce Nataša Bedenik in vodja enote OŠ Majšperk v Stopercah Milena Širec, ki sta povabili vse na proslavo. In tako se je proslava pričela. Nastopile so Ljudske pevke KPD Stoperce, nato so nas presenetili, svoje mame in babice pa še posebej razveselili učenci stoperške šole z zares programom. Dramska sekcija KPD Stoperce se je s skečem dotaknila takrat aktualne tematike, povezane z nepremičninskim davkom. V program 10 se je redno vključeval tudi radio Stoperški val z aktualnimi novicami, vremensko napovedjo in malimi oglasi. Zapeli so še Ljudski pevci KPD Stoperce, nato pa je Peter v radijskem studiu gostil podžupana Občine Majšperk. Sledila je še večerna vremenska napoved in zaključna misel s pesmijo iz valov radia Stoperški val. Vse ženske smo pri izhodu obdarili še s cvetom, ki ga je prispevala Občina Majšperk. Tako smo polepšali večer sebi in upam, da tudi vsem obiskovalcem prireditve. Nataša Bedenik [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an Prva pomladna nedelja P omlad je nov začetek. Čeprav je bila letošnja zima bolj podobna pomladi kot zimi, ima narava vseeno svoje zakonitosti. Pomladi se začne vse prebujati, vsak dan opazimo kaj novega v naravi. Zjutraj nas prebuja žvrgolenje ptic. Oko se ustavi na cvetu, ki ga še včeraj ni bilo. Razlog za veselje, če se temu pridružimo še mi. Eno tako druženje smo imeli v nedeljo, 23. marca, v Stopercah. Namenjeno je bilo prvi pomladni nedelji. Po maši smo ob cerkvi člani ustvarjalne sekcije KPD Stoperce poklepetali skupaj s krajani. Pripravili smo čaj in sladek prigrizek. Bilo je prijetno nedeljsko jutro, obogateno s prijaznim pogovorom in nasmehom med krajani. Tako malo je potrebno, da razveselimo svoja srca, pa če tudi morda le za kratek čas. Bodimo veseli in pomladno razigrani, četudi nismo več rosno mladi. Anica Taciga Ekipe prve pomoči bodo svojo usposobljenost preverjale v Majšperku L etošnje regijsko preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki bo 19. po vrsti (v organizaciji Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj, Območnega združenja Rdeči križ Ptuj, Območnega združenja Rdeči križ Ormož in Občine Majšperk) bo potekalo v soboto, 14. junija 2014, v Majšperku. Najboljša ekipa v konkurenci se bo udeležila državnega preverjanja 27.9.2014 v Kopru. Kot vsa leta doslej bo tudi tokratno preverjanje organizirano s ciljem preveriti usposobljenost ekip prve pomoči za delovanje v primeru nesreč v različnih okoliščinah ter obnoviti praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo trajno usposobljenost za dajanje S prizorišča preverjanja [TEVILKA 88 – APRIL 2014 prve pomoči. Ekipe bodo svojo usposobljenost preverjale na štirih deloviščih, ki bodo urejena v središču Majšperka. Za oskrbo poškodb, ki so nastale pri različnih nesrečah, bodo imele ekipe na vsakem od delovišč na voljo deset minut časa. (prve pomoči) poškodovanim in obolelim v množičnih naravnih in drugih nesrečah, ki je zaradi posebnih okoliščin (množičnost nesreče, onemogočen hiter dostop zdravstvenih služb) ne morejo izvajati obstoječe reševalne enote in službe. Ekipe za prvo pomoč organizirajo Občine, gospodarske družbe, šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših občanov. Občine praviloma organizirajo ekipe prve pomoči v dogovoru s pristojnim združenjem Rdečega križa, lahko pa tudi v dogovoru z drugimi nevladnimi organizacijami. Z enotami prve pomoči se zagotavlja izvajanje neposredne zdravstvene oskrbe Namen preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči ni le obnavljanje teoretičnega in praktičnega znanja članov ekip, temveč tudi utrjevanje znanja za preprečevanje nesreč ter razvijanje zanimanja za prvo pomoč ter dejavnost Rdečega križa in Civilne zaščite med državljani. Dragomir Murko Naša ekipa tudi letos cilja na sam vrh! 11 Maj{per~an Kaj je to meteoalarm? M eteoalarm je že nekaj let povsem usposobljen za delovanje. Zdi se, da glede na veliko število obiskov in pozitivne odzive izpolnjujemo želje številnih uporabnikov. Spletna stran zagotavlja pregled nad vremenskim dogajanjem, ki zahteva posebno pozornost, po vsej Sloveniji ali v Evropi, pa tudi veliko podrobnosti o tem dogajanju. Meteolarm je uradna spletna stran za opozarjanje javnosti na vremenske ujme po Sloveniji in Evropi. Gre za edinstveno mrežo evropskih državnih meteoroloških služb pri Svetovni meteorološki organizaciji. Kaj meteoalarm ponuja? Splošno razumljiv sistem, ki z uporabo znakov in z barvnim opozorilom obarvanih kart prikazuje najnovejša opozorila v zvezi z napovedanimi vremenskimi ujmami za naslednjih 48 ur skoraj po vsej Sloveniji. Kjer koli ste, vam nedvoumni, zgoščeni podatki pomagajo pri načrtovanju potovanja ali katere koli dejavnosti, na katero lahko vpliva vremenska ujma. Kje, na primer, bi močno deževje lahko povzročilo poplave, kakšna je nevarnost proženja snežnih plazov, ali bi megla lahko povzročila zamudo pri poletu letala, ali bo vroče in sušno vreme povečalo požarno ogroženost gozdov? Vsako opozorilo je na karti obarvano z barvnim opozorilom, ki ustreza eni od štirih stopenj opozoril: OD RDEČE, ki označuje izjemno visoko ogroženost zaradi nevarnih vremenskih razmer, ORANŽNE in RUMENE do ZELENE, ki označujejo, da vremenske ujme niso napovedane. Za obiskovalce spletnih strani, ki težje razločujejo barve, so na spletni strani na voljo tudi karte s sivimi odtenki. Stopnje opozoril se objavljajo v skladu z enovitim sistemom z jasno povezavo med vremenskim pojavom in morebitno gmotno škodo ter predlaganim ravnanjem, da bi se škodi izognili. Mejne vrednosti za te stopnje se od regije do regije razlikujejo. Meteoalarm je tudi portal za državne sisteme opozarjanja. Kdo uporablja meteoalarm? Storitev se osredotoča tudi na Slovenijo in na Evropo, namenjena pa je vsakomur na svetu in je na voljo v 27 jezikih. Uporabljajo jo ne samo poslovneži in počitnikarji na potovanjih, temveč tudi uradne organizacije, na primer pomorske in gorske reševalne službe. Meteoalarm se lahko uporablja za učinkovitejše načrtovanje, podjetja se lahko pripravijo, kako bi vremenska ujma lahko prizadela njihovo dejavnost, službe za ukrepanje ob nesrečah pa imajo pri roki sveže podatke. Voditelji vremenske napovedi na TV v Evropi lahko barvno karto uporabijo za nazoren prikaz izrednih vremenskih dogajanj. Zakaj meteoalarm? Naše podnebje se spreminja, izredna vremenska dogajanja pa bodo verjetno vse pogostejša in bodo vse bolj ogrožala človeška življenja, nastajala bo tudi večja gmotna škoda. Vedno znova neurja, poplave ali snežni plazovi nekje povzročajo razdejanja, vročinski udari lahko zahtevajo več življenj. Meteolarm je enoten vir vsestranskih informacij o vremenskih razmerah, kjer koli v Evropi in Sloveniji. Dragomir Murko Pogodbena pošta Ptujska Gora P ogodbena pošta Ptujska Gora vabi vse krajane in občane v svoje nove, prenovljene prostore, ki smo jih odprli 4.11.2013. Krajanom Ptujske Gore je do nedavnega grozilo, da bodo ostali brez poštnega urada, zato sta Občina Majšperk in Turistično društvo Ptujska Gora našla skupno rešitev, da prevzame pošto kot pogodbeno pošto. 12 Pri nas lahko opravite naslednje poštne in bančne storitev: oddaja v prenos pisemskih pošiljk in paketov za notranji in mednarodni promet, vplačila UPN obrazov ( položnic), vplačila in izplačila iz osebnega računa Poštne Banke Slovenije, prodaja paketne embalaže, voščilnic in razglednic, prodaja kuvert, dopisnic, nalepk APEK, imetniki vseh vrst bančnih kartic lahko dvigujejo denar prek POS terminala (bankomat). Pošte v okoliških krajih imajo deljen delovni čas in imajo med 11.30 uro in 14.30 uro zaprto. Glavna naša prednost je, da NIMAMO DELJENEGA DELOVNEGA ČASA, tako da lahko pri nas opravite vse poštne in bančne storitve, kadar so druge pošte zaprte. To je velika prednost za krajane in kraj [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an Ptujska Gora, to je bil eden glavnih razlogov, da je Turistično društvo Ptujska Gora prevzelo delovanje pošte. Boniteta pogodbene pošte je, da se BISTVENO PODALJŠA delovni čas, ki je sedaj: Prostori pogodbene pošte na Ptujski Gori KULTURA Ž PONEDELJEK, TOREK: 9.00 – 16.00 URE SREDA: 9.00 – 17.00 URE ČETRTEK, PETEK: 9.00 – 16.00 URE SOBOTA: 9.00 – 12.00 URE NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO V odpiralnem času smo dosegljivi na telefonsko številko 02/795 32 30. Ne znamo si predstavljati, da bi občani Ptujske Gore ostali brez poštnega urada, saj za nas pošta ni samo urad, ampak tudi prostor za druženje in dobro besedo. Bližina pošte tudi olajša življenje starejšim občanom Ptujske Gore, ki bi sicer morali hoditi peš ali poiskati prevoz pri sovaščanih do najbližjega poštnega urada. Želimo si, da bi se pogodbena pošta Ptujska Gora uveljavila in bila dobro obiskana, na pošti pa se bomo potrudili, da boste uporabniki s storitvami kar najbolj zadovoljni. Vljudno vabljeni! Kolektiv pogodbene pošte Ptujska Gora Kolektiv Turističnega društva Ptujska Gora 5. Antonova prireditev v Stopercah e peto leto zapored, na god sv. Antona Puščavnika v januarju, smo Folklorna skupina Kulturno prosvetnega društva v Stopercah pripravili prireditev Ob Antonovem. Kot vsako leto smo se tudi letos priporočili našemu farnemu zavetniku sv. Antonu Puščavniku. V goste smo povabili glasbeno skupino Veseli prijatelji UD Ustvarjalec Majšperk in Folklorno skupino Pred- grad s tamburaši iz občine Kočevje. S Folklorno skupino Predgrad smo v preteklosti že sodelovali, saj smo bili leta 2010 povabljeni k njim v goste na tradicionalno prireditev prangerijada. Poleg spleta, ki smo ga zaplesali domači starejši folklorniki, se nam je na odru s plesom prvič predstavila na novo ustanovljena mlajša folklorna skupina Stoperce, ki je s svojim delovanjem začela Nastopajoči na prireditvi ob Antonovem [TEVILKA 88 – APRIL 2014 Mlajša folklorna skupina KPD Stoperce lani v mesecu avgustu. Za koreografsko postavitev obeh domačih folklornih skupin je poskrbela Milenca Golob. Uradni del prireditve se je zaključil s podelitvijo dveh bronastih Maroltovih značk, ki ju je podelila Iva Ferlinc, predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, izpostava Ptuj. Bronasti Maroltovi znački sta prejela naša člana Nina in Alen za pet let udejstvovanja na področju ljubiteljske kulture. Ker pa se folklorniki radi pohvalimo z domačimi klobasami, smo jih tudi letos naredili sami in jih po prireditvi ponudili našim nastopajočim. Prireditev smo zaključili v upanju, da se naslednje leto zopet srečamo na tej prireditvi. Maja ŽNIDARKO 13 Maj{per~an Prvo mesto na mednarodnem tekmovanju Maša Majcen uspešna na 9. tekmovanju Ars Nova International Music Competition “Angeli cenijo na tebi tisto, kar si mislil, da ne bo nikoli nihče opazil.“ Maša Majcen, doma iz Majšperka, je drobno dekletce, o katerem smo v reviji že pisali. Obiskuje 5. b razred OŠ Majšperk, popoldneve pa trikrat tedensko preživlja v Glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju, kjer obiskuje 4. razred flavte. Pod mentorstvom profesorice Eve Purkeljc je zanjo igranje pravi užitek in ni je ure, ko bi Maša trdila, da je naporno in pretežko. Hitrejša je skladba, bolj ji je pisana na kožo. Letošnjo šolsko leto smo začeli s pripravami na Mednarodno tekmovanje Ars Nova International Music Competition, ki je potekalo v času od 27. novembra do 3. decembra 2013 v Trstu. Letošnje deveto tekmovanje je bilo razvrščeno v kategorije klavir, flavta, violina in komorne skupine. Po starosti so tekmovalci razvrščeni v več starostnih skupin, in sicer A, B in C. Tekmovalci so prihajali iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Kosova, Rusije in Ukrajine. Maša je tekmovala v kategoriji flavt, starostna skupina A - do enajst let. Udeleženci kategorije A so imeli na voljo osemminutni program, ki je bil izbran po lastni presoji. Z Mašo sva izbrali tri skladbe, ki so bile po značilnostih popolnoma različne. Kot prvo sva izbrali prvi stavek Vivaldijeve sonate, ki izraža mir ter prebuja čustva, druga skladba zahteva občutno dinamiko, tretja Tarantella pa mnogo zbranosti ter tehničnih prvin igranja in je žirijo posebej navdušila. Maša se je celotni program naučila na pamet in je igrala brez not. 27. novembra smo se odpravili v Trst. Skupaj s korepetitorjem Marjanom Paćijem, starši in sestro smo ob dvanajsti uri prispeli na kraj dogodka. Prijavili smo se na Akademiji za glasbo Ars Nova, si ogledali kapelo ob baziliki San Silvestro, kjer je potekalo tekmovanje. Izžreban je bil vrstni red tekmovalcev s črko S, zato je bila Maša na vrsti kot zadnja – štirinajsta. Minute so bile 14 dolge kot ure in tekmovalci so nestrpno čakali svoj nastop. Malo po četrti uri je prišel tudi naš trenutek. Maša je stopila na oder, oddala žiriji note, se priklonila in odigrala svoj program. Vsi smo si oddahnihnili, saj je šlo kot po maslu. S ploskanjem smo jo nagradili za sijajen nastop in počakati je bilo potrebno samo še na rezultate. Po sončnem, vetrovnem popoldnevu, ki smo ga preživeli v notranjosti kapele, smo si vzeli čas, da se sprehodimo po mestnem trgu in si ogledamo arhitekturo. Ob klepetu, kavici in čaju je čas hitro tekel in rezultati so bili izobešeni. Polni pričakovanj smo stopali po stopnicah Akademije in iskali oglasno desko. Prvo mesto flavt (kategorija A) Maša Majcen, doseženih maksimalnih 100 točk -.”Premio Asolutto”. Maša je bila vesela svojega uspeha in prav tako mi. Vsi prvouvrščeni, ki so dosegli vse točke, so bili uvrščeni na zaključni koncert, kjer so po izboru žirije morali odigrati eno od svojih tekmovalnih skladb na koncertu. Tako smo se 3. decembra ponovno odpravili na zaključno prireditev v Trst, kjer je Maša spet odigrala pesem Izjemna flavtistka Maša Tarantella. V Teatru Miela je na svečani podelitvi od članov žirije odmevnih uvrstitev na tekmovanjih, prejela pokal za prvo mesto, medaljo predvsem pa, da bi v glasbi našla moč, in diplomo. veselje in tudi uteho. Naj jo glasba vodi skozi življenje in ji pričara nešteto V Maši sem prepoznala zgodnji čarobnih trenutkov. talent, ki sta ga podkrepila trdo delo Čestitke Maši in vsem, ki ji stojite in veselje do glasbe. Vse naštete vrline ob strani in se veselite njenih rezultatov. so ustvarile ta izvrsten uspeh in ob njem Njeni uspehi so objavljeni na portalu tudi željo po nadaljnem dokazovanju. V Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. prihodnosti ji želim še mnogo podobnih Eva Purkeljc [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an V Majšperku so oživele lutke V petek, 31. januarja 2014, ob 17. 00 uri so se v dvorani KPC Majšperk rodile in prvič spregovorile lutke. Nastale so v na novo ustanovljeni lutkovni skupini UD Ustvarjalec Majšperk. da bi lutke le oživele v Majšperku, je bila takoj za to, da se v letu 2013 načrtuje tudi uprizoritev lutkovne igrice. Začelo se je iskanje primerne zgodbice. Želela sem izbrati nekaj, kar ne vidimo prav Lutkovna ekipa UD Ustvarjalec Majšperk Pred štirimi leti smo v dramski sekciji UD Ustvarjalec Majšperk prvič gostili lutkovno skupino iz Ruš. Spoznali smo, da je lutkovno gledališče prvi stik otroka z odrsko umetnostjo in gledališka vzgoja hkrati in da tega stika, vzgoje, pri nas v Majšperku, kljub številnim kulturnim društvom, dejansko ni. Prve lutkovne igrice smo organizirali kar v Mali dvorani, kot rečemo prostorom našega društva. Odziv otrok in staršev je bil od igrice do igrice boljši. Na zadnji uprizoritvi lutkovne igrice smo se že komaj »stlačili« v prostor. Ker pa imamo KPC Majšperk prekrasno dvorano, sem dala pobudo, da bi tudi sami morali oz. zmogli narediti kakšno lutkovno igrico. Stanka Varžič, ki ima dolgoletne izkušnje z lutkami in željo, pogosto. Avgust je prinesel prve priprave za ta projekt. S Stanko sva si razdelili izdelavo kar trinajstih lutk. Za sceno so poskrbeli naši zvesti donatorji in mi sami. Ob koncu oktobra smo se zbrale štiri lutkarice (Antonia Kodrič, Suzana Kodrič, Vlasta Leskovar, Danijela Sekej), si razdelile vloge, začele spoznavati zgodbico in se seznanile z lutkami. Kot ljubiteljske igralke smo navajene igrati s svojim telesom, v lutkovni igrici pa smo se učile igrati oz. živeti skozi lutke, kar je na nek način težje. Za prvo našo lutkovno igrico sem izbrala prijetno vrtno zgodbico Bine Štampe Žmavc ERNICA GOSENICA, ki smo jo malce spremenile zaradi veliko nastopajočih v zgodbici. Lutkovni igrici smo dale podnaslov Gosenica in njene sanje. Gosenica živi [TEVILKA 88 – APRIL 2014 na rožnem vrtu in nenehno plete svoj šal. Na poti naleti na nepredvidene težave, strežejo ji po življenju… Ima pa srečo, da jo branijo in rešujejo prijatelji in se skupaj z njo veselijo dokončanja njenega šala. Ob glasbi (notni zapis: Stanka Erjavec) in petju nastopajočih pa igrico popestri metulj (baletka plesne šole Art nova: Alja Gajser). Zgodba je vsekakor poučna, saj sta v ospredju prijateljstvo in medsebojna pomoč. Lutkovno gledališče se od običajnega razlikuje po tem, da je namesto igralca prisotna večinoma samo lutka, ki ima posebno moč, dražljivost na gledalce, še posebej na otroke, ki jim je svet lutk blizu. V lutke se otroci tako zlahka zatopijo. Otroci so seveda malce posebna publika, so zelo iskreni, neposredni. So izjemno hiter barometer, ki pove, ali predstava deluje ali ne. Zadnji dan v januarju, dan rojstva lutk je kmalu prišel, z njim pa tudi »ledena doba«, ki je prinesla žled na drevesih, led na cesti in izredne razmere. Za nas, lutkarice je ta čas pomenil trepetanje, obup in strah, da je bilo polletno delo zaman. Kljub slabemu vremenu pa smo doživele veliko presenečenje, veselje in radost: dvorano je napolnilo prijetno klepetanje otrok in njihovih staršev. Ko so ugasnile luči, je klepetanje v dvorani potihnilo in tako je ostalo 40 minut, kolikor je trajala lutkovna predstava. Lutkovno predstavo si je ogledala tudi županja dr. Darinka Fakin, ki nam je ob koncu predstave tudi čestitala. Zahvalila se je lutkovni skupini UD Ustvarjalec Majšperk za prvo lutkovno igrico v Majšperku, ki je še posebej pomembna za naše male uporabnike gledališča in za občino nasploh. Po predstavi smo v avli dvorane KPC Majšperk otrokom razdelili bombone in pobarvanke. Čakali so nas nasmejani, zadovoljni obrazi otrok in tudi staršev. Od staršev smo dobile pohvale: »To smo potrebovali v Majšperku!« ali pa: »Le tako naprej, za otroke potrebujemo še več takšnih prireditev!« Torej drage lutkarice, mentorica Stanka Varžič: naše nesebično odpovedovanje, trdo delo je odmevalo in obrodilo sadove veselja, zadovoljstva. Gosenica in njene sanje 15 Maj{per~an Vam, dragi otroci in starši, ki ste prepoznali potrebo in željo po tovrstni (lutkovni) kulturi, pa iskrena hvala, ker ste bili z nami zadnji petek v januarju. Vsem, ki ste kakor koli pomagali pri nastanku prve lutkovne igrice v Majšperku, še posebej ge. županji in Občini Majšperk, se kot vodja lutkovne skupine in lutk prisrčno zahvaljujem. Naša lutkovna skupina se je prijavila tudi na srečanje lutkovnih skupin JSKD RS, kjer smo se 12. marca 2014 tudi predstavile. Območno srečanje je potekalo v Žetalah. Na reviji smo prejele pohvalo za pogumno delo z lutkami, selektorica je bila navdušena nad videzom lutkovne scene in lutk nasploh. Povabila nas je, da vsekakor nadaljujemo z lutkovno kulturo, kar nam je vlilo motivacije in moči za delo v prihodnje. Veseli smo kritike, saj bomo lahko še boljši za vas, naši dragi otroci in starši. Posebej se moram zahvaliti in čestitati naši mladi članici Mateji Cep, ki je s svojim nastopom, nesebičnim delom, odgovornostjo, zrelostjo in požrtvovalnostjo, ki so potrebni za delo v društvu, pristopila k sodelovanju v lutkovni igrici. Vloge črička, kresničke, lastovke in škropilnice je zaigrala prisrčno in simpatično, čeprav je imela z nami samo štiri vaje. Tiste, ki niste mogli »pridrsati« na uprizoritev lutkovne igrice v januarju, vas vabim, da si GOSENICO IN NJENE SANJE skupaj z vašimi otroki ogledate na ponovitvi, ki bo predvidoma v soboto, 17. maja, ob 18.00 uri. Na koncu lutkovne predstave nas bo tokrat razveselil naš simpatični čarodej Janez s svojimi triki. Suzana Kodrič Glavni dobitek UD Ustvarjalec Majšperk D anes ja čas, ko za vse krivimo krizo. Prva in zadnja beseda se vrti okrog besede denar: »Denar, denar, … le kje naj vzamem ta denar? …Milijoni, milijoni!? Le kam smo jih zavozili! Vse smo zavrgli, kar je v sto in sto letih dognalo ubogo človeštvo z muko in grozo. Čas nas sili, da vzdihujemo zvečer, preden zaspimo: »Ljubi Bog, daj mi denarja!« In navsezgodaj, še preden zakolneš, je tvoja jutranja molitev spet: »Denar!« Preudari vse, kar se okrog tebe godi, samo zaradi denarja in še zmešalo se ti bo! Preklinjal boš svojega bližnjega, tatove v svili in goljufe v avtih!« V soboto, 15. 3. 2014, ob 19.00 uri je dramska sekcija UD Ustvarjalec Majšperk uprizorila premiero, naslednji dan, v nedeljo, 16. 3. 2014, prav tako Nastopajoči v Glavnem dobitku 16 Utrinek s predstave ob 19.00 uri pa ponovitev veseloigre GLAVNI DOBITEK. Ta veseloigra je nastala že leta 1930 pod avtorstvom dramatika Frana Lipaha, katere tematika je še zmeraj, če ne še veliko bolj aktualna tudi in predvsem danes. Člani dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk zelo radi posežemo predvsem po klasičnih delih. Veseloigra , ki smo jo izbrali za uprizoritev v gledališki sezoni 2013/2014 in postavili v čas po drugi svetovni vojni, sodi med tista redka klasična dela slovenske dramatike, ki jim aktualne razmere v sodobni slovenski družbi ponujajo možnost za aktualno interpretacijo. Osrednja tema je hitro bogatenje oz. spremembe, ki jih bogastvo prinese v življenje junaka komedije in v njegovo družino. Življenje se mu hipoma [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an spremeni: prej skromni, konzervativni profesor postane čez noč pravi »novi bogataš«, človek, ki živi na »veliki nogi«. Do komedijskega preobrata pride ob novici, da je prišlo do pomote. Profesorja in njegovo družino pa čaka nova preizkušnja. Vsekakor aktualna tema, ki je pisana današnjemu človeku na kožo, prizori, ob katerih se nasmeji, hkrati pa zamisli in pride do spoznanj, da še obstajajo vrednote, na katere prepogosto pozabljamo. Veseloigro Glavni dobitek je režirala Stanka Varžič. Glavno vlogo upokojenega profesorja in njegove žene sta prevzela AVGUST ČREPINKO in SUZANA KODRIČ. Njunega sina Branka, njegovo bogato in simpatično zaročenko sta odlično zaigrala NIKO MLAKER in ANTONIA KODRIČ. Janko Cep in Petra Novak sta se spremenila v zakonca Kocjančič (privatni uradnik), v profesorjevo sestrično Marjeto (branjevko) se je preobrazila ZLATKA LAMPRET, JANEZ VIDOVIČ je za dve uri postal bančni direktor Babič, ANTON ŠOBA pa je odigral vlogo daljnega sorodnika s kmetov. Veseloigra je nam igralcem prinesla veliko zabave in veselja. Hvala vsem, ki ste nas prišli pogledat in z nami delili radost glavnega dobitka. Ker so mnogi izrazili željo po ponovitvi veseloigre Glavni dobitek, vas bomo v kratkem obvestili o vnovični uprizoritvi tega dramskega dela. Seveda, vsi prisrčno vabljeni! Na koncu nikakor ne morem mimo misli Dalai Lame: »Ne pozabi, da je včasih to, da nečesa ne dobiš, v bistvu srečno naključje«. UD Ustvarjalec Majšperk Suzana Kodrič Zvezdica Zaspanka v izvebi gledališke skupine KPD Stoperce “Zvečer, ko se mi že po malem odpravljamo spat, se na nebu zvezde zbude. Pomanejo si oči, iz belih meglic si natočijo rose in si v njej umijejo svetla lica. Počešejo si srebrne lase, popijejo kavo, kot je že navada za zajtrk, potem pa se odpravijo vsaka na svoje mesto na nebu, da bodo tamkaj svetile vso dolgo noč. In svetijo z neba velike in majhne, stare in mlade, svetijo in ljudem veselje delajo.” Tako začne Frane Miličinski – Ježek pripoved Zvezdica Zaspanka in tako so se 21. februarja začele prebujati zvezde, v izvedbi gledališke skupine KPD Stoperce, na odru KPC v Majšperku. Ko jih boter mesec začne preštevati, ugotovi, da ena manjka. In to je zvezdica Zaspanka, ki jo komet Repatec za kazen odpelje na Zemljo, kjer mora ostati tako dolgo, da ji kamen spregovori. Na Zemlji je zelo osamljena, pogreša zvezdice, botra meseca. Pod ruto ima skrite zlate lase, kar pa zaupa zvezdogledu. To sliši tudi največji razbojnik na svetu Ceferin, ki je tako zelo strašen, ker ima kamen namesto srca. Zvezdico Zaspanko zvabi v svojo hišo z namenom, da ji odreže zlate lase. Vendar zvezdici uspe, da Ceferin začuti bitje svojega srca. S tem se za zvezdico Zaspanko konča kazen in se lahko vrne nazaj na nebo. Gledališka skupina se je z veseljem [TEVILKA 88 – APRIL 2014 Nastopajoči v Zvezdici Zaspanki odzvala povabilu OŠ Majšperk in v mesecu decembru začela pripravljati otroško delo Zvezdica Zaspanka. Za desetčlansko ekipo je to bil nov izziv. Ekipa je bila sveža, pomlajena, saj nam je uspelo vključiti kar štiri nove igralce, ki so se odlično izkazali. Zaradi službenih obveznosti smo se dobivali v poznih večernih urah, vendar so kljub temu vaje potekale v zelo sproščenem vzdušju. V vsakem izmed nas se je prebujal tisti del otroka, ki ga skrivamo v sebi. Vsak je želel biti kar se da otroško najbolj prepričljiv, zato nam ni bilo žal niti časa niti energije, ki smo jo vložili v delo. Čeprav je šlo za besedilno enostavno uprizoritev, pa je bil toliko težji scenski del. Da bi otroci lažje razumeli prehod z neba na zemljo in nazaj na nebo, smo se poslužili projekcije. Svoj čar pa so prav gotovo naredili svetlobni efekti, glasbeno bogat vložek (Miran Gregurec) in kostumi (Brigita Frlež). Igralska zasedba je bila v sestavi: Lea Gregurec (zvezdica Zaspanka), Darko Rejec (boter Mesec), Janja Kitak(zvezdica), Janja Lorber(zvezdica), Marinka Pšeničnik (zvezdica), Matjaž Kitak (komet Repa- 17 Maj{per~an tec), Stašo Frlež (zvezdogled), Marjanca Kamenšek (sladoledarka) , Miran Gregurec (razbojnik Ceferin). Delo je režirala Anica Rejec. Poseben izziv so bile vaje in nastop na tako velikem “profesionalnem” odru. Gledališka skupina je predstavo podarila predšolskim otrokom iz vrtca in učencem od 1. do 5. razreda. Predstava je dosegla svoj namen, saj je navdušila male gledalce, ki so igralce ob koncu presenetili s šopki prvih pomladnih znanilcev – zvončkov. Naslednji dan, 22.2. 2014, smo Zvezdico Zaspanko odigrali na domačem odru, kjer smo morali tehnično izvedbo prilagoditi zmožnostim odra in dvorane. Prijetno presenečeni in veseli smo bili, da so dvorano napolnili tudi številni odrasli gledalci in ob tem neizmerno uživali. In zdaj se vsak večer, ko se na nebu zvezde prižgejo, mnogi nasmehnejo, saj vedo, da je zvezdica Zaspanka prva na nebu in sveti, da je na Zemlji vse v najlepšem redu. Vodja gledališke skupine: Lea Gregurec SmoTeater spet na odrskih deskah Č lani društva SmoTeater smo se po enoletnem premoru odločili, da se spet vrnemo na odrske deske, saj nam je v preteklih letih uspel preboj na večje gledališke odre. S predstavo Scapinove zvijače smo se uvrstili na 50. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Zapisali smo se tudi med dobitnike prestižne nagrade Matiček. Še posebej ponosni smo bili na to, da smo lahko zastopali slovenske barve na mednarodnem gledališkem festivalu Repassage Fest v Srbiji. V letu 2012 smo se drugič uvrstili na 51. Linhartovo srečanje s predstavo Ti nori tenorji. Po odličnih dosežkih iz preteklih let, zaradi zanimanja publike in zaradi nas samih, ki smo z gledališko igro tako ali drugače povezani, smo se odločili za novo komedijo. Tokrat smo izbrali in uprizorili Utrinek s prestave 18 Igralci društva SmoTeater komedijo Marca Camolettija Pridi gola na večerjo. Camoletti je francoski dramatik, ki je zaslovel predvsem z gledališkima klasikama Boeing-Boeing in Pridi gola na večerjo. Komedija je družbeno – kritična. Govori o ženah, možeh, ljubicah in ljubimcih. Glavni akter Bernard načrtuje romantičen konec tedna s svojo elegantno pariško ljubico na svoji očarljivi prenovljeni francoski kmetiji, medtem ko se njegova žena Jacqueline odpravlja na obisk k svoji mami. Bernard ima načrt za celoten večer. Najame celo kuharsko agencijo, ki bo poskrbela za gurmansko večerjo ter povabi svojega dobrega prijatelja Roberta, da bo poskrbel za njegov alibi. To je popolnoma genialen načrt, toda kaj gre lahko narobe? Recimo, da se alibiji vseh zamešajo med sabo. Celotna situacija se sprevrže v smešno zmešnjavo, kar prisili Bernarda in Roberta v improvizacijo s svetlobno hitrostjo. Celotna zgodba je prepletena z napetostjo in humorjem. Razpleti situacij, ki so presenetljivi, napetost sproščajo, humor pa še pove- [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an čujejo. Predstava je lahkotna, tekstovno bogata, zanimiva, napeta in predvsem zabavna. Ima laž res vedno kratke noge? To ste lahko preverili sami. Trikrat smo se predstavili v mesecu marcu pred polno dvorano. Na odru smo za vaš smeh poskrbeli Darko Zupanc, Monika Kokot, Kristijan Lovrenčič, Danijela Sekej, Tamara Kokot in Sašo Kafel. Posebej smo ponosni na našega »novo pečenega« režiserja Blaža Šalamuna, ki je svojo vlogo opravil več kot odlično. Za kostumografijo je poskrbela Adrijana Vinkler, naša maskerka Ana Gorišek je poskrbela, da smo bili lepo naličeni, Igor Hertiš je poskrbel za zvok in Simon Dolenc za luč v dvorani. Scenografijo smo letos prepustili akademskemu slikarju Dušanu Fišerju. Ponosni smo, da sodelujemo z zelo priznanim in uglednim likovnim umetnikom v Sloveniji. Sodelovanje z Dušanom Fišerjem za SmoTeater pomeni napredek na scenografskem področju in nasploh velik ter kakovosten korak naprej na gledališkem področju. G. Fišer se je zelo posvetil projektu in vanj tudi veliko vložil (dela, časa in idej), zato mu na tem mestu izrekamo veliko zahvalo. Pri izvedbi predstave so nam pomagali Občina Majšperk, Rok Grabeljšek, Dejan Urlep s.p. in Panter Airsoft Shop, za kar se jim zahvaljujemo. Člani društva SmoTeater smo ponovno dobili potrditev, da delamo dobro, da si nas publika želi videti. Obljubljamo vam, da se bomo s to predstavo še pojavili na domačem odru za vse tiste, ki ste zamudili uro in pol smeha ter zabave. SmoTeater ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Planinski kotiček PLANINSKO OBVESTILO PREGLED IZPELJANIH Planinsko društvo Majšperk je v POHODOV V PRVIH TREH začetku februarja opravilo svoj 50. občni MESECIH zbor. Po oceni lanske planinske sezone smo sprejeli program dela in pohodov ter višino članarine za leto 2014. Planinsko društvo Majšperk se zahvaljuje svojim članom, ki so že poravnali članarino za leto 2014 in obvešča člane in ostale zainteresirane občane, ki bi se želeli včlaniti v društvo, da znaša članarina za leto 2014: za B – člane (odrasli) 22€, B –družinska 18€, B1- starejše od 65 let 17€, za S,Š – srednješolci, študentje in mladi brez zaposlitve do 26. leta 14€, v primeru včlanitve cele družine 11,4€, za P,O- predšolski in osnovnošolci 4€. Članarino lahko poravnate pri blagajniku Lorber Janku , Majšperk 62 zvečer, v času službe pa po dogovoru na pošti. Ob plačilu članarine prejmete tudi program pohodov za leto 2014 ter informacijo o ugodnostih, ki jih prinaša članstvo v planinskem društvu. Članske ugodnosti, ki jih prinaša plačilo članarine, veljajo za tekoče leto in še v januarju v naslednjem letu. Upravni odbor prosi planince, ki še niso uspeli poravnati članarine, da to store čim prej, saj si s tem zagotovijo pravice iz naslova zavarovanja v primeru nezgode v gorah in pravico do članskih ugodnosti. [TEVILKA 88 – APRIL 2014 V prvih treh mesecih smo 25.januarja že izvedli pohod na Boč, 8. februarja smo zaradi žledu, žal, morali odpovedati tradicionalni pohod na Donačko goro, ki ga vsako leto skupaj s PD Sloga Rogatec organiziramo ob kulturnem prazniku. V marcu smo se skozi Bistriški Vintgar povzpeli do Štuhčevega doma na Treh kraljih. Prav slednji pohod je bil zaradi obilice vode zelo zanimiv, na koncu pa smo se kljub zgodnji pomladi lahko tudi kepali. V januarju in februarju smo uživali tudi na pohodih, kjer nas je spremljala polna luna. Za nami je tudi uspešno izpeljana delovna akcija, v kateri so naši markacisti in drugi prostovoljci očistili od žledu podrto drevje na poti od Kupčinjega vrha do Rudijevega doma, še več pa se nas je priključilo čistilni akciji - Očistimo občino. KRATEK IZVLEČEK IZ PROGRAMA ZA 1. POLLETJE April: Kopitnik -izlet planinske skupine in staršev OŠ Majšperk,Donačka gora, velikonočni pohod v Borovniški pekel. Maj: 1. do 3. maja potepanje po otoku Braču z vzponom na Vidovo goro, Uršlja gora – izlet planinske skupine OŠ Majšperk. Junij: Blegoš, Srečanje planincev Slovenije, Raduha. Vsak mesec vas vabimo tudi na pohode ob polni luni, v aprilu pa še na spomladansko kolesarjenje. Člani in ostali zainteresirani bodo o natančnih datumih pohodov obveščeni preko naših oglasnih desk na Bregu in v Majšperku in preko elektronske pošte. Od letošnje pomladi pa lahko naše aktivnosti spremljate tudi na spletni strani Občine Majšperk, kjer v iskalniku vpišete geslo :planinstvo.majsperk.si Predsednik PD Majšperk Miran Smolej 19 Maj{per~an Turnir v namiznem tenisu V Stopercah je v soboto, 22. marca 2014, pod okriljem Športnega društva Stoperce potekal drugi turnir v namiznem tenisu za osnovnošolce in odrasle. Skupaj se ga je udeležilo dvaindvajset tekmovalcev, od tega deset osnovnošolcev ter dvanajst odraslih. Med mlajšimi udeleženci je osvojil najvišje mesto Timotej Kidrič, drugo je zasedel Primož Korez, tretje pa Vito Habjanič. Med odraslimi si je prvo mesto priigral Roman Ferlež, drugo Boštjan Žunkovič, tretje pa Branko Kidrič. Boji so bili izenačeni, turnir je potekal v pozitivnem vzdušju, skozi igro je združil tako mlade kot tiste malo manj mlade. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo kot jedačo. Obeta pa se nam tudi tretji turnir, do katerega pa bo potrebno ponovno še malo povaditi. Andreja Repnik Spust s pležuhi Š portna sekcija Turističnega društva Naraplje je v soboto, 1. februarja, v Narapljah organizirala prvi spust s pležuhi. Pležuh, ki so ga nekoč uporabljali kot edino prevozno sredstvo v zimskem času, izvira iz Selnice ob Dravi in obronkov Kobanskega v Dravski dolini. Danes služi predvsem za zabavo na snegu, zanimanje pa je iz leta v leto večje. V Narapljah so pležuhi postali trend leta 2010, ko si je skupina vaških fantov naredila nekaj pležuhov in se z njimi spuščala z lokalnih bregov. Ker je bilo vedno več navdušencev, smo se letos odločili, da se zberemo in priredimo manjše tekmovanje. Na samem dogodku je sodelovalo 22 udeležencev različnih generacij, ki so si pležuhe naredili sami. Pred dogodkom so organizatorji postavili zahtevno progo po klancu navzdol, ki so jo udeleženci morali prepeljati v najkrajšem možnem času. Priča smo lahko bili številnim skokom, drznim prehitevanjem, ostrim zavijanjem in nerodnim padcem, ki so druženje še dodatno popestrili. Snežno rajanje je kljub mrazu trajalo vse do trde 20 Pležuhi v Narapljah teme, ki je vse sodelujoče prignala na toplo, kjer so stekli pogovori o najbolj norih vožnjah, hitrih časih, padcih in podobno. Vsem sodelujočim je pripadala hrana in topla pijača, za kar je poskrbelo Turistično društvo Naraplje. Nad tradicionalno vožnjo s pležuhi smo bili navdušeni vsi, zato tovrstno tekmovanje načrtujemo tudi naslednje leto, ko ste na dogodek vabljeni vsi, mladi in malo manj mladi nadebudneži. Stojan Pislak [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an IZ ŠOLSKIH KLOPI Tudi na Ptujski Gori smo pozdravili pomlad P omlad je kot pisan travnik; potopiš se vanj in jo začutiš kot marjetico v laseh, kot krilo metulja, ki plava mimo tebe, kot modrino spominčice, ki te poboža po očeh. Pisana kot travnik je bila tudi naša prireditev Pozdrav pomladi, ki je bila 17. 3. 2014 v šoli na Ptujski Gori. Slišali smo deklamacije učencev 3. in 4. razreda o pomladi, njenem prebujanju in prvih znanilcih. Prvi razred je z gibanjem prebudil celo majhnega zvončka! Z igranjem na instrumente so se predstavili nekateri učenci. Tako smo se, kot cvetice v vetru, zazibali ob zvokih harmonike Dominika Polajžerja, sintisajzerja Rosane Kamenšek, Barbare Kropec in kitare Filipa Verdenika. Pevski zbor je pod vodstvom Stanke Erjavec zapel in zaplesal ob Venčku rajalnih pesmi. Z odpetima pesmima Mamica in Šopek za mamico pa so pri- reditev prevesili v »nov sklop«. Tako so se z deklamacijami učenci 2. in učenki 3. razreda vsem prisotnim mamicam zahvalili za ves trud in ljubezen, ki jim jo podarjajo. Ob zaključku so vse obiskovalke prejele skromen cvet v spomin na prireditev in za bližajoči se praznik. Jelka Trafela vodja prireditve Občinska prireditev »Pozdrav pomladi« P a smo jo pozdravili tudi uradno, kot vsako leto. Pomlad mislim… pa tudi ona je že kar krepko odzdravila. Vreme je vse prej kot aprilsko. Sonce nas vsak dan na veliko razveseljuje. Zjutraj je ptičje petje melodija, ki vsak dan pozdravi novo jutro. In prav ta jutranji pozdrav soncu in dnevu je bil glavna misel letošnje prireditve »Pozdrav pomladi«. Na tej prireditvi, ki je pozdravila pomlad v četrtek, 3. aprila, v telovadnici OŠ Majšperk, so nastopali učenci matične šole, Nastop mladih baletk Pomladna kulisa prireditve [TEVILKA 88 – APRIL 2014 obeh podružničnih šol in skupina Muce iz enote vrtca. Vse točke so bile pomladno obarvane, opevali smo toplo sonce. Sceno je krasila Donačka gora, ki je nastala pod taktirko učitelja Janka Mariniča in učencev višjih razredov, in cvetoč travnik, za katerega so bujne cvetlice izdelali spretni prsti v Ustvarjalni klepetalnici. Vsem se iskreno zahvaljujem. Seveda pa moram reči hvala tudi učiteljicam za ves trud pri pripravi točk ter Zlatki Lampret za vodenje prireditve. Pa 21 Maj{per~an tudi učitelju Jožetu Režeku, ki je skrbel za dober zvok, učiteljici Stanki Erjavec za vse zapete pesmi, učencem četrtega in petih razredov ter razredničarkam za izdelane pozornosti, ki so jih ob koncu prireditve predstavniki šolske skupnosti razdelili obiskovalcem, hišnikoma za pripravo telovadnice in vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditve. Največja zahvala pa gre vsem nastopajočim učencem, brez katerih bi naše sonce veliko bolj žalostno sijalo. Do naslednje prireditve, namenjene pomladi, pa se poslavljam z delom pesmi, ki je bila vodilna misel letošnje prireditve in vam vsem želim pisano, s cvetjem posejano pomlad. Dobro jutro, sonce, dobro jutro dan. Dobro jutro, dan, dobro jutro ptički, ki ste zapeli nam! Dobro jutro, dober dan! (I. Polanc) Vesna Korže, učiteljica OŠ Majšperk Dejavnosti na stoperški šoli P redstavljam vam nekaj dejavnosti, ki so obogatile naše šolsko delo. Pred novoletnimi počitnicami so nas gospodinje iz Stoperc povabile k izdelovanju adventnih venčkov. Učenci so spoznali postopek izdelave brez kupljenega venčka. To je bil kar velik izziv za otroške roke, a smo s skupnimi močmi izdelali prav lepe adventne venčke. Ponedeljek, 23. 12. 2013, je bil zelo lep zimski dan, ki smo ga stoperški šolarji preživeli v praznično okrašenem Mariboru. Starši so zjutraj otroke pripeljali na železniško postajo na Pragersko. Torej smo z vlakom prispeli v Maribor, kjer smo si v muzeju najprej ogledali božično – novoletno razstavo, nato pa smo na delavnicah izdelali snežno kroglo. Sledil je ogled prazničnega mesta in okrepčilo na trgu. Zahvaljujemo se Valeriji Lampret, ki nas je počastila s toplim čajem in kavicami. Ob analizi tega dne smo ugotovili, da so bili učenci zelo motivirani za delo na drugi lokaciji, naučili in spoznali ter tudi ponovili so cilje vzgojno-izobraževalnega dela. Na kulturni dan pred prazniki smo povabili tudi starše in stare starše. Po obisku dedka Mraza smo se predstavili s kulturno prireditvijo. Po njej pa smo se posladkali z domačimi keksi, ki so jih učenci sami spekli. Bilo je res praznično vzdušje. Nestrpno smo čakali sneg in se ga v polni meri naužili pri urah športne vzgoje in na zimskem športnem dnevu. Zelo veseli smo za šolsko zapuščino – sanke, ki nam pridejo zelo prav, ko se spuščamo po hribu za šolo. Tekmovali smo, kdo bo prisankal najdlje. Vmes smo se kepali, delali snežake, V Mariboru 22 Počastili smo kulturni dan in dan žena Sankanje nam je bilo v užitek [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an angelčke – odtise v snegu… Ob kulturnem prazniku smo v telovadnici naše šole pripravili kulturno predstavo zase in naše starše. Pred tem smo se v učilnici preizkusili v kvizu. Na prireditvi smo peli, plesali, igrali in deklamirali. Zares moram pohvaliti učence, ki so se zelo lepo in na pamet naučili precej Prešernovih pesmi, med drugim tudi Povodnega moža, ki so ga ob deklamaciji še odigrali. Ob tej priložnosti smo tudi izdali pesniško zbirko z naslovom Pesniki smo tudi mi. Mesec marec je namenjen ženskam, materam. Na povabilo literarne sekcije KPD Stoperce smo se z veseljem odzvali in pripravili lep nastop ob dnevu žena 7. marca zvečer v Domu krajanov Stoperce. Učiteljice smo hvaležne staršem, da otroke pripeljejo na nastope raznih prireditev in se jih v polnem številu tudi udeležujejo. Ida Žunkovič Izdelovanje adventnih venčkov Obisk gasilskega doma Doživljajski spis V torek, 18. marca 2014, smo se učenci 5. b skupaj z učiteljico po malici odpravili v Gasilski dom Majšperk. Tam nas je pričakal pomočnik poveljnika Gregor Kovačič. Pri urah naravoslovja smo že v šoli širili znanje na temo: Kjer je dim, je tudi ogenj, z obiskom gasilskega doma pa smo to znanje želeli še dopolniti. vodo, da ogenj pogasimo tako, da preprečimo dohod kisika ali ga ohladimo. Ogledali smo si tudi gasilske avtomobile in vso potrebno opremo v njih. Nad tem pa so bili posebej navdušeni fantje. Še enkrat smo se prepričali o tem, kako pomembni so gasilci za našo skupnost. Nikoli ne pozabimo številke 112. Pomočnik poveljnika nam je najprej razložil, kaj je ogenj, kaj potrebujemo za gorenje, pokazal nam je gasilsko opremo in nekaj kratkih filmov. Predstavil nam je gasilsko ekipo in njihovo urjenje. Spoznali smo različne gasilne aparate. Ponovili smo, da ne smemo gorečega olja gasiti z Zahvalili smo se pomočniku poveljnika Gregorju Kovačiču in z novim znanjem odšli nazaj v šolo. Na pomoč! Alja Petrovič, 5. b Foto: Sonja Šterbal V gasilskem domu kot pri pouku... in ob ogledu gasilske opreme [TEVILKA 88 – APRIL 2014 23 Maj{per~an ZVEZDICA ZASPANKA Tri zvezdice na nebu so čepele, se igrale, se smejale in polno drugih stvari počele. Pa pride boter Meseček, ki prešteva zvezdice: 3003592, 3003593, 3003594, In ugotovi, da manjka ena zvezdica. Zvezda spet zaspala je, boter Mesec jezen je, ker to zgoditi se ne sme. Kazen stroga bo, ji reče. Na Zemljo boš odšla, tam doli tako dolgo boš, da ti kamen spregovori. Mora hitro oditi, posloviti se ne želi, saj to od svojih zvezdic ni lahko. Pa pride na Zemljo, se že mrak približuje, a ona ne ve, kje bi spala, zato Ceferina poprosuje. Ceferin z veseljem privoli, jo povabi v hišo naprej, se Zvezdica prestraši in vzklikne Ojej ojej… Mu malo hišico pospravi in zraven govori: Zakaj si tak kot pujs, te mama ni ničesar naučila? Brezplačna predstava dramskega dela za učence oš Majšperk v KPC U čenci OŠ Majšperk s podružničnima šolama ter predšolsko skupino otrok Vrtca Majšperk smo si 21. februarja letos ogledali gledališko predstavo Zvezdica Zaspanka v izvedbi KPD Stoperce – dramske sekcije. Člani dramske sekcije so gledališko igro predstavili na odru dvorane v KPC. Vtisi učencev so bili zelo pozitivni, čeprav v nekaterih malenkostih tudi kritični. Kot vodja kulturnega dne bi se na tem mestu zahvalila članom dramske sekcije za odlično uprizoritev dramskega dela. Anici Rejec ter upravnemu odboru KPD Stoperce pa se zahvaljujem, da so majšperškim učencem in otrokom uprizorili predstavo BREZPLAČNO. Prav tako se zahvaljujem Občini Majšperk, ki je ob tem dogodku dala na razpolago prostore in uslužbenca, prav tako brezplačno. Zaradi tega smo lahko ta kulturni dan za učence organizirali BREZPLAČNO in tako malce pripomogli k manjšim mesečnim stroškom. Preračunajte si, koliko bi to stalo, če bi si predstavo šli ogledat v Maribor. Še enkrat hvala v imenu vseh otrok, učiteljev in staršev. Ida Žunkovič MOJI VTISI OB PREDSTAVI ZVEZDICE ZASPANKE Predstava mi je bila všeč, ker je bila poučna, malo smešna in zanimiva. Najbolj všeč mi je bil Ceferin, ki je bil v resnici Lein mož. Všeč mi je pa bil, ker je zelo dobro odigral svojo vlogo. Luka Drofenik, 3. d Pa ji Ceferin odgovori: pobegnil sem od doma… Pa mami pismo napiši, mu reče Zvezdica, Ceferin pa ji odvrne: Ne bom, ker sem lump in lahkoživec. Ceferin razmeče vse, Zvezdica pa razjezi se. Zdaj Ceferin v pismu piše: Ljuba… in zapoje kamenček. Zvezdica je kazen odslužila in zdaj doma na nebu je, boter Mesec pa vesel je, ker ima vse zvezdice. Julija in Jure Ferlež (5. a in 3. d) 24 Zvezdica Zaspanka [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an S šolo smo odšli gledat predstavo Zvezdica Zaspanka. Ko smo prišli v KPC, so nam dali vstopnice in gledališki list za predstavo. Usedli smo se in počakali na začetek. Kmalu se je začelo. V glavni vlogi je bila zvezdica Zaspanka, ki je dobro odigrala svojo vlogo, prav tako njene tri sestre. Vse so imele zelo lepe kostume. Tudi boter Mesec, ki jih je prešteval, komet Repatec, ki novice govori, Zvezdogled, ki zvezde gleda, sladoledarka, ki sladoled prodaja in Ceferin, ki vse prestraši. Od teh mi je bila najbolj všeč sladoledarka, ki je bila najbolj smešna in zabavna. Všeč mi je bil tudi komet Repatec, ki je predolgo letal, prav tako tudi boter Mesec, ki je počasi hodil. Najbolj pa mi je bila všeč glasba in scena. Po predstavi pa me zanima, ali bo zvezdica Zaspanka od zdaj naprej bolj hitro vstajala? Ali bo Ceferinu srce še bilo? Prav tako me zanima, koliko časa so nastopajoči potrebovali za učenje besedila in samo predstavo? Dvorana v KPC Majšperk mi je bila zelo všeč. Sedeži so bili udobni, pogled na oder je bil super. Kostumi so bili zanimivi in lepi. Zame najboljše vloge so bile komet Repatec, Ceferin in sladoledarka. Najboljši prizor je bil v cirkusu zaradi sladoledarke, ki je govorila: Moj bivši sladoled. Prav tako pa tudi v Ceferinovi hiši, ko sta se zvezdica Zaspanka in Ceferin lovila. Najbolj žalosten prizor je bil, ko je boter Mesec poslal zvezdico Zaspanko na Zemljo. Karmen, 5. a Hanna, 5. a Povorka veselih maškar na Ptuju P o veselem pohodu na pustni povorki iz Brega v Majšperk smo se otroci starejših skupin podali še na povorko »Veselih maškar« na Ptuj. Z avtobusom smo se peljali do parkirišča pri Zadružnem trgu , kjer nas je čakala spremljevalka. Sprehod se je vil skozi staro mestno jedro, mimo magistrata, kjer smo se predstavili, od tam pa do karnevalskega šotora. Tam smo se posladkali s krofi, veselo rajali ob glasbi in se družili z Vikijem ter kurenti. Plesno koreografijo pa nas ja naučil Sebastjan. Po dobrem kosilu in ponovnem rajanju pa spet na avtobus in domov, da si oddahnemo za torkovo rajanje v vrtcu in pohod po Bregu. Irena Obreht Slikarji iz Stoperc Letošnja pustna tematika so bili poklici, zato smo se učenci in učiteljice iz OŠ Stoperce za kratek čas spremenili v slikarje. Pri izdelavi kostumov in pripomočkov smo bili zelo iznajdljivi. Pobrskali smo po omarah in vsakdo je našel doma belo majico, na katero smo se likovno izrazili. Naredili smo sto in eno packo in pri tem zelo uživali. Na glavah smo nosili bela pokrivala, v rokah pa palete in druge likovne pripomočke, ki smo si jih sami izdelali v šoli. Med predstavitvijo smo delili »slavnostne portrete« znanih športnikov in igralcev in se pri tem zelo zabavali. OŠ Stoperce, Katja Predikaka Naši kuharji na pustni povorki v Ptuju Takole smo se posladkali s krofi [TEVILKA 88 – APRIL 2014 Stoperški slikarji 25 Maj{per~an Vrtnarji za pusta U čenci OŠ Ptujska Gora so na letošnji pustni povorki predstavili poklic vrtnarja. Ko smo izvedeli za letošnjo rdečo nit – poklici, je ideja prišla zelo hitro. Tako učitelji kot tudi učenci smo razmišljali o poklicih, pri katerih bi lahko učenci pokazali čim večjo ustvarjalnost in kreativnost. V šoli so si učenci izdelali vrtnarske predpasnike iz PVC vrečk, jih polepili s samolepilnim kolažem. Okrasili so si slamnate klobuke, ki so se odlično prilegali njihovim glavam. S kaširno tehniko so si izdelali zelenjavo in cvetlice, s čimer so predstavljeni poklic še popestrili. Sledile so plesne vaje za predstavitev in tako smo kmalu bili pripravljeni na nastop. Kmalu je prišla težko pričakovana pustna povorka in naša predstavitev. Strogo komisijo smo prepričali z izvirnimi pustnimi kostumi in plesom polke na glasbeno podlago skupine Modrijani » Ti, ti moja rožica« in tako osvojili odlično 2. mesto. Mladi vrtnarji v povorki… in pred gasilskim domom Zahvaljujemo se vsem našim staršem za pomoč in prijetno druženje. Petra Dolenc OBVESTILA Se še spomnite zgodbe o grdem račku? Z godbe v času žetve, ko so kmetje pobirali, rezali, pulili sadeže, ki jih je rodilo polje. Ženske in dekleta pa so vezle, pletle, se počasi pripravljale na zimo, medtem ko je veter že lahno pihljal skozi liste in potem vsak dan bolj in bolj… In tam spodaj, ob reki je mati raca sedela na svojem gnezdu in potrpežljivo čakala. Mladi rački so se izvalili takrat, ko je bilo treba, le eno jajce je mirovalo in mirovalo. Mati raca je dobila veliko pikrih in »dobronamernih« pripomb na račun mirujočega jajca, a je vseeno še vedno potrpežljivo valila. Jajce je bilo vendar njeno! In ko je jajce končno počilo, se je iz njega izvalilo veliko, nerodno bitje. Vemo, kaj vse se je z njim dogajalo. Na dvorišču so ga trpinčili 26 in preganjali. Rekli so, da je grd, da je napaka, pa je bil le drugačen. Nadlegovali so ga, suvali, sikali in vreščali nanj. Skrival se je, bil zelo nesrečen, kot bi bil vsak na njegovem mestu. Mati ga je sprva branila, a na koncu tudi sama obupala nad njim. In grdi raček je zbežal. Bežal je in bežal, se srečal z ošabnima gosakoma, ki pa so ju pred njegovimi očmi ustrelili. Prestrašen je ponovno bežal in pribežal v kolibo, k starki in zmršenemu mačku in glasni kokoši. Pa je bil tudi tu deležen trpinčenja. Mačku in kokoši se je seveda zdelo popolnoma bedasto, da je nekdo rad v vodi in da niti jajc ne nese. Postalo mu je jasno, da tudi tu ne bo imel miru in je ponovno zbežal. Vse do hladnega ribnika, kjer je prvič v življenju zagledal krasna bitja, ki so letela nad njim in mu nekaj vpila. Ni jih razumel, a silno hrepenenje so mu vzbudili, ti lepi ptiči. Prišla je zima in mali raček bi skoraj zmrznil, če ga ne bi našel kmet in odnesel domov. Pa tudi tu ni dobil želenega miru in tako je vso zimo bežal od kmetije do ribnika, od nove kmetije, dokler ni spet zadišalo po nežni pomladi… Ljudje so odpirali okna, zračili, pometali, se veselo pogovarjali. Voda v ribniku je postajala toplejša in mali, grdi raček je razširil krila in ponovno opazil tri bele labode, ki jih je videl prejšnjo jesen. Ko so ga zagledali, so priplavali k njemu. Ubogi raček je pomislil, da bo to njegov konec. A rajši [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an si je želel umreti od teh lepih bitij kot od kmeta, mačke ali kokoši. Sklonil je glavo in čakal udarce. A glej, na vodni gladini je vanj gledal prečudovit bel labod. Ravno tak, kot ti trije, ki so plavali proti njemu. Res, bil je eden od njih, njegovo jajce se je po naključju zakotalilo v račje gnezdo. In bilo je prvič, da so ga bitja njegove vrste pozdravila ljubeče in nežno s konicami svojih peruti. In otroci ga niso preganjali, ampak so se veselili njegove lepote in ga navdušeno krmili. In mladeniči so škropili dekleta in dekleta so jih vriskajoče škropila nazaj. In starke so razpletle svoje dolge lesketajoče kite in starci so si pripovedovali zgodbe ob kajenju pip ter navijanju brkov. In možje so pustili svoje delo, da so malo zadihali in žene so prišle k njim ter se smejale z njimi. In tam doli, ob reki, je neka druga mati raca sedla na svoje gnezdo… Grdi raček, pravijo, da je duhovna in psihološka zgodba tiste vrste, ki vsebuje resnico, tako temeljno za razvoj človeka, da brez nje težko napredujemo, dokler tega ne uvidimo. Da namreč ni mogoče biti človek in biti nenavezan na drugega. Pripadnost in povezanost je najmočnejši impulz za preživetje, bistvo človekove intime. Vendar pa se nam ob pripadnosti nam dragim ljudem, ob njih prebudijo tudi najgloblje rane našega spomina. Družinski sistem, iz katerega prihajamo, gnezdo, kjer smo se valili, je tako močno spleteno, da ne moremo odleteti v nov, drugačen svet, ne da ne bi vedno znova, nezavedno, poustvarjali stare iz generacije v generacijo ponavljajoče se zgodbe. Kaj je v teh zgodbah, kakšno vzdušje je prevladovalo v naših prvih gnezdih? Je bilo zaznamovano s trpinčenjem, posmehom, neobčutljivostjo? Je bila pomembna bližina, spoštovana? So bile meje prožne ali so jih postavljali nasilno, kršili z zlorabo? Morda jih sploh ni bilo in si sam okušal svet brez podpore in tolažbe? Kakršna koli energija je napajala naše otroštvo, da smo lahko obstali in ostali, smo se prilagodili odraslemu svetu in s tem nevede izgubljali sebe. V odraslih odnosih šele spoznamo, da naše bolečine, prave potrebe in želje še niso pomirjene in potešene, da se s svetom bojujemo ali pred njim bežimo, da s svojim ravnanjem škodimo drugim ali da vztrajamo v odnosih, ki so škodljivi za nas… V novem odnosu, ki je tako globok, kot je bil odnos v primarni družini in drugačen po tem, da lahko spregovorimo o vsem, o čemer se tam ni dalo, lahko premagamo obrambe in strahove in spomin očistimo bolečine. Hrepenenje po naši resnični naravi je na srečo zelo močno zapisano v vlakna naših teles. In ko se prepustimo odkrivanju našega pravega bistva, ko odpadejo grenke in bridke zamere, lahko pred sabo v odsevu gladine zagledamo belega laboda, svojo resnično naravo. In v stiku z njo se lahko vedno znova pomirjeno soočamo z ostalim svetom in vanj začnemo pošiljati razumevajoča, sočutna, prijazna in neobremenjena sporočila… In na koncu še povabilo… Pelargos, center za zakonsko in družinsko terapijo, ki ima svoj sedež v Ljutomeru, ponuja občanom Majšperka [TEVILKA 88 – APRIL 2014 možnost vključitve v strokovno terapevtsko srečanje v domačem kraju. Diskreten in miren prostor za soočanje s sabo in svojimi odnosi ponuja majšperško župnišče. (Še enkrat hvala g. Janku za prijazno sodelovanje!) Prav tako se nam lahko pridružite pri delavnicah za starše ali za ženske. Srečanja so namenjena razumevanju in raziskovanju kompleksnosti narave odnosov in ustvarjanju zdravih ter varnih odnosov. Takih, v katerih drug drugega vedno znova spomnimo, da grdih račkov v resnici ni in da še po tako dolgi in neusmiljeni zimi vsakič znova mirno in odločno zadrhti zelenje v pomladi. Naj vam prinese blaga in krepčilna spoznanja in užitke! Andreja Pernek Vreča e-mail: pelargos.zdt@gmail.com spletna stran: www.pelargos.si facebook: PELARGOS, center za zakonsko in družinsko terapijo telefon.: 070 740 977 Zahvala Rdečemu križu Stoperce Podružnična šola že vrsto let zelo dobro sodeluje s KORK Stoperce. Učenci sodelujejo na prireditvi za starejše krajane, ob novoletnih praznikih in še kaj, če nas povabijo. KORK pa pomaga učencem na različne načine. Letos so nam zraven finančne pomoči nekaterim učencem podarili tudi zelo dober fotoaparat za potrebe šolskega fotografiranja. Tako bomo lahko s kvalitetnimi fotografijami dokumentirali še več dogodkov. Iskreno smo hvaležni za tako veliko in čudovito darilo, ki smo ga resnično potrebovali. Učenci in učiteljice podružnice Stoperce OBVESTILO – ROK ZA ODDAJO ČLANKOV Vse bralce Majšperčana obveščamo, da bo naslednja številka Majšperčana izšla v dneh pred dnevom državnosti, 25. junijem, zato bomo članke sprejemali na že znanih naslovih (zlatka.lampret1@gmail.com, zlatka. lampret@guest.arnes.si, obcina@majsperk.si ) do petka, 6. 6. 2014. Fotografije priložite posebej. Uredniški odbor 27 Maj{per~an Janez Beg s Podlož je praznoval visok jubilej – 90. letnico R odil se je staršema Ani in Jakobu Begu, bil je prvi od treh otrok. Ko je končal osnovno šolo, se je začela vojna, bil je mobiliziran, boril se je na več frontah in ostal do leta 1947 v nemškem ujetništvu. Po vrnitvi iz ujetništva se je izučil za traktorista in se zaposlil v TVI Majšperk, kjer je spoznal svojo življenjsko sopotnico Marijo Brglez, s katero sta se leta 1950 poročila, dve leti kasneje se jima je rodila hčerka Marija. Leta 1982 se je upokojil, deset let kasneje je vdovel in od takrat je poti življenja premagoval sam. Vedno je znal za vsakogar najti prijazno besedo, bil je zvest mož in je dober oče ter sosed. Kar pa je najpomembnejše, je človek, ki ne pozna jeze in sovraštva. Jesen življenja mu lajša vnuk Dušan z družino, kratek čas pa mu delata pravnuka Jaka in Sara. Gospod Janez je član Društva upokojencev Ptujska Gora že vse od ustanovitve društva, je najstarejši moški član, zato smo ga predstavniki DU ob njegovem visokem jubileju, ki ga je praznoval 1. februarja, obiskali, da mu zaželimo vse najlepše in mu tako tudi mi vsaj malo skrajšamo in popestrimo dolge zimske dni. Gospod Janez z družinskimi člani UO DU Ptujska Gora Devetdeset let Frančiške Gajser F rančiška Gajser, po domače Frančka, se je rodila 14. januarja daljnega leta 1924 v Pečkeh pri Makolah. Dolga leta je z družino živela na Janškem Vrhu. Zadnja leta pa jo je bolezen priklenila na posteljo, zato zanjo skrbi hčerka Zdenka v Lešju. Dragi mami, babici in že petkrat prababici gre zahvala za vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo v življenju dala. Tvoja častitljiva leta so zdaj plačilo za vse, kar si v življenju pretrpela. Ob jubileju smo ji domači pripravili praznovanje ter ji zaželeli več zdravja in moči. 90. letnico sta obiskali tudi predstavnici župnijske Karitas Ptujska Gora ga. Emica Rodošek in ga. Marija Glaser iz Rdečega križa. Za prijazen obisk in darove se obema lepo zahvaljujemo. Hitro čas beži, zato naj zdravje in nasmeh spremljata te prihodnje še dni. Vnukinja Metka Kolar Slavljenka s hčerko Zdenko, z go. Rodošek in go. Glaser 28 [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an V spomin Ko sem jo spoznala, je bila gospa srednjih let, jaz desetletni otrok. Pri njeni sestri sem med počitnicami pazila na otroka. Ker je bila hiša tik ob cesti, smo bili tudi otroci na cesti. Takrat še ni bilo asfalta, na cesti pa tu in tam kakšen avto. V kraju takrat še nihče ni imel avtomobila. Po cesti prihaja gospa, za nas otroke teta, s cekrom v rokah, prihajala je iz trgovine. Ko je prišla do nas, otrok, je postavila cekar na tla in iz njega vzela čokolado in odlomila za vsakega en košček. Ostalo je zavila in odnesla svojim otrokom. Takrat sem prvič poskusila čokolado. Bila je to prava čokolada in mi je pomenila več, kot da bi danes dobila deset čokolad. To prizor se je ponavljal, vselej, ko je šla iz trgovine, pa saj drugače ni moglo biti, ker smo bili otroci vedno na preži. Vsak dan pa smo bili otroci tudi na njenem domu. Pa ne samo otroci, tudi odrasli so bili redni gostje pri njej. Bila je šivilja, mož je hodil v službo, ona je doma šivala, gospodinjila in vzgajala tri otroke. Tudi pozneje sva vzdrževali vezi, takrat sem bila jaz že v službi v trgovini in ji prodajala čokolado. Obiski pri njej so se nadaljevali. Bila je zelo prijazna, gostoljubna gospa. Ni delala razlik med revnimi in bogatimi, bila je do vseh enako prijazna, zato je bila spoštovana in cenjena med ljudmi. Sodelovali sva še potem, ko sva že bili obe upokojenki. Zdaj od nje nisem dobivala več čokolade, ampak lepe vezene prtičke, ki jih je z veliko ljubeznijo vezla in podarjala. Obdana je bila tudi z vnuki in pravnuki. Za vse je premogla veliko ljubezni in ponosa. A enkrat se tudi življenje upočasni. Moči pojenjajo in prav to se je zgodilo njej. Postala je odvisna od pomoči drugih in prav to pomoč ji je dajala družina hčerke, s katero je živela. Vnukinja jo je prav posebno in z ljubeznijo negovala. A kljub temu se je zgodilo to, kar nas čaka vse. Kopšetove babice ni več, se je razširila vest v kraju. Marija Kopše iz Stoperc je umrla v 94. letu starosti. Hvala ji za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli z njo. Anica Taciga [TEVILKA 88 – APRIL 2014 Gledališka skupina KPD Stoperce in Župnija Stoperce prirejata na prostem v STOPERCAH, ki bo: na veliki petek, 18. 4. 2014, na veliko noč, 20. 4. 2014. Predstavi bosta ob, 20.30 uri na ploščadi pri župnijski cerkvi. Lepo vabljeni, da pojdete z nami po poti Kristusovega trpljenja. V primeru dežja bo predstava v cerkvi. Hvaležni bomo za Vaš prostovoljni prispevek Vesele in prijetne velikonočne praznike. Uredništvo 29 Maj{per~an Obnovitev zakonske zveze v Majšperku Spoštovane občanke in občani, ob največjem krščanskem prazniku - veliki noči Vam želimo veliko zdravja, sreče, veselja in radosti ter obilo veselih trenutkov ob srečevanju s sorodniki in prijatelji. Cvetko Pepelnik, predsednik OO SLS Majšperk V soboto, 8. februarja, natanko 50 let po sklenitvi zakonske zveze leta 1964, sta si ljubezen in zakonsko zvestobo ponovno izrekla Helga in Feliks Horvat iz Koritnega. Zlatoporočenca sta se pred 50-imi leti odločila, da stopita na skupno življenjsko pot, takrat v Mariboru in takrat sta prevzela skupni priimek HORVAT. Zlatoporočenka ga. Helga se je rodila 19. julija 1943 v Spodnji Sveči. Rodila se je kot drugi otrok. Svoja otroška leta je tako preživela s starejšo sestro in osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju. Po končani osnovni šoli je odšla v Maribor, kjer se je zaposlila v slaščičarni takratne velike kavarne. Na tem delovnem mestu se je izučila za natakarico, tako da je lahko za tem prevzela gostinski lokal v Slovenskem narodnem gledališču in ga vodila sedem let. Pozneje je do upokojitve delala še v gostinskem lokalu Kopališča Pristan. Ga. Helga je odšla v pokoj že pred skoraj 20-imi leti. V prostem času je vedno z veseljem vrtnarila in z ljubeznijo skrbela za rože, rada pa tudi kaj zapoje. OPTIKA EVA Za Vas organiziramo okulistične preglede po predhodnem naročilu na tel. št. 051-472-255. Velika izbira korekcijskih in sončnih očal vseh priznanih blagovnih znamk. Pri nas lahko naročite vse vrste kontaktnih leč. V prihajajočih mesecih smo pripravili -50% popust na določena sončna očala. Obiščite nas v KPC Majšperk in se prepričajte o naši kvaliteti. 30 Zlatoporočenec g. Feliks se je rodil 26. novembra 1944 v Majšperku, natančneje v Lešju. Po vojni je skupaj z mamo odšel v Maribor, kjer je preživljal svoje otroštvo in obiskoval šolo. Po zaključeni osnovni šoli je nadaljeval šolanje na kovinarski, nato pa še strojni tehnični šoli v Mariboru. Po zaključku šolanja se je zaposlil kot tehnolog orodja v nabavi v Tovarni Strojna Maribor. Nekaj let pred upokojitvijo pa so mu zaupali novo delo, postal je vodja nabave in to delo je opravljal vse do upokojitve pred približno 12-imi leti. V prostem času zlatoporočenec g. Feliks z veseljem vzame v roke harmoniko ali kitaro ter zaigra kakšno prijetno melodijo. Seveda pa zraven tudi veselo zapoje. G. Feliks in ga. Helga s ponosom povesta, da sta se spoznala na rojstni dan današnjega zlatoporočenca g. Feliksa. Takrat je med njima vzklila ljubezen, ki sta jo okronala s poroko v Mariboru pred natanko 50-imi leti, torej 8. februarja 1964. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, in sicer leta 1964 sin Bojan, deset let kasneje pa še sin Danijel. Zlatoporočenca sta s svojo družino 40 let skupnega življenja preživela v bloku, ves ta čas pa sta imela v mislih prihod nazaj v domači kraj, tako sta proste trenutke skupaj s svojo družino preživljala na vikendu v Koritnem. Tja sta se pred 12-imi leti tudi preselila. Zlatoporočenca pa sta danes predvsem vesela svojih treh vnukic: Tadeje, Amadeje in Lorene ter vnuka Nika, ki jima večkrat popestrijo in polepšajo njuno življenje. Ker pa [TEVILKA 88 – APRiL 2014 Maj{per~an nas življenje včasih postavi pred preizkušnjo, je tako tudi v njun dom posegla bolezen, današnja zlatoporočenka je pred 5-imi leti zbolela, vendar je z voljo in ljubeznijo tudi to premagala. Velja pa si zapomniti tudi njuno željo, ki pomeni srečo in razumevanje njunih otrok, v prihajajočih letih pa si želita predvsem zdravja za vse. V imenu Občine zlatoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo še veliko zdravih skupnih let življenja. Nataša Letonja Zlatoporočenca Horvat [TEVILKA 88 – APRIL 2014 31 Maj{per~an Olimpijci iz Stanečke vasi Slikarji Gozdarji – mizarji Kuharji iz Vrtca Majšperk 32 Vrtnarji [TEVILKA 88 – APRiL 2014