PoStatna pfaSanfl •r jOfft"ln' Leto IX9 it. 271 Ljubljana, sobota 17. novembra 1928 Cena 2 Din m MMi« •*» «. moeteB Um «5 Din vet— Oglttl pO Uredništvo i X4nMtana, Kaaltova ulica iter. 5/L Telefon it. woj% in «804, ponoči tudi it. «034. ■•koplsl m m -----Uabijana, - k. 54. - Telefon k. _ S Ljubljana,___ 4. — Telefon It. 149* Podružnici: Maribor, Aleksan it. ts — Celje, Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko prt postnem ček. zavoda i AL ii.Su - Prah« čisto 78. Wien,Nr. njjm. Ljubljana, 16. novembra. Režim 20. junija, v stvari režim gospoda Vukičeviča, ki so mu ime posodili gospodje od SLS, gre h kraju. Nadel si je nalogo umiriti duhove in pripraviti sporazum. Danes šteje Korošče-va vlada že peti mesec, a pri najbo.jši volji ni možno najti drugega uspeha nego opasno zaostritev razmerja med hegemonisti in KDK. Bilanca tega režima je torej povsem negativna. V zadregi se še rešujejo že od prejšnjih vlad pripravljeni zakonski načrti, vlada pa ne more nobenega težjega problema n. pr. niti vprašanja dalmatinskega agrara rešiti. To je le dokaz, da ona ni mogla z uspehom zaključiti niti postranske svoje vloge, to je: v parlamentarnem zatišju spraviti naprej vsaj nekaj perečih vprašanj. Brez opozicije delati v parlamentu ni ravno težko. Pa niti to ne gre, ker se vladne stranke nikdar ne morejo zadeniti, v glavnem pa delo zadržuje nemarnost in komodnost vladajočih krogov. Ko je g. Korošec videl to poslabšanje položaja, je začel izpuščati pomir-ljivejše poskusne balone. Cele štiri mesece je vlada računala na razkol KDK. V tej nadi je bila vsa njena državniška modrost in ravno organ ministrskega predsednika je postal v tem pogledu pravo leglo izmišljotin, ki jih je potem dal marljivo ponatiskovati po režimskih listih. Zadnja taka bomba lažnivega kljukca je bil izmišljeni ^ljubljanski* sestanek g. Grisogona in tovarišev. Včeraj je glasilo SLS zasviralo druge strune. Priznava pogubonosno delovanje ekstremnih elementov na srbijan-ski strani. Vprašamo pa. kdo so tj eks-trerrrni elementi? Ali se jim g. Korošec more odpovedati? V resnici so ti eks. tremni elementi nosilci sedanjega reži ma. G. Milorad Nedel'kovič je še danes aktivni generalni direktor Poštne hranilnice. Ni to samo Nedeljkovič; on ie le tip one mafije visokih uradnikov v Beogradu, ki so pravi vladarji v državi. To so tisti ljudje, ki se bojijo veli' ke metle, kakor jo n. pr. zdaj vihtita v Bukarešti gg. Maniu in Vajda, dva romunska «prečana», v spas romunske monarhije. Vsa ta gospoda kar v uradu kriči: «Živio Puniša RačičU Drzna je postala pod režimom g. Korošca. Ti elementi so zopet enkrat «delali» vo> litve v Bosni. In tem elementom je vlada nudila iz državnih sredstev «panem et circ©nses». Zelo je deplasirano. če sedaj viadin organ v Ljubljani napada Srnao, v Beogradu pa njo in vse druge slične velesrbske organizacije z vsemi sredstvi podpira ravno ista vlada. Kar se tiče ekstremnosti, vlada g. Korošca ni mogla storiti več kakor je storila. Naročila, ki jih je izdal duhovnik, ki je obenem notranji minister, kako naj se listi plenijo, presegajo vse, kar je videla Bachova absolutistična doba. 99 odst. zaplemb je sodnija razveljavila, opozicijonalni tisk pa kljub križarski vojni g. Korošca še stoji na braniku svobode in ravnopravnosti. Kar se tiče sodnih preganjani in zabranjevanj zborov, preganjanja nameščencev in pro-tekcijonizma, je istotako vlada g. Korošca dosegla višek. Ravnokar je premestila šefa Higijenskega zavoda v Splitu, dr. Berkoviča, v Makedonijo, ker je nosilec liste HSS pri splitskih občinskih volitvah. Ovadila je sodniji Radičevo vdovo, ovadila Pribičeviča in druge opozicijske pisce in govornike. Nasilno in krvavo je zatirala nacijonalne demonstracije in zapira opozicijonalce pod krinko komunizma. Kaj hočete še več? Vlada g. Korošca je bila vse štiri mesece na ekstremnem krilu in zato je dobila tudi odziv, ki ga sedaj v svojem ljubljanskem glasilu obžaluje. Ni nobenega znaka, da bi v SLS nastopalo treznejše razpoloženje. Kar uganjata oba oblastna odbora v Sloveniji ravno te dni. gre preko vseh mej. Na-prednjak, kmet, delavec, meščan plačaj, klerikalne organizacije pa denar v žep, to je geslo SLS. Naprednjakom knof. klerikalcem groš, klerika'cem služba, naprednjaki na cesto — ta ekstrem besni v obeh «katoliških» oblasteh. Kar Popravek Z o žirom na uvodnik lista «Jutro» z dne 15. novembra 1928., štev. 269., prva stran, prvi stolpec, prosim, da objavite v zakonitem roku in na zakonit način sledeči popravek: Ni res, da sem dobil nalog rapalsko manifestacijo bojkotirati, da sem se dal v beg pognati, nasprotno pa je res, da sem bil le vsled nesporazumljenja, brez mojega privoljenja in brez moje vednosti naznanjen kot govornik na predmetni manifestaciji. Dalje ni res, da sem se izredno pogumnega pokazal svojčas pri prenašanju premoženja koroških Slovencev v klerikalno organizacijo v Sloveniji, nasprotno pa je res, da sem vsak čas, in sicer pred vsemi kompetentnimi faktorji tu in v inozemstvu s pogumom branil premoženiske pravice koroških Slovencev. — Dr. Lambert Ehriich, irniv. profesor* V pričakovanju kraljevega povratka Zaradi krstnih slav je včeraj politika mirovala. - Demokrati zopet groze z razbitjem režimske koalicije Beograd, 16. novembra, p. Politično življenje je danes zaradi številnih krstnih slav političnih prvakov skoro docela mirovalo. Danes praznjujeta krstno slavo med drugimi tudi Ljuba Davido-vič in Joca Jovanovič. Spor med muslimani in radikali je še vedno akuten. Dr. Spaho je odpotoval iz Beograda in se po vsej priliki ne vrne pred povratkom kralja Aleksandra iz Pariza. Iz vladnih krogov zatrjujejo, da se vrne kralj iz Pariza prihodnji ponedeljek. Sinočnji sklep radikalnega poslanskega kluba, naj se zakon o dalmatinski agrarni reformi odstavi z dnevnega reda, je povzročil v demokratskih vrstah hudo kri. Jako ogorčenega se dela demokratski minister dr. Grga Andjelino-vič, ki je danes izjavil novinarjem, da deli njegovo stališče vsa demokratska stranka, zlasti pa Ljuba Davidovič. Dr. Andjelinovič bo obiskal Ljubo Davidoviča in ga še posebej naprosil za intervencijo. «Od rešitve tega vprašanja je odvisen moj nadaljnji obstanek v vladi, je zatrjeval dr. Andjelinovič. Minister agrarne. reforme ni upravičen umikati tega predloga, ker ta predlog ni njegov, marveč je to predlog celokupne vlade, v kateri so štiri stranke. Zakon je mogoče ostaviti z dnevnega reda Narodne skupščine le s sklepom vseh štirih koa-liranih strank. Vprašanje dalmatinskega agrara je za demokratsko stranko nadvse aktualno.« Politični krogi tem grožnjam dr. An-djelinoviča ne pripisujejo posebnega pomena, ker je dr. Andjelinovič že ponovno grozil z demisijo a si je vedno zopet premislil. Iz demokratskih vrst se doznava, da so demokratski prvaki zadovoljni s po- litičnim razvojem in da hočejo tudi spor zaradi dalmatinske agrarne reforme izkoristiti v svoje partijske svrhe. Pravijo, da bi se dalo zaradi vprašanja te reforme prav lahko izzvati krizo vlade, kar bi omogočilo, da kot prvi stopijo v "stike s KDK v Zagrt bu zaradi končne ureditve notranjega 'vprašanja in spora s prečanskimi kraji. Demokratski prvaki so uverjeni, da je treba po kraljevem povratku v Beograd pričakovati važnih dogodkov. Iz demokratskih vrst so se danes slišale pikre opazke tudi na račun dr. Ko-roščeve stranke in samega dr. Koro-šča. Naglašali so, da pripada ena tretjina one dalmatinske zemlje, na katero bi se nanašala agrarna reforma, katoliški cerkvi, oziroma tako zvani «mrtvi roki*. V vladnih krogih se trdi, da bo Narodna skupščina imela še samo eno ali dve seji, nakar naj bo odgodena. Seje naj bi bPe še jutri in v ponedeljek. Na ponedeljkovi seji bo vlada predložila načrt proračuna za leto 1929-30. Pred log bo -izročen finančnemu odboru, da ga takoj vzame v pretres. Zanimivo je, da ve nocojšnja »Pravda« poročati iz Zagreba, da so tudi za grebški politični krogi naziranja, da se pripravljajo po kraljevem povratku iz Pariza važni politični dogodki. List javlja, da je njegov poročevalec doznal, da bo Svetozar Pribičevič našel pot do najvišjega mesta, kjer bo predlagal pri merno rešitev našega celokupnega notranjega spora. »Pravda« pristavlja te, vesti, da išče tudi radikalni glavni odbor poti, da bi na najvišjem mestu predložil svoj načrt o rešitvi spora s prečanskimi kraji. Demokrati in muslimani iščejo na svojo pest sporazuma s KDK Zanimiva razkritja radikalskega „Vremena". - Davido-vičevci pristajajo na dalekosežno revizijo ustave. - Nezaupljivost med režimovci Beograd, 19. novembra, r. Dasiravno iz ožje okolice vlade neprestano po-vdarjajo, da zastopa če tvorna koalicija giede sporazuma s KDK popolnoma enotno stališče, so zadnje dni prodrle v javnost vesti, ki dokazujejo, da skušajo režimske stranke skrivaj precizirati svoje stališče z željo, da neglede na ostale zaveznike v vladi stopijo v stike s KDK in skušajo doseči ž njo sodelovanje. Že včeraj so poročali beograjski listi, da je Miloš Savčič ugotovil temeljne razlike v odgovorih, ki jih je prejel od posameznih šefov vladnih skupin. Danes pa poroča radikalsko «Vreme» o ločenih akcijah Davidovičevih demokratov in Spahovih muslimanov. Med drugim piše: «Demokrati pripravljajo poseben načrt za sporazum s KDK, ki ga izdelujejo ožji prijatelji Davidoviča. Za osnovo tega načrta so vzeli sk'epe' KDK od 1. avgusta in proučujejo, v kolikor so ti sklepi z demokratskega stališča sprejemljivi. Kakor zatrjujejo poznavalci razmer, so demokrati pripravljeni na mnogo večje koncesije, kakor pa jih je predvideval dr. Marinkovič v svojem znanem predlogu o razširjenju samouprav. Zatrjuje se celo, da opirajo demokrati svoj načrt na ustavni predlog pok. Stoiana Protiča, ki naj bi tvoril skraine koncesije, na katere bi pristali demokrati glede revizije ustave.« uganjajo hegemonisti na veliko v državi, dela SLS v Sloveniji. Zato ne moremo prav nič verjeti, da se SLS iskreno odreka beograjskih eks-tremistov. To je le za doma, pesek v oči onim mnogoštevilnim, ki se jim studi izdajniška vloga SLS. Obenem pa je priprava na umik. ko pade režim 20. junija. Ako hoče SLS revidirati politiko blejskega pakta, ki v svoji grozni posledici ogroža obstoj naše države, za katero je ta stranka našla srce šele sedaj, mora noseči mnogo, mnogo globlje. Voditelji KDK so cesto apelirali na muslimane in SLS, kakor tudi na Vukičevi-ču vdane nrečanske radikale, naj dobro premislijo, kaj delajo, ko drž* po-koncu hegemonizem. ki ga je KDK v heroični borbi naskočila. Sedai ali nikdar! To čtifiio hegemonisti. Zato pa so si kupici SLS in r. Snaha za tako visoko ceno. SLS je šla v svoji kratkovidni sebičnosti tako dale? kakoT je š°l Šn-steršič med vojno. Ali -more sploh še nazaj?. «Ta načrt, ki pa še ml dogotovtjen, naj bi služil za osnovo bodoče demokratske politike sporazuma. Načrt ne predvideva samo najskrajnejših mej, marveč tudi način, kako bi se mogel ta načrt za dosego sporazuma izvesti. Demokrati so mnenja, da je treba stop-njema pripraviti teren za sporazum in smatrajo, da je v to svrho neobhodno potrebna sprememba sedanjega režima. Zato tudi uporno zahtevajo rekonstruk cijo vlade v tem smislu, da pridejo v vlado ljudje, ki so načelni pristaši sporazuma.* «Jasno pa }e, da se s temi načrti okolice Ljube Davidoviča ne strinjajo vsi demokrati. Še vedno jih je mnogo, ki zagovarjajo ekstremno politiko proti KDK in zahtevajo, naj stranka vztraja pri predlogu dr. Marinkoviča. Odločno odklanjajo večje koncesije, kakor pa jih predvideva ta predlog.« «Slično stališče zavzjema tudi JMO», piše dalje « Vreme« in naglaša, da tudi v muslimanskem klubu obstoja močna struja. kf zagovarja še večje koncesije, kakor pa jih predvidevajo davidovPev-ci. Ta struia dela celo na to. da bi JMO izstopna Iz sedame vladne koaliciie in zavzela ali nevtralno stališče ter vlogo nekakega posredovalca med Beogradom in Zasrrehom, ali pa da M se sploh pridružila KDK. s koie politiko muslimani vedno boj} simnatizirajo. V zvezo s tem spravlja «Vreme» tudi čjm-dalje ostreiše atake muslimanov na radikale v zadevi spornih vprašanj v Bosni _ nrf na^m fcraHu Pariz, 16. nov. (-pa.) Francoski zunanji minister Briand je bil danes sprejet od ju« goslovenskega kralja Aleksandra, s katerim se je razdovarial o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh dežel. Seja ministrskega sveta Beograd. 16. novembra, p. Nocaf Je imel ministrski svet daljšo sejo. Minister financ je izjavil, da je proračun za leto 1929.30. gotov in da bo v ponedeljek predložen Narodni skunščini. Ministrski svet je razpravljal o budžetu t«r o vprašanjih, ki so ž njim v sveži, nakar je prešel na resorna vprašanja. Zakon o sodnih taksah Beograd, 16. novembra p. Dane« popoldne Je smel s-ejo skupščinski odbor za p.r«?res zakona o sodniih taksah. DrSa-vni pod tajnik dr. Letica lo podal krajša pojasnila, nakar je bila seja odgodena, da lahko poslanci proti če predlog. OsM staupščinskj odbori so danes mirovali. Kričeča neenakopravnost na šolskem polju Ponesrečen poskus prikriti neenakost med srbijanskimi in prečanskimi pokrajinami v srednjem šolstvu. - Včerajšnje Pribičevičeve izjave Zagreb, 16. novembra n. V svoji izjavi novinarjem, ki jo je podal danes Svetozar Pribičevič, se je dotaknil tudii pisanja beograjske »Politike« in izjavil med drugim: Današnja »Politika« je objavila tabelo ministrstva prosvete o stanju srednjih šol v državi; ta tabela ima namen pokazati, da so neresnične trditve politikov KDK, da bi bili prečanski kraji zapostavljeni. Toda iz te tabele se vidi, da je v Srbiji in Črni gori 80 gimnazij, v vseh ostalih krajih pa 93. Na 4 milijone duš v Srbiji in Orni gori pride 80 gimnazij, a na 8 miiijomov pre-čanov, 93. Če še upoštevamo, da je pismenost v prečanskih krajih večja in zaradi tega potreba po gimnazijah večja, je nesorazmerje na škodo prečanskih krajev še večje. Razen tega je »Politfca« pozabila omeniti, koliko je bilo gimnazij 1. decembra 1918, ko je bilo izvršeno ujedinjenje, in sicer koliko v prečanskih krajih, a koliko v Srbiji in Črna gori. Šele iz take tabele bi se moglo razbrati, koliko je nova država dala prečanskim krajem in koliko Srbiji in črni gori. Iz iste tabele se vidi, da je število profesor i ev v4 Srbiji in Črnj gori 1447, a ▼ prečanskih krajih 1856, torej na 4 milijone duš 1447 nastavljencev, a na 8 milijonov 1856. Ako te številke ne dokazujejo zapostavljenosti prečanskih krajev na korist Srbije, potem vobče ne poznam argumentov, s katerimi bi mogel preveriti redakcijo »Politike«. »Junijska atmosfera in politika" Joca Jovanovič o niški aferi ministra Cvetkoviča. — Po zatrjevanju oblastnega predsednika doslej notranji minister še ni odredil preiskave Beograd, 16. novem>bra r. Niška afera ministra Cvetkoviča je še vedno predmet vsestranskih komentarjev in živahnih debat v vseh političnih krogih. Četudi minister Cvetkovič trditve predsednika niške oblastne skupščine zavrača, se vendarle uporno vzdržujejo vse trditve in povsod najostreje obsoja nastop ministra ver. Predsednik zemljoradnikov Joca Jovajiovič, ki se živahno zanima za to afero, je izjavil novinarjem: »Minister ver je v Nišu postopal t oblastnimi poslanci tako, kakor postopajo sreskii poglavarji v Bosni z občinskimi odborniki naše stranke. Z raznimi šikanami in odikritim nasiljem jih silijo, da podajo ostavke. V času, ko vse tu- in inozemstvo govori o nasilmiškem režimu, mora tako postopanje aktivnega ministra zaprepastrti slehernega državljana. Nastop ministra Cvetkoviča presega vse meie Ln tudi meje ministra sedanje četvorne koalicije. To je znak in dokaz iste politike in iste atmosfere, ki je vladala v državi meseca junija. Ne verujem, da bo nastop ministra ver v Nišu imel za njega kakšne posledice, ker se jemlje na merodajnem mestu vsa zadeva za interno stvar radikalov, ne pa kot zadeva cblasti tn uprave.« Da ta domneva Joče Jovanoviča ni povsem zgrešena, dokazuje tudi brzojavka, ki jo je predsednik niške oblastna skupščine darnes poslal radikalskemiu glavnemu odboru in v kateri naglaša: »Kljub vsem trditvam io napovedbam hitre in objektivne preiskave, ki da jo je baje odredil notranji minister dr. Koiošec zaradi nastopa ministra Cvetkoviča, vss do danes o kaki preiskavi s katerekoli strani ni niti duha ne sluha Če bo ta preiskava poverjena velikemu županu, v, čigar navzočnost! se je odigral ves dogodek, ta preiskava ne bo rodila nikakega uspeha in ne bo pravilno ugotovila tega, kar se je odigralo. Oblastni poslanci so še vedno pod težkim in mučnim vtisom dogodka in nestrpno pričakujejo, da bo pristojna oblast postopala po zakonu Ponovno prosimo intervencije pri merodajnih činiteUih, naj nemudoma odre. de nujno in objektivno preiskavo, da sa ugotovi resnica in da prejme krivec zasluženo kazen.« Nevarnost krize v Nemčiji odstranjena Socialistični predlog je bil sicer odklonjen, vendar pa socialisti iz glasovanja ne bodo izvajali konsekvenc Berlin, 16. novembra g. Debata na današnji seji državnega zbora je bila manj nervozna kot včeraj. Strankine frakcije so se sporazumele s kabinetom, da iz načelnih diferenc v naziranju med sociialnimi demokrati in centrumom ne bodo izzvale kabinetne ali koalicijske krize. V današnji debati torej se niso pričakovali nobeni spopadi. Vendar je nad-strankarski poslanec Briininghaus napadal socijalne demokrate ter je izjavil, da bi bilo bolje, ako govornik socijalnih demokratov včeraj ne bi bil govoril. Ako bodo nastali iz tega težki notranji spori in ako se bo s tem oslabil položaj nemških delegatov pri repara-cijskih pogajanjih, morajo socijalni demokrati zato prevzeti odgovornost. Država brez obrambe, je nadaljeval Briininghaus, postane lahko žoga v rokah ostalih držav. Nemčija mora izgraditi svojo obrambo v onem ozkem okvirju, ki mu ga je pustila versailleska mirovna pogodba, da tako prepreči riziko motenja miru. Govornik je zavrnil še trditev, da oklopna križarka nima velike zmožnosti za borbo. Velika razlika v oboroževanju med Nemčijo in ostalim! velesilami se mora izenačiti. Zaradi tega je potrebno, da se socijalnodemo-kratski predlog odkloni. V poimenskem glasovanju je 255 poslancev glasovalo proti, 203 poslanci pa za predlog. Osem poslancev se je vzdržalo glasovanja. Strnjeno so glasovali za predlog samo socijalni demo-kratje in komunisti, proti pa vse meščanske stranke, izvzemši nekaj članov gospodarske stranke, ki so se vzdržali glasovanja. S tem je kriza, ki je nastala vsled so-ciialnodemokratskega predloga, rešena. Socijalnodemokrats'q ministri iz tega glasovanja ne bodo izvajali nobenih posledic, kakor ie bilo to že v naprei določeno. Šlo je samo za propagandno glasovanje, ker je večina sociialnodemo-kratske stranke naknadno demonstrirala proti sklepu kabineta, da se zgradi oklopna križarka. Poleg socijalno demokratskega predloga glede ustavitve zgradbe oklopna križarke so bili odklonjeni tudi vsi predlogi za nezaupnico vladi Ogromna večina za Poincare jevo vlado S 330 proti 129 glasovom je zbornica po zaključku deklaracij-ske debate izrazila Poincareju zaupnico Pariz, 16. novembra d. Včeraj je zbornica zaključila debato o deklaraciji Poincirčjeve vlade in ji z veliko večino Izrazila zaup- nico. Ko je Poinearč prišel v zbornico v spremstvu vseh ministrov, in stopil na govorniško tribuno, da prečita vladno izjavo, so mu desnica, cent rum in del levice priredil? ovacije, dočim je bila skrajna levica in del radikalov popolnoma mdrni. Po pre-čitanju vladne izjave je izjavil Poincarč, da se strinja s tem, da se takoj pridne debata interpelacijah glede sestave novega kabineta in glede splošne politike. Kot prvi je govoril socijalistični poslanec Aureol, ki je pozval socijaListične radikale, naj stopijo v skupno borbo s socijalisti proti vladi. Po kratke«? odmoru je Poincarč odgovoril na Interpelacije predgovornikov. »Ako sem sestavil kabinet brez radikalov,« je naglašal, »se Je to zgodilo v prvi vrsti zaradi tega, da se bodo mogla nadaljevati pogajanja, ki so se pričela z Nemčijo, Anglijo, Italijo m Belgijo. Francija bo mogla sprejeti le takn rešitev, ki Ji bo omogočila Izplačati svoje upnike, Anglijo in Zedinjene države, ta ki bo poleg tega nudila prebitek za re- paracijo škode, ki Jo je trpela vsled vojne.« Poincarč je končal svoj govor z nujnim pozivom na zbornico, naj pravočasno izglasuje proračun ter Je končno Izjavil, da bi proti vsakemu znižanju kreditov Za vojaško obrambo stavil vprašanje zaupanja. Pred glasovanjem o dnevnem redni, M izreka vladi neomejeno zaupanje, je predsednik Daladier v imenu radikalne frakcije prečital izjavo, da ta frakcija ne mor« imeti do nove vlade zaupanja; da pa oe bo zavlekla glasovanja o proračunu, ker pričakuje, da se bodo vse frakcije levic« združile, se bo vzdržala glasovanja. Zbornica je nato s 330 proti 129 glasovom izrekla Poincarejevi vladi zaupanje. Anarhistično rovarenje na Poljskem Varšava, 16. novembra g. Poljski anarhisti razvijajo v zadnjem (asu zopet zelo ftvahno delo* vajiije. Tako so preteklo noč v več ulicah Varšave faassrtaviLi transparente z oaipiei: »Živil« anarhizem! Doffi z nosJoovsfco irrteroacijonalo, ki prodaja ruski pcotetaiijat tnkmu kapitalu.« V, vrta.i c tem Je bilo več oseb aretiranih. Nov konflikt med radikali in davidovičevci radat ponovnega zavlačevanja ureditve agrarnih odnošajev v Dalmaciji. — Demokrati groze z razbitjem koalicije, če radikali ne osvoje njihovega stališča. — Beograd, 16. nov. Sinoči se je vršila seja radikalskega poslanskega kluba, ki je razpravljal o dalmatinskem. agrarnem vprašanju. V tej stvari je nastal nov preokret Kakor se zdi, je minister agrarne refjrme pripravljen popustiti napram zahtevam dalmatinskih radikalov v toliko, da bi se ne sprejel njegov zakonski predlog in da bi se agrarni odnošai v Dalmaciji ne tretiral kot kolonad. Minister agrarne reforme Daka Popovič ie v svojem govoru na-vaial zgodovino vprašanja agrarnih odnošajev v Dalmaciji, naglašal težavne razmere živinoreje v Dalmaciji ter je izjavil, da je treba priznati obstoj nezdravih agrarnih odnošajev. Tziavil je. da ie s svojimi tovariši prišel do prepričanja, da se morejo z ozirom na so-ciialno pravičnost izvršiti gotove izpre-membe v zakonskem načrtu in da je preDričan; da se mora poiskati druga podlaga, za finansiranje agrarne reforme v Dalmaciji, ker je finančni efekt zakonskega predloga tako velik, da ni v pravem razmerju z onim efektom, ki bi ga po njegovem mnenju prinesla likvidacija agrarnih odnošajev v drugih krajih države. Zato pristaja na predlog, naj se v interesu socijalne pravičnosti in držnvnih financ izvrše gotove korekture. Zato umika svoj zakonski načrt ter obljublja, da bo predložil v rajkra<'Šem črsv drug zakonski predlog. Po daljši razpravi o vprašanju dalmatinskih agrarnih odnošajev je radikal-ski klub sprejel naslednjo resolucijo: «Radikalski poslanski klub odobrava in osvaja stališče in predloge dalmatinskih poslancev glede rešitve agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Prav tako izraža v naprej svo« pristanek na even-tuelne spremembe, ki bi se dogovorile sporazumno v cilju pospešitve sprejetja agrarnega zakona.* Ta sklep radikalskega kluba, ki zna-či ne samo novo zavlačevanje rešitve dalmatinskega agrarnega vprašanja, marveč tudi popolno solidarlzacijo radikalskega kluba s stališčem dalmatinskih radikalov, je izzval v vseh političnih krogih veliko pozornost, v demokratskih krogih pa naivečje razburjenje. V demokratskem klubu so danes ves dopoldne razpravljali o tem. Demokrati ne prikrivaio svojega ogorčenja in zopet napovedujejo možnost preloma koalicije z radikali. Znano je. da ie minister javnih del dr. Grga Angielinovlč že svoječasno svečano izjavil, da poda takoj demisiio, če dalmatinsko agrarno vprašanie ne bo rešeno v smislu demokratskih zahtev. Včerajšnji sklep radikalskega kluba pomeni baš nasprotno. Radikali se zavzemalo za veleposestnike in cerkvena posestva in odklanjajo od demokraiov zahtevano parcelacijo na korist revnejših slojev. V političnih krogih sedaj z zanimanjem pričakujejo, kako se bo razvijal ta najnovejši konflikt v vladni koaliciji. Demokrati povdariajo. da v nobenem slučaju ne bodo popustili. Situacijo smatrajo za zelo napeto. Vzrok katastrofe parnika ..Vestris" ladje. — Zveza kapitanov pro-zoper poveljnika ladje Komunike lastnikov potopljene testira preti obtožbam Newyork, 16. novembra d. Šele včeraj zvečer je lasiništvo potopljenega parnika »Vestris« izdalo prvo uradno poročilo o katastrofi. Po zatrjevanju lastnikov je pripisovati nesrečo dajfstvu, da je več avtomobilov, ki so bili med ladijsk'm to> oroni. radi neprestanega zibanja ladje podrlo zaščitne stene in se zagvozdilo na eno stran ladje, kj je vsled tega izgubila ravnotežje. Posadka tega ni mogla popraviti, in ko jo začela v notranjost vdirati še voda, je bi« la katastrofa neizbežna. Kakor se naknadno izve. je bil par-nik »Montcso« oddaljen v času katastrofe od ponesrečene ladje samo 25 milj. Ker pa ni imel radio-sprejsmne postaje, tudi ni izvedel za nesr*:o in ^ tako sploh ni prišel na pomoč. Zveza kapitanov dolge plovidbe, čije predsednik je valeškj princ, objavlja protest proti neosnovanim obdolži'vam kapitana »Vestrisa« s strani nekaterih potnikov. Zveza ugotavlja, da je kapitan junaško vztrajal na svojem mestu in se potopil z ladjo vred. V ostalem pa je treba počakati na rezultate uradne preiskave. Ugotovitve uradne preiskave Newyork, 16. novembra, s. Preiskava pred zveznim sodiščem newyorškega distrikta o katastrofi parnika «Vestris», se jie že pričela. Zvezni državni pravdnik je dobil izjave. ki so jih podali pod prisego trije kurjači, ki pravijo, da prostor, skozi katerega se spravlja v ladjo premog, fe pri odhodu iz Newyorka ni bil dobro zaprt, tako da je takoj, ko jc bilo morje razburkano, roda vdrla v parnik. Poizkusi, zamašiti vrzel, so estali brezuspešni. Skupno je vtonilo C9 potnikov in 45 mož posadke, rešenih pa i« skupno 214 oseb. Dosedaj so našli 22 trupel. Mnogo trupel so požrli morski volkovi. Tudi trupla, ki so jih pripeljali v Ne\vyork, imajo ugrize morskih volkev. BernsiU Shaw o Madžarih ln revizijonlstični stremljenjih Ostra, a odkrita beseda velikeg skim in drugim Budimpešta. 15. novembra, d. Nedavno je bilo objavljeno v praških češk:h in nemških listih pismo Bernarda Sbawa, naslovljeno na češkega pesnika Karla Čapka. v katerem je Sbaw med drugim izjavil, da bi bil raje Madžar pod češkim kot Čeh pod madžarskim gospodarstvom. To izjavo so mu v madžarskih krogih zelo zamerili. Z ozirom na to, da so hoteli v prihodnjih dneh na raznih hvi-dimpeštanskih odrih uprizoriti Sbawove komade, se je neki tukajšnji zastopnik obrnil do njega z vprašanjem, ali so listi prinesli njegovo izjavo v pravilni obliki. Nato jie poslal Bernard Shaw zastopniku izjavo, namenjeno za madžarsko javnost z nalogom, naj jo objavi v madžarskih listih. Ta izjava pravi med drugim: rMoie pismo Karlu Capku, ki ga je prinesla * Etna grozi z novimi izbruhi Rim, 16. novembra. (Io.) Na Etni se je otvorilo v bližini Eifola novo žrelo, iz Katerega vre velik tok lave, ki je uničil veliko vinogradov. Italijanske oblasti bodo rekonstruira železnice na toku lave. ko se ohladi. Rim. 16. novembra, (be.) Po zadnjih poročilih je delovanie Etne znatno oživelo. Prebivalstvo je zelo razburjeno. Mus&olini je odredil, naj se postavi na Etni radio postaja, ki bo poročala o delovanju glavnega žrela. Pred poravnavo rurskega Berlin, 16. nov. d. Četudi se pogajanja za sporazum v Porurju vrše za zaprtimi vrati ln so bila včerai prekinjena, se doznavu. da obstoja mnogo izgledov na sporazum Zastopniku «Berliner T*gcblatta» je vladni predsednik Bcrgmann izjavil, da je bil štor« jen že velik korak naprej ter da obstoja mnogo upanja za poravnavo konflikta, Po^ gajanja se danes nadaljulejo Državni delovni minister Wisser ie danes odpotoval v Porurje. V železni industriji se je borba zadnie dni še pftostrila Pogajanja glede po« višanja mezd »o se izjalovila in delodajalci so odpustili nadaljnjih 40.000 kovinskih de« lavcev. Pred samoupravnimi volitvami na Češkem H. Praga, i novembra. Volilna borba s« je začela. S'cer te vrstice ne bodo odločile česa tako pomembnega, kakor one v Zedinjenih državah, vendar kažejo vsa znamenja, da naše volitve ne bodo nič bolj spodobne in dostojne, kakor ameriške. Volitve za prisednike v deželnih in okrajnih upravah so bile razpisane v soboto, dne 3. novembra, vršile pa se bodo 2. decembra. Volilno vrvenje že vznemirja javnost in kri-Čavost nestrpnih agitatorjev je nelepo udarjala v slavnostni koral državne desetletnice, Kakor povsod, so prvi napad napravili klerikalci. Bandera, blagoslovljena voda in molitve ji služIjo v dosego istega namena, za kojega se poslužujejo drugi bolj poavet-iih načinov. Z božjo besedo v ustih se" trudijo, da bi i:ih kdo drugi ue prehitel pri agitaciji. Slovaški klerikalci pa so pustili križe v cerkvah in prijeli za vile, grozeč in psujoč kristjane, ki so organizirani v drugih strankah. Pri tem jih ne skrbi dosti, da groze duhovnikom tn katoličanom, pristašem stmnk, ki so s slovaško ljudsko stranko v koaliciji. Najhujši boj klerikalcev je naperjen vseka^ kor proti agrarni stranki, ki ima največ vo-lilcev na deželi. Borba pa se je prenesla tu^i v me^ta, kjer so se agrarci uspešno zoper-stavili klerikalcem s tem, da so si pridobili mestne organizacije hišnih posestnikov. Tudi socijalisti ne drže križem rok že zaradi tega, ker bo izid volitev vplival na nadaljnji razvoj političnega položaja. V tem je pomen teh volitev, da bodo služile kot manometer za ocenitev notranje sile posameznih strank. Do volitev ostane dosedanji položaj, dasi .je vlada tako šibka in okrnjena, da« se sme smatrati-samo za provizorii Ministrski predsednik Svehla je še vedno težko bolan in opravlja njegove posle namesto njega msgr Srarnek, ki samo čuva, da ne bi na to mesto sedel trdo drugi, ko ga že sam ne sme zasesti definitivno. Minister najvažnejšega resora, financ, dr. Engliš, Je v demisiji in je odšel Iz svojega urada. Notranji minister pa mora oditi takoj po volitvah na Moravsko, da zajede mesto predsednika deželne uprave. Tretji minister, železniški, je takisto na pol v demisiji. Naravno. da s tako vlado ne moreta biti zadovoljni niti opozicija, niti koalicija,'ki jo podpira in drži. Pritožbe prihajajo od vseh strani, samo nad Nemci, ki so tudi v koaliciji, se nihče ne pritožuje, kar je vsekakor čudno. Kljub temu neugodnemu položaju se bo položaj izpremenil šele po volitvah in to najbrž temeljito. Kake pa bodo te izpremem-be, pa ni še jasno, ker niso še rešena osebna vprašanja, ki so v ostalem najtežavnejša. Vse vesti, ki navajajo ta ali ona imena, so samo sredstva volilne agitacije, kajti odločenega še ni v tem oziru nič. Čeprav bodo imele te volitve velik pomen, ker so prve volitve v samoupravna telesa po novi uredbi, gledajo češke stranke nanje kot na nekako preizkusno prireditev za kandidate ter so zato postavile kot kandidate za te funkcije le drugovrstne in tretjevrstne ljudi. Nemci pa kljub temu kandidirajo samo znane in dobre lokalne delavce. Zaradi tega grozi češki narodni stvari pri Volitvah opa-9nosL Češkoslovaški fašisti se volitev ne »odo udeležili, komunisti pa si obetajo od njih koristi. Kandidatne liste je dosM objavila samo dr. Kramafeva narodna demokratska stranka, ostale stranke jih še niso sestavile, ker je naval kandidatov prevelik! Praski parlament Praga, 16. nov. h. V plenumu senata ie je danes nadaljevala debata o proračunu, na kar je bila seja odgodena do torka. Razpra« ve so bile zelo mirne. Največji interes je koncentriran na voJilno kampanjo, ki po« staja vedno bolj ogorčena. „Devica Orleanska" na Madžarskem prepovedana Budimpešta, 16. nov. g. Madžarska film« ska cenzura je prepovedala film «Devica Orleanska*, baje zato, da prepreči domon« stracije proti duhovščini. Trije najvažnejši problemi mednarodne politike Johannesburg, 16. nov. (Io.) Na konferen« ci zveze za Društvo narodov je govoril ge« neral Smith, ki je izjavil, da so ostala po podpisu verseilleške pogodbe odprta tri važna vprašanja, katerih rešitev se zdi sko« rai nemogoča in sicer vprašanie razorožit« ve, vprašanje reparacij in porensko vpra« šanje. Govornik je izjavil, da smatra do« ločbo o zasedbi Porcnja za najbolj nevarno miru in da ie bodočnost pokarala upraviče« nost te trditve. Nadalie ie Smith omenil, da je stališče ameriških Zedinienih držav do Društva narodov velik udarec za to m« stituciio Končno ie Smilil povdaril, da so ameriške Zcdinjene države šc vedno za mi« rovno politiko. 53. zasedasSe Društva narodov Neu>york, 16. nov. s Pod predsedstvom francoskega zastopnika se bo dne 10. de« cembra otvorilo v Ženevi 53. zasedanje Sve« ta Društva narodov Na dnevnem redu je med drugimi madžarsko r»r>tantsko vpraša« r«ie ter položaj v odnošajih med Poljsko in Litvo. Ostanki Arandsenovega letala Pariz, 16. nov. g. Tank za bencin, ki so ga svoičas našli na morju in o katerem so ugo» tovili, da spada k letalu Amimdsena, so na« tan&no preiskali. Preiskava ie ugotovila, da se tank ni sam odtrgal od letala, temveč, da so ga potniki hote odtrgali ter kot sig« nal za silo vrgli v morje. Drobiž z vseh strani VarSava. 1fl. nov?mbm. s- V kraju Kem-czvn Je prišlo na poroki aaradi realke rlo velikega pretepa. Oče neveste in 8 gosti ?o Lili umorjeni z noii, 20 oseb bilo ve?, rli manj ranjenih. Vsi udeleženci pri poroki so bili aretirani. Atene, 16. nov. ». 7, ozirom na odredbe vlade so peki proglasili stavko končano. MonttaaU 16. nov. g. Čreda volkov je na« padla in raztrgala eedem želemiških urad« nikov, ki so v južnem delu Hudsonovega zaliva popravlja!! železniško progo. K volitvam SSLU. Našim akademikom! V poslednjem trenotku ob volitvah v SSLU je potrebno, da akademiki, pristaši nacionalne ideje, premislijo, kaj zahteva od njih višji interes. Prvenstveni naš interes ie, da diia-Štva ljubljanske univerze, ki hoče biti dom akademikom celega našega naroda, ne reprezentira klerikalec, pristaš separatistične mednarodne cerkvene stranke. Temu cilju se morajo ta hip podrediti drugI Interesi. V tem trenotku ni Čas za rekrimina-cije, zakaj ni prišlo do edinstvene liste. Ni nobena sramota podrediti iz raznih nesporazumov in razlogov manjše važnosti nastalo razpoloženje višjemu interesu in s tem pripomoči, da bo nosilec liste C s čim večjo večino izbran za predsednika SSLU. Uspeh klerikalcev proti nosilcu, ki je zaveden pristaš SDS, bi bi] v danih razmerah težak udarec naši nacionalni ideji. Zato treba danes držati brezpogojno disciplino. Lista B mora vsled tega v višjem našem interesu dobiti čim manj glasov in zmao-a liste C mora biti toliko bolj častna. Čim mani bo prejela lista A glasov, bolj bo to dokaz zavedne discipline di-iaštva in ob pravilnem razumevanju suverene in neizprosne potrebe te discipline ne bo nobeno ponižanje niti za osebne prijatelje kandidatov liste B. niti za nie same. ako pri glasovanju pokažejo. da se mora končno vendarle vse delo na ljubljanski univerzi voditi tako. da se izolirajo eksponenti konfe-sionalne stranke. To bo tudi olajšalo bodočo konsolidacijo nacionalnega dija-štva. Zato pozivamo vse napredne akademike, naj daio svo i r je za to, da se bo pri nalogah javnega in socija'nega skrbstva upoštevala želja delavca trpina; 6. kdor je za nujno ozdravljenje težkih finančnih neprilik pri občinski eelk-trarni; 7. kdor je za to, da se pri občinskih dajatvah enakomerno obremeni produ-cent in konsument; 8. kdor je za to, da se iztrga skrb in delo za občni blagor iz rok denarnih mogotcev, oziroma njihovih poslušnih privržencev; 9. kdor je za tako pravično in nesebično ureditev gradbeno-stanovanjske akcije v občini, da bo zamogel tudi mali človek po znosni ceni pod lastno streho; 10. kdor ne mara več plavati v blatu in požirati oblake prahu na javnih cestah v občini; 11. komu-r je na srcu dvig prosvete. šolstva, higijene in javnega zdravstva v občini, ta bo vrgel 18. novembra t. 1. kroglico v 1. skrinjico napredne gospodarske liste. Za ta program vsi na volišče! Zaključek volitev ob 5. popojdne. Volilni odbor naoredne gospodarske liste. Moščanotn! Poročilo o klerikalnem shodu v Ljudskem domu je pač najboljši dokaz, kakšni mojstri v lažeh in zavijanjih so naši klerikalci. Tretjina dvorane ie bila prazna. Klerikalci pravijo, da se je shod vršil v najboljšem razpoloženju. Zares: v najgifiljivejšem, pomilovanja vrednem razooioženju... G, Oražmu nikakor ne pripada zasluga, da se je že 1. 1913. zgradila moderna šola. Zgradila jo je občina po inicijativi naprednjakov. Šolski upravitelji, ki so bili z g. Oražmom kot predsednikom kra;ev. šolskega odbora v neprestanih borbah, bi lahko povedali, kako ie skrbel za šolski napredek. Znana je njegova pasivna rezistenca glede meščanske šole. O elektrarni trdiio. da ni pasivna, dasi je znano dejstvo, da je električni odsek, ki ima 1.250.000 Din dolga, podaljšal amortizacijski rok od 5 na 25 let. Dvomimo pa. da bi pri prodaji dobili za občinsko elektrarno tretjino dolžnega zneska. Kanal, ki je bil zgrajen do Oražmove hiše, ni higijeničen in koristi samo par denarnim mogotcem, veljal pa je «baga-tek>» 180.000 Din. Gradbena akcija h istotako odlična. Če se veliki kom^ek.-zemljišč, kupljeni po 10 Din za kvadratni meter prodajajo po 25 do 40 Din. ie to res zasluga, toda v drugem smislu, kakor pa trdijo klerikalci. Če bi se denar, ki so ga zabili v obč. elektrarno, porabil za zgradbo stanovanjske kolonije. bi mali človek poceni prišel pod lastno streho. V ostalem nam pa je že aprovizaci.ia med vojno dovolj dokazala. kakšna socijalnost vlada v naši občini. Klavrne kandidate mora imeti tako zvana krščansko-socijalna lista, ako se je moral «S!ovenec» zlagati, da kandidira tudi narodni poslanec Kremžar. Njega ni na Kamnikarjevi listi' Njihov položaj mora biti res obupen. Sicer pa ta nnhova agitacija najbolj priča, da se Oražmova trdnjava s krščansko-soci-ja1nim praporom sumljivo maie. Dobro pritisnimo. pa bo padla. Moščani. naša skrinjica je prva! Žrebanje državne razredne loterije Zadružna hranilnica, r't. z o. t. r Ljub« ljani, javlja, da so bili včeraj izžrebani na« slednji večji dobitki: 30.000 Din št. 119.274. 20.000 Din št. 44.552. Po 4000 Din št. 43.369 in 68.502. Po 2000 Din št. 673. 925, 5305, 5818. 6274. 7129, 7334, 79G9, 12.026, 13.348 13-252, 14.504. 15.822. 22.905, 25.531, 27.127 30.523, 32.645, 33.579 38.976, 46.791. 46.885, 48.835. 49.1SI, 49.910, 50.856. 52.536, 54.212, 56.443 56.884, 62.430, 64.030. 65.237, 67.259. 67.388 68.665. 71.091, 71.771. 71.949, 75.212, 76.135 79.291, 79.414. 81.211, 82.937. 83.221, 86.534. 91.039, 91.472. 91.646. 93.179, 93.342, 93.758 94.492, 95.091, 97.150, 99.858, 109.187, 109.422. 110.380, 112.111, 115.254, 115.353, 115.535 in 122.265.__ Izlet po srednji Evropi Dane« v soboto m jutri v nedeljo bo predvajala ZKD v LJubljani lep pokrajinski film, ki bo seznanjal gledalce $ vsemi krasotami Srednje Evrope. Videli bomo CeSko, £vico, Avstrijo. Ju-»oslavijo tja do srednje Italije, gledali romantično lepe kraje h se seznanili z obi&iM tamoSnjih prebivalcev. Ta fikn je osoblto velike valnosti » Šolske mladino, ker bo snov, M Jo bodo videli v filmu, mnogo koristila pri šolskem pouku. Zato naj šolska vodstva blagovolijo na ta spored mladino opozoriti. Predstava se vrši v Elitnem kina Matica danes ob 14.30 ln Jutri v nedeljo ob 11. dopoldne. Maši kraji in Naši v Parizu Pariz, 16. novembra. Ni še dolgo tega. ko so pariške novine pod debelimi naslovi in še obširnejšimi podnaslovi prinašale poročila s porotne obravnave proti Pepci Kureševi. Akcija za revizijo procesa še ni pojenjala, ker pariško občinstvo uvideva bolj in bolj, da pri vsej zadevi ni bilo pravih direktnih prič. Materijal obsodbe, ki se glasi na smrt na giljotini je osnovan na Pep-činem dosedanjem burnem življenju in izpovedi njenega znanca, o katerem menijo Parižani. da je pri razpravi našel primeren način, da se Pepce reši. Nerazpoloženje porotnikov, medklici izmed občinstva in vobče mržnja do ino-zemcev je olajšala itak pristopni pojem o krivdi Pepce Kureševe . . . Zadnje dni pa je privlačil radovednost pariške javnosti sličen proces pred istim senatom. Je strašnejši po zločinu, a neverjetno blažji po učinku na prisotno publiko. Seveda ubijalka ni tujka, marveč Francozinja, mati dveh otrok in žena prav dostojnega moža. Obtoženka Anne Marie David je zadušila osemmesečno dete svoje sosede ge. Baudove iz gole hudobije. Pri razpravi je obtoženka jokala venomer in izjavljala, da se ji je nekaj zameglilo pred očmi. a ne more pojasniti, kako da ie z veseljem na obrazu prenašala trpljenje otroka. Ni preostalo drugega, kakor da je bila tudi Davidova obsojena na smrt pod giljotino. A ta obtoženka se ni onesvestila in ni zaječala pod težo obsodbe. Brez komentarja . . . V kulturnem pogledu se nam obeta, da se na pozornici klasičnega gledališča «Theatre Francaise» pojavi Milan Begovič. Kakor so se Čehi predstavili francoski javnosti s Smetanovo opero «Prodano nevesto», v kateri sta brilji-rala i gdč. Wisiakova in Vaclav Vlček, tako se bomo mi predstavili z Begovi-čem v dramski literaturi. Ne da bi kakorkoli podcenjevali vrednost Begovi-čevih del, naj mi bo vendar dovoljeno ugotoviti, da bo primerjava med tema dvema nastopama prav mučna. Smatram, da bi za reprezentacijo Cankar bil vsekakor boljši. Ce pa je iz neznanih razlogov izostala predstava neke njegove drame, dasi so se v starem pariškem gledališču «Odeonu» že vršile priprave, tedaj naj pristoini faktorji store vsai vse ono. kar so Cehi storili na zunaj za Smetano. B^eovičeve stvari nai se v Parizu poiaviio brezpogojno v originalnih in oku!,nih kostumih. Vrlo ugodno presenečenje je priredila tukajšnja jugoslovanska novinska agen-tudi «Yougopress» stalnim in nestalnim Jugoslovenom v Parizu s tem, da izdaja bulletine, ki so brezplačno priloženi našim listom pri razprodajanju na kioskih. Brez vsakih novinarskih pre-tenzij obvešča litografirani letak rojake o prigodnih sestankih, predavanjih in vsem kar utegne zanimati Jugoslovene. Obenem v oglasnem delu navaja tvrdke, ki jih imajo tu naši rojaki, ter v rubriki malih oglasov v marsičem ustreza našim ljudem v Parizu, a upajmo, polagoma tudi v domovini. Redakcija in uprava ima naslednji nas'ov: «You-go-PressPariš 6, rue Dauphine 45. Bivanje naše kraljevske dvojice v Parizu je vzbujalo splošno pažnjo. V spremstvu se nahaja general Damjano-vič in dvorna dama ga. Hadžičeva. O podrobnostih kraljevskega poseta pa je «Jutro» poročalo. Izmed jugoslovenskih politikov biva že dalje časa v Parizu dr. Kežman, a nedavno je prispel tudi dr. Trumbič. Dasi se njunemu bivanju pripisuje politični značaj, imata v resnici oba le privatne opravke. Ako se mimogrede dr. Trumbič sreča s tem ali onim francoskim politikom, ie to pač zaradi starih prijateljskih zvez. pri čemer pa ni izključeno, da se pogovorita o naših političnih razmerah, saj tudi mi stalni prebivalci Pariza prav radi debatiramo s prijatelji Francozi. Niti onadva, niti Vladko Radič nimajo kake misije, da bi organizirali nekak jugoslovenski pres-biro za informiranje francoskega tiska v duhu politike KDK. Jul. Urlep. Naprednim volilcem v SSLU Agitatorji liste »B« širijo med ljubljansko napredno akademsko omladino. da društva »Jadran«, »Triglav« in »Njiva« s svojo listo cepijo napredne vrste. Ugotavljamo: 1. lista »B« 'e bila vložena že v času. ko »Jadran«. »Triglav« in »Njiva« še niso niti končali svojih razgovorov za postavitev skupne liste Prgden so videli, kakšna bo lista, kdo bodi napredni kandidati, so osnovatelji liste »B« že imeli namen škoditi skupnemu nastopu naprednjakov. 2. glede na drugo skovanko, da je volilni odbor »Enotne napredne omladine« (Lista »C«) odklonil vezavo z listo »B« izjavljamo: Eno uro pred potekom dobe ko ie bilo treba proglasiti vezavo list ie prejel predsednik »Jadrana« privatno pismo kandidata liste »B«, kol. Meichsnerja. v katerem ponuja vezavo list. Na svojo roko na tak predlog predsednik »Jadrana« ne more dati niti pozitivneea niti negativnega odgovora, ne more pa niti sklicati seje volilnega odbora da bi se o tem razpravljalo Jasno se vidi iz tega prepoznega predloga, da osebam z liste »B« m' bilo do resne misli na vezavo list. Sicer bi bi' predlog stavljen že davno prej. ko ie bi'o dovolj časa. da se naš volilni odbor posvetuje. H koncu še nekaj načelnega: Mi se pogajamo z oreanizacijami. o katerih vemo, kaj so in kai predstavljajo S posameznik' brez programa so oa poeaiania težka, ker vemo. da reprezentiraio ie sami «ebe. Volilni odbor »Liste enotne napredne omla-dine« (Lista »C«). Desetletnica potopa drednouta »Viribus unitis" Mineva 10 let, odkar so Italijani potopili veliki drednout «Viribus Unitis«. ki je po prevratu prišel v last Narodnega veča m je na njem plapolala jugosiovenska zastava Drednout je bil med štirimi največjimi voj« nimi ladjami bivše monarhije. Pravcati or« jak. V spominu je še, s kakšnim pompom je bil leta 1911. v Trstu spuščen v morje. «Viribus unitis je bil dolg 151 metrov, širok 27.3 m, v globino pa je segal 8.2 m. Njegova tonaza je znašala 20.000 ton, plul je z brzino 20 morskih milj na uro (milja 1852 m) Stroji so premogli 25.000 konjskih sil, oklep je bil močan 280 mm. Silna je bi* Ia artiljerija na tem drednoutu. Premogel je 52 topov, in sicer: 12 topov kalibra 30.5, 12 topov po 15 50, 18 topov po 7.50. dva po 7.18 ter 4 brzostrelne in 4 za obrambo le« talskih napadov. Poleg tega je imel še štiri aparate za lansiranje torpedov pod morjem. En sam top izmed dvanajsterih največjih KE Danes! IZIZSKi—)!- Velika gala premijera Največji film čudežev mane že in cirkuških atrakcij 3X Danes! K X SMRTNA PENTLIA Glu.mači-«. Predvajano na čudežnem grand-gramofonu »Ele.ktrola«. Naročite takoj vstopnice za predstave ob i., pol 6., pol 8. in 9. url. Telefon 2124. f ELITNI KINO MATICA X K iz KG 3BX je z gibljivim oklepom predstavljal tovor 590 ton. Že sama 15.75 m dolga cev z zapi« račem je tehtala 74.000 kg Teža krogle iz takega topa, ki je prebila 120 mm močan jeklen oklep, je tehtala 655 kg. Top je lah« ko bruha' po dva taka izstrelka na minuto. Ker pa je bilo 12 takih topov poleg drugih, si čitatelj vsaj približno lahko predstavlja uspeh in brzino streljanja. Vsak izstrelek je zagrmel iz cevi s hitrostjo 820 m na se* kundo. V bojnem stanju je posadka ladje štela 1420 mož. Pri potopu smo utrpeli najbrid« kejšo izgubo s smrtjo poveljnika Janka Vu» koviča«Podkapelskega, ki je bil takrat ka« pitan bojnega broda (polkovnik) Ta ideal« ni hrvatski častnik, rojen 1871., je bil pri moštvu izredno priljubljen. Ob zgodovin« skem dnevu, ko so jugoslovenski. mornarji v Pulju odvrgli spone avstrijskega robstva je on takoj prevzel poveljstvo nad vojno mornarico. On je bil prvi jugoslovenski po« morski častnik, ki je položil življenje na oltar mlade domovine Italijani so skušali hudo razkričati svojo nezasluženo slavo zaradi potopa «Viribus unitis« Toda tudi to njihovo junaštvo je bilo istega kova. kakor vsa druga njihova zmagoslavna podjetja ob prevratu Po pulj« skih ulicah so v dneh prevrata nediscipli« nirani, - apol bolševizirani mornarji slavili orgije svobodne razposajenosti. Sleherni italijanski ujetnik bi bil takrat lahko v Ljubljani pognal v zrak smodnišnico Rav« no tako se je našel «junaški Italijan«, ki mu je jspeio, da se ie pritihotapil v sam sovražni tabor, kjer pa ni bilo nobenega sovražnika več in tudi nobene straže, saj jugosiovenska posadka zaradi malega ste« vila vobče ni mogla vršiti redne službe. Junaški Italiian se ie pritihotapil do sidra drednouta »Viribus unitis« s čolničkom ter z ekrazitom nemoteno opravil svojo zločin« sko početje, med tem ko je masa po Pulju vriskala od navdušenja svobode in brez« delia v naši novi domovini. Poveljnik Vu« kovič ie kot pravi iunak voine ladie. zadnji zapuščal svoj potapljajoči se brod. na kS« terem se je vila jugosiovenska zastava. Cev tona je pri nagnjenju potapljajočega se or« iaka strla življenje moža. ki zasluži, da se njegovega imena -fsaj enkrat na leto spo* minjamo s hvaležnostjo in pijeteto. Nova razkritia o novosadski korupciiski aferi Beograd, 16. novembra. Državni pravdnik okrožnega sodišča v Novem Sadu je vložil novo tožbo proti life« rantu Dragotinu Diniču, ki se nahaja v ta« mošnjih zaporih. Nedavno je Dinič skušal nagovoriti upravitelja jetnišnice g. Laziča, da ga za nagrado 2000 Din nirsti v Beograd, kjer da bo na gotovih mestih interveniral in dosegel svobodo. Upravitelj Lazič je ta« koj odbil njegovo ponudbo !n stvar prija« vil državnemu pravdniku. Pri zaslišanju je Dinič kajpak tudi to zanikal, kar mu pa ni pomagalo. V «Politiki» razodeva Dobrosav Jevdje« vič, zakaj je strasbourška tvornica Michel v onem pismu, ki sta ga objavila zemljo® radniška poslanca Voja Lazic in Dimitrije Vujič citirala njegovo ime. Navaja nasled« nje zanimive podrobnosti: — Že tri leta sem urednik letalskega al« manaha, ki se tiska v 10.000 izvodih ter se razširja pri nas, kakor v inozemstvu in ga je komanda letalstva priporočila vsej letal« ski industriji. Proučujem avijacijo ter v svojem almanahu pišem o materijalu in teh« ničnih napredkih letalstva na vsem svetu. V tem mojem almanahu oglašujejo vse le« talske industrije v Evropi, a pretežni del teh industrij sem si sam ogledal. Inserirala je tudi tvornica Michel. V korespondenci s temi industrijami sem izvedel marsikate« ro stvar, zaradi katere sem sedaj na poti provizijonašem. Tako sem n. pr. izvedel tu« di za one štiri milijone, ki jih je pri Saint« Etienne«Loir . Izven. Ponedeljek, 19.: . A. Premijera. Nedelja, 18. ob 3. popoldne: r partner ii je bil gosp. V. Skr-binšek kot Reginal Fairfax, ki je moral radi pomanjkanja tenoristov peti i bari ton« ko i tenorsko partijo. Riutimiran komik je gosp. A. Harastovič. ki pa ie ulogo čajarnarja Wun-hsi'ja preveč karikiral. Izvrstno šaržo je postavila gdč. E. Kraljeva kot guvemantska lady Consta-nce Wynne. Ga. D. Savinova je zelo prikupljivo in temperamentno podala ljubimko MolIy. Gdč. E. Starčeva je kot Josephine zadovoljila. Drastičen par sta bila gosp. P. Rasberger kot policijski šef in gosp. P. Kovič kot Takamind. Gosp. R. Na krst (Katana) in ga. V. Založnikova (Nami) sta bila primerna. Četvorki ge>jš in mornariških častnikov sta bili razmeroma dobri .ravno tako tudi ostali »zbor«. Scenerija in ilumlnacija sta bili v stilu, maske in kostumi v splošnem tudi Začetek je bil točen, odmori kratki. Gledališče je bito razprodano. R. p. Dr. Čerinov simfonični koncert. V ponedeljek, 19. t. m., priredi Muzika dravske div. oblasti pod vodstvom dr. Josipa Čerina simfonični koncert. Na sporedu: 2 Bachova korala. Paunovičeva »Jugosiovenska simfonija« in Ces. Franckove: Klavirske varijacije s spremlievanjem orkestra. Pri tej točki sodeluje gdč. Jadviga Poženelova. Koncert se vrši v proslavo ujedinjenja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in. se vsled tega igra na začetku programa državna himna. Vstopnice v Matični knjigarni. Reinhardtova šola za gledališko umetnost In režijo se je te dni otvorila na Dunaju v Schtoi-brunnu. Petdesetletnica znamenitega poljskega poeta. V sredo, dne 14. novembra je obhaja! petdesetletnico rojstva znameniti poljski pesnik Leopold Staff. teza Kasprowiczeve smrti najpomembnejši živeči poljski lirik. Staff pripada generaciji Mlade Poljske. Izdal je več zbirk pesmi in dram ter nad 50 knjig prevodov, ki segajo od Epikurja in grških sofistov do Rabindranata Tagoreja in Margueriteove »Carconne«. Šenoa na hrvatskem odru. V Zagrebu so te dni imeli premijero »Hrvatskega Piogeneša«, historične komedije v petih dejanjih po romanu Avgusta Senoe v časovni prireditvi Milana Bego-viča. Drama ie dosegla v inscenaciji Ljube Ba-biča in v režiji Iva Raiča velik uspeh. ravnanjem ljubljanske policije, ki se redno pri vseh političnih manifestacijah slabo obnese. Poslal je v Ljubljano inšpektorja notranjega ministrstva gosp. Jovanoviča, da prouči vzroke krvavih spopadov. Inšpektor Jovanovič je danes dopoldne prispel v Ljubljano in se takoi podal na policijsko direkcijo. Tekom današnjega dne je bilo zaslišanih več Ljubljančanov in udeležencev manifestacij. Inšpektor Jovanovič se je na ta način obširno informiral, kako so potekli dogodki. Njih jedro je seveda v krvavem spopadu na Marijinem trgu in pred lokali Cosulich-Line. kjer so se stražniki poslužili samokresov. Napram nekaterim zaslišanim Ljubljančanom je inšpektor Jovanovič osten-tativno povdaril, da ljubljanska policija z Beograda ni imela naloga za tako ostri nastop. Videti je torej, da hoče notranje ministrstvo kratkomalo vso krivdo zvaliti na vodstvo ljubljanske policije.- Med tem pa ljubljanska policija nadaljuje svojo začeto akcijo z iskanjem krivcev in aretacijami nekih komunistov. Po mali, neuspeli demonstraciji. ki jo je kakih 40 mladeničev v ponedeljek zvečer izvršilo na Miklošičevi cesti, je policija aretirala štiri mlade- ' niče. nato naslednji dan dva iz Most, včeraj pa je med drugim poiskala tudi štiri dijake na obrtni šoli. Vse aretacije se držijo v strogi tajnosti in tako zaenkrat sploh ni mogoče doznati, koliko znaša število aretirancev. Policija se trudi, da demonstracijam pripiše komunistični značaj. Posebno pridno je po'i-cija na delu v predmestjih, tako v Vodmatu in na Selu. Doznavamo. da so tekom minule noči bili aretirani člani športnega kluba «Slavije», ki jih policija sumi komunizma, dasi je po Ljubliani splošno znano, da č'ani «Slaviie» nikakor niso marksistično orijentirani. SlterH fevlil najbcTjši znamk« Vo?ka Vrolrot trp StrofkovnjaSka popravila jraloS in »nežnih Sevljar. Domače vesti * Premestitve v železniški službi. Po potrebi službe so v železniški službi premeščeni: Josip Žnidaršič, skladiščni šef na gl kolodvoru v Ljubljani, v prometno-komerci-jalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; šef postaje v Beltincih Franjo Paul na postajo Trbovlje; šef postaje v Bohinjski Beli Emerik Kupljen v Maribor, si. kolodvor; Kar! Bohinc od direkcije na postajo Ljubljana, gl kolodvor, na lastno prošnjo pa Karel Kavčič z Rakeka v Ljubljano, glavni kolodvor. * Državni strokovni izpiti zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino se bo vršil 18 decembra v Zagrebu. Prijave', opremljene s kolkom za 25 Din. naj se pošljejo do 5. decembra Higijenskemu zavodu v Zagrebu. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: kovač delavnice državnih železnic Ivan Božič v Ljubljani, privatni uradnik Josip Ditz v Litiji in šolska sestra-učiteljica Gertruda Gra-fenauer v Ljubljani. * Sodni tolmač za nemščino. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo zapriseženega tolmača za angleški jezik g. dr. Ferdinanda Majarona, odvetniškega kandidata v Ljubljani, Miklošičeva c. 18., tudi za zapriseženega tolmača nemškega jezika, notarskega kandidata Janka Horvata v Murski Soboti pa za tolmača madžarskega jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru in pri okrajnih sodiščih, ki spadajo v območje omenjenega okrožnega sodišča. * Rezervnim oiiclrjem. Prejeli smo: Danes ob 20. se vrši v Kazini v Ljubljani izredni občni zbor ljubljanskega pododbora URO, ki je v kratkem že drugi. Žalostne razmere v organizaciji rezervnih oficirjev so dozorele tako daleč, da je ljubljanski pododbor prisiljen braniti oficirsko čast in pošteno ime svojih članov. Zato ie sklical drugi izredni občni zbor, na katerem bo spor s središnjo upravo spravljen s sveta tako. kakor zahtevata čast in dostojanstvo rezervnega oficirja. Koristolovci so lansirali v javnost po-poziv, naj se pristaši SLS ne udeleže današnjega izrednega občnega zbora. Po naših informacijah pa tudi pristaši SLS odločno obsojajo nečuveno postopanje središnje uprave z ljubljanskim pododborom. Sicer pa med člani ljublianskega pododbora itak nikoli ni bilo in ne bo političnih razprtij, keT se kot rezervni častniki ne vmešavajo v politiko. Zato je bil poziv deplasiran tem bolj, ker ima peščica koristolovcev, znanih pod firmo »nas 30 radikala« tak strah pred občnim zborom in zasluženo obsodbo, da se ga sploh ne bo udeležila, kakor se ni nedavnega. Dolžnost vsakega rezervnega oficirja, ki hoče organizaciji dobro, je, da se današnjega občnega zbora zanesljivo udeleži. Račune s kliko v središnji upravi je treba končno spraviti na čisto. * Na'ši visokošolci v Pragi nam pišejo: Le, tos šteje naše praška kolonija nad petdeset članov Vsi smo organizirani v reprezentativnem društvu slovenskih akademikov v Pragi v Slovenski dijaški zadrugi, ki je imela 20. oktobra svoj občni zbor. Na njem je bil izvoljen za leto 1928-29 naslednji odbor: Jože Rus, cand inž., predsednik, Eman Pertl. stud. med., podpredsednik; Črtomir Zoreč, stud. art., tajnik I; Oton Berkopec, stud. phil., tajnik II; Jakob Bezlaj, stud. techn., blagajnik I.. Ludvik Senica, stud. techn. blagajnik II; Rudolf Turk. stud. agr., gospodar; Miroslav Gerzinčič. cand. inž. in Alojzij Debeljak, cand. ing., revizorja. Naslov zadruge je: Praha III, Akademicky dum. * Smrtna kosa. V Železnikih je umrl g. Luka M a r k e 1 j, predsednik podružnice Kmetijske družbe. Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug za procvit kmetijstva in uspešno delovanje podružnice. Pogreb bo danes ob 4. pop. — V Gradcu je umrl za posledicami operacije na želodcu g. Josip D e r g a s, gostilničar in trgovec v Mariboru. Pokojnik, izvirajoč iz narodne rodbine v Račjem, je bil odločno naprednega mišljenja. Med vojno je bil »politično sumljiv« ter je mnogo pretrpel od svojih nemškutarskih tovarišev. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Veliko zanimanje za našo rivijero. Po vesteh iz našega Primorja sta se dva turistična urada iz Londona obrnila na Zvezo za pospeševanje turizma na Sušaku, pTOseč raznih podatkov o naši rivijeri, o hotelskem komfortu, prometu itd. Zahtevala sta informacije zaradi tega, ker v Angliji in Ameriki vlada veliko zanimanje za naš turizem. Za prihodnjo sezono se pripravlja več skupin izletnikov na obisk naše rivij&re. Tudi v Nemčiji vlada povečano zanimanje za našo rivijero, in to v krajih, odkoder je doslej prispelo relativno malo posetnikov. Avstrijska vlada ie zahtevala podatkov, kje bi mogla na gornjem Jadranu najeti, kuipiti ali zgraditi poslopje za dečje ali uradniške domove. Dunajska vlada je imela doslej take domove na italijanski rivijeri, pa se je končno odločila, da jih proda ter da osnuje nove domove na naši rivijeri. Nepopisen je triurni in navdušenje publike, ld gleda veliko lijubavnico Greto Garbo v njenem filmu neizmerne ljubezni, hrepenenja, strasti, bcrbe in trpljenja ,.ŽENA" To je film, v katerem Je božanska GRETA GARBO na višku svoje umetniške sile, umotvor, katerega si mora ogledati vsakdo 1 Radi razprodanih predstav si rezervirajte pravočasno vstopnice 1 Predstave ob 4., pol 6., pol 8. In 9. ari. Pojačen orkester! Najnižje cene! KINO IDEAL * Knjige iz sovjetske Rusije. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo vsem poštam odredbo, da se morajo vse knjige, ki jih pošiljajo iz sovjetske Rusije našim znanstvenim institucijam in profesorjem, uradoma izročati naročnikom. * Uporaba kuvert s prozornim okvirjem zabranjena. Po odredbi svetovne poštne kon vencije je zabranjena uporaba kuvert s prozornim okvirjem, ki povzroča svetlobni refleks. Vkljub tej odredbi so pri nas še vedno v rabi take kuverte. Občinstvo se opozarja, naj jih ne uporablja, da se taka pisma ne zgube. * Iz »Uradnega Usta« »Uradni list« št. 107 z dne 15. tm. objavlja uredbo o organizaciji finančne stroke in službe finančnega upravnega oblastva. * Epldemlčne bolezni v Beogradu. Po statistiki mestnega fizikata v Beogradu ie bilo meseca septembra 64 primerov škrlatice (2 smrtna), oktobra 116 (3), od 1. do 11. t. m. 42 (lj. Tifusa je bilo meseca septembra 71 primerov (6 smrtnih), oktobra 31 (6), od 1. do 11. t. m. 12 (0)._ Črenchcoats najmodernejše! a tudi praktično. Ugoden nakup samo pri F. LUKI C,. Stritarjeva ulica! * Nov železniški most pri Šibeniku. Prihodnji torek bodo otvorili novi železniški most čez potok Dabar na progi med Šibeni-kom in Perkovičem. Konstrukcija mostu je bila dobavljena iz Poljske. V času instalira-nja tega mostu bo železniški promet na omenjeni progi prekinjen za štiri ure. * Izkopavanje historičnih starin v Blogra-du. Dela pri izkopavanju hrvatskih zgodovinskih starin v Biogradu na moru in Ninu lepo napredujejo ter je bilo doslej izkopanih več objektov stare hrvatske ornamentike, ki simbolično prikazuje različne momente iz hrvatske preteklosti. V kratkem prično z gradbo začasnega muzeja v Biogradu na moru. Financiranje izkopavanja je prevzel zagrebški oblastni odbor. * Drzen napad na avtomobil na cesti To-poIa-Beograd. Ko se je te dni vračal tovarniški direktor dr. Lukman v spremstvu dr. Pintarja in inž. Kerblerja z avtomobilom iz Kragujevca v Beograd, je bil izvršen na avtomobil drzen roparski napad, ki pa k sreči ni uspel. Avtomobil se je na cesti Topola-Beograd zaletel v jekleno žico. potegnjeno čez cesto, teT nenadoma obstal, ker ie radi močnega sunka ugasnil motor. V tem trenutku so se začuli klici: »Stojte! Izstopite!« Dr. Luikman je dal hitro pognati avtomobil, na kar so roparji oddali na potnike več strelov, ki pa niso nikogar zadeli. Za roparji je odrejeno zasledovanje. * Padec v 200 metrov globoko brezno. Iz Nevesinja poročajo, da se je minulo sredo pripetila tamkaj grozna nesreča. Nad nekim breznom je Miško Marič posekal drevo ter pri tem tako nesrečno spodrsnil, da je z drevesom vred padel v brezno, globoko 200 metrov. Vsi poskusi, da bi truplo potegnili iz brezna, so ostali brezuspešni. * Samomor zaradi domačih prepirov. V šumi Trbušanci pri Vinkovcih so naleteli delavci na moškega, ki je klečal pod nekim hrastom zavit v dežni plašč. Ko so prišli bližje, so opazili, da se je neiznanec obesil in da je že mrtev. Ugotovilo se je, da je mrtvec 54 letni Aleksa Sikora, rodom iz Stanislava v Galiciji, ki je živel v skupnem gospodinjstvu z neko Ano Hamar. Motiv samomora so menda domači prepiri. * Samomor občinskega tajnika. V bana-ški občini Orlovat so prišli nedavno na sled poneverbi državnega denarja v znesku 140 tisoč dinarjev v škodo ministrstva za kmetijstvo. Poneverbe je bil osumljen občinski tajnik Pavel Avirovič, ki pa je brez sledu izginil. Državno pravdnlštvo je izdalo za njim tiralico. Končno se je posrečilo izslediti njegovo skrivališče. Ko je župan v spremstvu orožnikov odprl vrata njegove sobe, je Avirovič stal sredi sobe z revolverjem v roki. Iznenada je sprožil revolver ter si pognal kroglo v desno sence. Zgrudil se je mrtev na tla. * Senzacijonalna tatvina v Dubrovniku, Predvčerajšnjim je bilo policiji v Dubrovniku javljeno, da je neznan tat ukradel neki ugledni dami, prijateljici nekega jugosloven-skega diplomata dragoceno zapestnico z briljanti, vredno 100.000 frankov Kakor pripovedujejo, so toalete in dragocenosti te dame vredne nad dva milijona francoskih frankov. Policija je imela srečo. Izsledila je tatu v osebi Etne Radajac, ki je tatvino že priznala. * Porod v vlaku. Na vožnji iz Srbskih Mo-ravic v zagrebško bolnico je porodila neka Ana Mazi žensko dete. Prvo pomoč ji je nudil dr. Stipanovič, ki se je vozil z istim vlakom v Delnice. Porodnico so v Dugiresi prepeljali v tamkajšnjo bolnico. Mati in dete se prav dobro počutita. * Dnevna produkcija novega Fordovega modela A ln tovornovoznega modela AA je znašala tekom prvega tedna v okt. 5500 vozov. Vse Fordove tvornice na svetu so 1. oktobra delale in vse kaže na to, da bo v najbližjih mesecih rekord leta 1926, ki je znašal 8500 vozov modela T. presežen s produkcijo novih Fordovih vozov in tovornih avtomobilov. Preko 100.000 vozov novega Fordovega modela in tovornih avtomobilov je bilo izdelanih in prodanih tekom meseca septembra samo v Zedinjenih državah v Kanadi. Izza početka leta ie bilo proizvedenih okrog pol milijona vozov modela A in tovornih vozov modela AA ter razpeča nih. Plače, ki jih daje Ford, so danes večje kakor kdaj prej v zgodovini industrije in v Fordovih tvornicah je danes zaposlenih več ljudi kakor kdaj prej. Samo v detroitski t v orni ci dela 125.000 delavcev. Zaradi šte- vilnih zboljšanj pri vozovih In v proizvajalnem procesu, ki so bila izvedena po uvedbi novega modela, so se produkcijski stroški v Fordovih tvornicah vsega sveta zelo reducirali. Proizvajalni stroški se še nadalje zmanjšujejo v tisti meri. v kateri se poveča produkcijski program tekom naslednjih me. secev. * črevesne bolečine, prenapolnjen želodec, omotico, neenakomerno utripanje srca, težko dihanje vam takoj odstrani uporaba »Franz Josef - grenčice«. Zdravniki priporočajo posebno ljudem, ki mnogo sedijo, redno uporabo »Franz Josef« - grenčice. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obleke kemično čisti, barva, plislra In IJVa tovJmp 'nt Reich Akademiki! Danes vsi na volišče. Edina napredna lista je h UrM^ne 40 letnica znanstvenega delovanja univ. prof. M. Jasinskega. Društvo ruskih učenjakov v kraljevini SHS naznanja, da se bo vršila proslava 40 letnice z znanstvenega in literarnega delovanja univ. prof. M. Jasinskega jutri 18. t. m. ob 20. uri v dvorani restavracije »Zvezda«. V začetku se bodo prečitali pozdravi in čestitke različnih domačih in inozemskih znanstvenih institucij in posameznikov. Vsi prijatelji in častilci jubilanta dobro došli! u— Napredovanje. Ravnatelj ljubljanske jetnišnice g. Adolf Arko je napredoval v 1. skupino II. kategorije. u_Volitve v SSLU se bodo vršile danes od 13. do 18 ure v veliki zbornici univerze. Vsak volilec mora brezpogojno prinesti seboj indeks, na katerem mora biti markica SSLU; brez indeksa ne more nihče glasovati. Kdor indeksa nima. naj to do danes opoldne prijavi volilni komisiji v sobi SSLU in prinese s seboj potrdilo oblasti, kjer ima indeks deponiran. Markice SSLU dobe vo-lilci liste »C« danes do 12. ure pri podpisanem odboru v posvetovalnici »Jadrana«; za časa volitev dobite markice pri poslujočem odborniku podpisanega odbora. — Z indeksom, na katerem je markica SSLU. odidete v zbornico, kjer se volitve vrše. Na listek, ki ga dobite od volilne komisije napišite razločno veliki »C«, ev. napišite še »Lista enotne napredne omladine«; za onega, ki piše razločno, pa zadostuje, da napiše veliki »C«. — Svojo volilno dolžnost opravite naj. kasneje do 15. ure in se stavite potem na razpolago podpisanemu odboru. Pripeljite seboj kar največ simpatizerjev! — Volilni odbor »Liste enotne napredne omladine« — Lista »C«. soboto družabni večer na Taboru u_Poročila sta se inž. Pero Bulič in gdč. Francka Fajonova. Bilo srečno! u— Iz mestnega središča TM. Danes ob 15. bo v Akad. kolegiju pevska vaja ob 17. redni tečaj iz alkoholnega vprašanja, zatem seja širšega odbora. — Tajnik II. u— Predavanje v društvu «Soča» v Ljubljani. V društvu »Soča« bo predaval danes v soboto 17. t. m. v salonu »Pri levu« g. prof Josip Bačič o utisih s potovanja po Južni Srbiji in Črni gori. Predavanje bo zelo zanimivo. Zato pričakujemo številno udeležbo. Po predavanju bo pel nov Premelčev kvartet Začetek predavanja ob pol 9. uri Vstop prost. u— Narodni muzej bo za splošen brezplačen nedeljski dopoldanski poset otvorjen Ie še jutri v nedeljo in se bo otvoril zopet spomladi. Za ostale obiskovalce muzejskih zbirk se posetni red tudi preko zime nič ne izpremeni. a_ Danes zvečer bo na Taboru pri družabnem večeru Godbenega odseka Sokola I zelo zabavno. Salonski orkester bo najprej izvajal kratek koncert pri pogrnjenih mizah, nakar sledi pester zabavni program z raznimi šaljivimi nastopi, zanimivo razstavo iz godbene stroke, spominsko kniigo, v katero se lahko vpiše vsak posetnik večera in garantirano prvovrstno plesno godbo na razne jazz-instrumente. Za primeren red in pravilno plesanje, smeh in obnašanje pa bo vodil brigo godbeni varnostni zbor, ki bo tudi nadziral jazz-band, da bo vedno in povsod držal pravi takt in tempo. V primeru kršitve zabavnih predpisov bodo krivci in krivke spoznali trdoto plesnih in zabavnih kazenskih določb v posebni celici ali pržo-nu, tudi kejha imenovani, kjer bo bontonski komisar dajal proti primerni odškodnini pouk v brezplačnem poznavanju zabavnih predpisov. Pridite in posetite nas! 2207 u— Sprememba posesti Bivši trgovec g. Peter Šterk je kupil hotel »Bellevue« na šišenskem" griču. Hotel bo spomladi preuredil in moderno opremil tako, da bo užival še večji renorne, kot ga Je imel prva leta po otvoritvi. Hotel in restavracija sta bila za Ljubljančane vedno mikavna in lepa izletna točka in zato pozdravljamo inicijativo g. Šterka, ki se ni strašil ne truda, ne stroškov. _ RABITE TUNGSRAM Barijjeve elektronke a— Proste stojnice v mestni klavnlcL ljubljanski. V klavnici se- je otvorila prosta stojnica na kateri se bo od časa do časa prodajalo užitno in zdravju neškodljivo meso Po znatno znižani ceni. Prodajalo se bo pred vsem sterilizirano meso, t. j meso, ki bi bilo sicer škodljivo in za hrano nepriklad-no, postane pa potom kuhanja z vodno paro v to svrho prirejenem sterilizatorju užitno in polnovredno Meso se bo prodajalo direktno konsumentom (gostilničarji itd so izključeni) po 1 do 2 kg na enkrat. Izvzeti so !e dobrodelni zavodi, ki lahko kupijo tudi večjo količino mesa na enkrat. To soboto, 17. novembra se bo od 3 do 4. popoldne prodalo svinjsko meso. Meso bo na pol prekuhano v vodni pari in nesoljeno. Stranka ga sama doma soli in dokuha, ali pa tudi peče. — Prihodnje prodaje se bodo vedno objavile v časopisiu. u— Lovsko jahanfe. K«lo jahačev in vo-začev v Ljubljani priredi v nedeljo 18. t. m. ob nol 10. dopoldne drugo lovsko jahanje, katerega se udeleži tudi mnosro častnikov. Kolo vabi vse člane in prijatelje konjskega športa, da se te zanimive iahalne prireditve v čim večjem številu udeleže Zbirališče na dvorišču topničarske vojašnice točno ob pol 10. u— Ljubiteljem jahanja. Kolo Jahačev opozarja vse člane in ljubitelje konjskega športa, da ima odslej na razpolago dovoli konj in da se bo vršilo v jahalnici na Blei-weisovi cesti jahanje večkrat na teden, kolikor bo pač interesentov. Zato naj se pri-* glase Kolu na naslov dr. F. Lukmann, Gradišče. vsi oni, ki se hočejo učiti jahati odnosno, ki bi radi jahali v večjih skupinah. Vsak interesent naj navede, kdaj ima čas udeležiti se skupnega jahanja. u— Hfše »Stan In doma« brez številk. Prejeli smo: Že več let je minulo, odkar je kolonija »Stan in dom« dogotovljena, vendar nimajo hiše še številk Najemniki, ki stanujejo v tej koloniji, vliudno prosimo mestno občino, naj to stvar že enkrat uredi, da ne bo treba strankam po cele ure tavati in spraševati od hiše do hiše, kje se kdo nahaja. Tvrdka JUHO MEINL UVOZ KAVE IN ČAJA priredi' v svoji podružnici Šelenburgova ulica št. 3 dne 17. t. m. POSKUSNO KUHANJE ČAJA Poskušnje »e dj!ž brezplačno in ob tej priliki Sc lahko naši cenleni odjemalci prepričajo o pravilni pripravi kave ki čaja. Tem potom opozarjamo naše cenjene odjemalce. da s€ prodaja MEINLOVIH IZDELKOV nahaja samo v podružnici Šelenburgova ulica št. 3 ter posebno opozarjamo odjemalce, svoječasno druge, sedaj neobstoječe podružnice za potrebni nakup u— Nedostatki mestne razsvetljave. Prejeli smo: Odkar imamo na Mir ju izmenični tok, vedno mežikajo luči. sem ter tja se pa razsvetljava popolnoma prekine. Tudi po dnevi marsikdaj ni toka, kar ovira gospodinjsko delo. ker se ne da niti likati, niti greti in drugo. Ne vemo. kaj se večno popravlja, da se tok tako pogosto prekinja. Taki izjemni primeri postajajo že pravilo! Zadnje čase pa smo kar na vsakih 14 dni po več ur v temi. po hišah brle svečke in po cestah vlada egiptovska tema. Tem ne-dostatkom naj vodstvo elektrarne enkrat za vselej napravi konec. u— Sobotni plesni tečaj Jenkove šole danes ob 8. zvečer v balkonski dvorani Kazine. Nove prijave Istotam. 2124 u— Plesne vaje iutri popoldne od 3. do 7. v hotelu Bellevue. 2121 u— Plesne vaje Sokola v Šiški bodo drevi v dvorani gorenjskega kolodvora. 2122 u_ Policijski drobiž. Od četrtka na petek so bili prijavlieni policiji naslednii dogodki. 1 tatvina kolesa, 1 tatvina stavbnega lesa. 1 tatvina plašča, 1 tatvina kokoši. 1 vlom v stanovanje, 1 telesna poškodba, 1 izgred v javnem lokalu. 3 prestopki kaljenia nočnega -niru. 2 naknadni prijavi ob priliki demonstracij, v katerih se omenia metanje kamenja iz neke hiše v Tavčarjevi ulici. 2 prijavi glede tajne prostitucije, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 poskusen samomor, 1 najdba gosi. 15 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin in 10 prestopkov cestnega policijskega reda Aretirana ie bila znana vlačugarica ter zvodnica Ivanka Z. zaradi različnih grehov. u— Poskusen samomor Ivan Holinski, stanujoč v Frankopanski ulici št. 12, je v četrtek okrog 11. začul iz sosednjega stanovanja kjer stanuje stranka Bizovičar. presunljivo stokanje. Holinski je takoj slutil nesrečo. zaradi česar je vstopil v sobo Našel ie na tleh 19 letno Olgo Bizovičarjevo. zvija-jočo se v silnih mukah. Na mizi je opazil steklenico, iz katere je udarjal duh po lizolu Videč, da gre za zastrupljenje. je Holinski takoj obvestil rešilno postajo, ki je samomorilsko kandidatinjo odpeljala v splošno bolnico. Bizovičarjeva je hotela v smrt zaradi nevzdržnih domačih razmer. Dvoje pisem, ki jib je napisala pred zastrupljenjem, je policija zaplenila. DIŠAVE nm u— Male tatvine. Delavka Marija Marko-vičeva je prijavila, da 11 je nekdo odnesel iz garderobe 400 Din vreden rjav plašč. — Aleksander Rožič Iz Rožne doline je včeraj okrog 9. dopoldne telefonično obvestil policijsko direkcijo, da mu je neznan »kolesar« odpeljal izpred domače hiše 1300 Din vredno kolo. V podstrešno sobo kuharice Neže Leničeve na Vidovdanski cesti je skušal vlomiti včeraj zjutraj neznan vlomilec, a se mu vlom ni posrečil. Svedrovec je moral razočaran opustiti nadaljnje »delo«, ker so ga prepodili V Šiški je bil včeraj dopoldne aretiran mlad fant. ki je vozil seboj cizo vredno okoli 400 Din. Fant se je izgo- KINO DVOR Tel. 2730 Danes svetovni uspeh dunajske filmske umetnosti: I n. K. Balerina" Nadvojvoda voske in baleta Sikst Habsburški in njega tjubav. skrivnosti. Ob 4., četrt na 7„ po' 8. In 9. varjal, da mu jo je nekdo podaril, a se je izkazalo, da jo je ukradel nekje na Posavju. u— Ranjenec v vagonu. Nadpremikač Iv. Gruden je predsnočn.iim nenadoma začul iz službenega voza na tiru poleg kurilnice žalostno stokanje. Sluteč nesrečo ie Gruden zlezel v vagon ter našel v njem kurilniškega delavca Jos. Bedžuta z veliko, krvavečo rano na glavi Železničarji so takoj obvestili rešilno postajo nakar so Bedžuta. ki se je medtem onesvestil, prepeljali v splošno bolnico. Kako je bil Bedžut ranjen, še ni ugotovljeno. u— Dame, oglejte si prekrasen zastor pri Mayerju v Izložbi; 2123 u— Klobuke popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Ljubljana Stari trg 14. _263 DAMSKE Sifon SRAJCE in HLAČE jako trpežne od Din 28 naprej kembineže bele in barvaste . . . . . . . od Din 38 naprej reform trikot hlače barvaste .......od Din 28 naprej maje trikot in pletene . od Din 25 naprej nogavice vseh vrst . . .od Din 7 naprej nudi: F. in I. Goričar. Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. je bilo prodanih^ zaradi lepih in cenen h vzoicev. Čepke prodajamo na drobno in dtbelo zeio usodno. A. PRESKER, SV. PETRA CESTA. Iz Maribora a— Krajevna organizacija SDS za V. -okraj bo imela drevi ob 20. v Mariborskem dvoru redno odborovo sejo. a— 45. pešpolk v Mariboru bo imel 23. t. m slavo v spomin dneva, ko ie bil Maribor združen z Jugoslavijo. Služba božja in rezanje kolača bo ob pol enajstih na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra. Ob 15. uri bo istotam vojaška veselica. a— Nezgodi. V Vukovskem dolu si je poškodoval levo roko pri nakladanju vinskih sodov 54 letni Fran Sernec. — 5 letni sinček oskrbnika g. Arzenaka je pri igranju tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. a— Aretirali so v neki gostilni 24 letnega Jakoba Zverja. ki se je pod imenom Frana Simoniča soudeležil tatvine in nekega vloma. Možak ima odsedeti 5 letno kazen. a— Uaruženje železniških uradnikov, podružnica Maribor, poziva člane UŽČ ter njihove svojce in prijatelje, da se v čim večjem števcu udeleže zborovanja UŽČ. ki se bo vršilo jutri v nedeljo v Celju ob 16. v Narodnem domu. — Predsedstvo. a— Koča na Klopnem vrhu povečana! Mariborska podružnica SDS je razširila svoio kočo na Klopnem vrhu in se bo ta važen dogodek proslavil na licu mesta jutri v nedeljo ob 11 Po blagoslovitvi koče in slavnostnem govoru se bo vršila planinska veselica. Proslava bo ob vsakem vremenu Na razpolago so tudi udobna ležišča za preno čevalce. h 0»!ia e— Proslava Ujedinjenja v Celju. Pred- snočnjim je sklical mestni župan g. dr. Go-ričan širši sestanek zastopnikov vseh tukajšnjih kulturnih društev v posvetovalnico mestnega magistrata zaradi prireditve skupne proslave praznika državnega uiedi-njenja na dan 1. decembra. Po daljši debati ie bil sprejet soglasen sklep, da bodo pri proslavi 1. decembra, ki se bo vršila v veliki dvorani Celjskega doma sodelovala vsa celjska slovenska kulturna društva Sprejet je bil naslednji spored: Združeni celjski pevski zbori bodo zapeli državno himno in znano pesem »Slovenec, Srb. Hrvat«, nakar bo sledil slavnostni govor. Nato bo absolvi-ralo Celjsko pevsko društvo svoj že dolgo pripravljeni koncert, kateremu bo sledilo še več glasbenih in godbenih točk. pri katerih bodo poleg omenjenih pevskih zborov sodelovali tudi Celjsko godbeno društvo, ba-ritonist g. Marjan Rus iz Ljubljane in ravnatelj tukajšnje Glasbene Matice g. Sancin s posebno violinsko točko. Na predvečer 30. t. m. pa bo v mestnem gledališču običajna vsakoletna Sokolska akademija v proslavo državnega ujedinjenja. e_Tatvina kolesa. »Kolesarska« se ugodilo VREMENSKO POROČILO Meteorološki za/vod v Li»VinJ6. novembra 1928. Višina baronica 308.8 m. iv ra opazovanja Ljubljana . Maribor . Zagreb . . Beograd . Saraievo . Skoplje . . Split . . . Dubrovnik 8. 7. SJ a/ ^ o irnei veu> č o Krni« vin Barom. L'empei in brzina ■o — t« 1 > iki III. kategoriie 1 in 2 skupine bodo prejemali po 90 Din na dan. uradniki druze kategorije 3 skupine in uradniki tretja kategorije 3 in 4 skupine pa po 75 Din. Dnevnica zvaničnikov znaša 60 Din. slu-žiteljev 50 Din. Dmevnica teče od ure odhoda do ure po-vratka. Ako potovanje traia mani kot 24 ur, toda več kot 12 ur. se računa cela dnevnica Za manj kot 12 ur in za več kot 6 ur. se računa pol dnevnice, do 6 ur se dnevnica ne računa. Polna dnevnica se izplačuje, ako je uradnik nepretrgoma na potovanju in ako ne mudi v enem mestu več kot 15 dni. Dnevnica za nadal.ini;h 15 dni na istem mestu se zm^ni.ša za 25 %. za preko 30 dni pa za 50 % Pri tehničnih uradmikih. ki so zaposleni na terenu, se zmanjša normalna dnevnrica za 40 %. Državnim uradnikom pripada povračilo stroškov za prevoz po kilometrih, kadar ne morejo potovati z Iadio ali železnico. Razdalje se računaio po najkrajših uporabnih potih. Pravo do kilometraže ugasne, kadar uradnik uporablja državna ali samoupravna prevozna sredstva. Pri službenih potovanjih z železnico ali s parobrodom dobi uradnik I. kategorije 1. 2, 3 in 4 skupine povračilo za prvi razred, vsi ostali Dri potovanjih z železnico, vozni list II. razreda, s parobrodi I. razreda. Zva-ničniki in služitelji prejmeio III. razred, pri potovanjih s parobrodom pa drugi razred. Uradnik, ki ima pravico le do voznega listka nižjeea razreda, ki pa mora do službeni potrebi spremljevati uradnika z viši'm razredom, prejme tudi odškodnino za vozni list višjega razreda Uradniki se lahko poslužujejo vseh vlakov ra,zen eksprecnih Za ur>">rabn ekspresnih vlakov so notrebma no-sebna pooblastila. Za prenos prtljage pri po- tovanjih preko 48 ur prejme uradniki odškodnino po 5 Din za prenos m vnos na postajo. Prtljažna voznina pri potovanjih preko 15 dni se obračunava po tarifi. SeUtveni stroški Pri selitvah iz enega kraja v drugeea v državi prejme uradnik osebno dnevnico, kakor pri službenih potovanjih. Za vsakega preseljenega člana svoje rodbine po 25 % svoje osebne dnevnice, nadalje voznino za svojo rodbino in pa povračilo prevozmih stroškov za pohištvo Članom rodbine pripada enak razred kakor uradniku. Za prevoz pohištva in prtljage je treba v Piimeru selitve s parobrodom predložiti obračune parobrodarskih agentur. Za prenos prtljage itn pohištva pa ie razen tega sestavljena še posebna lista. Selitveni troški pripadajo uradniku pri premestitvah po službeni potrebi, pri reak-tiviranju. pri preselitvi uradov ali pri ukinitvi in v primeru upokojitve, ako dotični uradnik izjavi, kam Se hoče preseliti. Tudi rodbina umrlega državneea uradnika ima pravo do povračila selitvenih troškov. Selitveni troški pripadajo tudi onim državnim uradnikom pri državnih ustanovah v inozemstvu ki so brez lastne krivde odpuščeni iz službe ali oa upokojeni. Selitveni troški odpadejo ori premestitvah na lastno prošnjo pri imenovanjih potom natečaja na nova mesta (1), pri premestitvah v mejah občine in pri prvem vstopu v državno službo. Ako sta mož io žena državna uradnika, se smatra v primeru selitve žena kot član rodbine V primeru, da je žena državni uradnik, njen mož pa ne, ima žena pravdco do selitvenih rodbinskih trodkov za dva otroka To pa le. ako dokaže, da je njen mož siromašen in da ni sposoben za pridobitno delo. Za člane rodbine državnega uradnika v primeru selitvenih troškov se smatrajo zakonska žena, zakonska deca. pastorka in adoptiranj otroci, in sicer moški do polnoletnosti, dekleta pa do »možitve, ako stalno žive pri roditeljih ta se z njimi selijo. Nadalje roditelji, bratje in sestre, ded ta stara mati, o katerih se dokaže, da jih državni uradnik vzdržuje. Dokazilne listine ta obračuni se vlagajo najdalje mesec dni po končanem potovanju ali selitvi. V primeru, da uradnik na službenem potovanju oboli, mu gre dnevnica do okrevanja. Gornje določbe veljajo z malimi izpremembami tudi za državne pogodbene uradnike. Pri potovanjih državnih uradnikov v inozemstvo določa višino dnevnice ali Da pavšalno odškodnino resorni minister Višina dnevnice v tem primeru se giblje med 25 ta 50 švicarskimi franki. Gospodarstvo Borze = Svobodne carinske cono v naših pristaniščih. Kakor javljajo iz Beograda, se v ministrstvu za trgovino in industrijo pripravlja ustanovitev svobodnih carinskih con (porto franco) v večini naših jadranskih pristanišč. Ustanovile bi se na Sušaku, v Met-koviču, šibeniku, Splitu, Gružu Kotoru ta Baru. Ali je ta namera resna ali ne, ne moremo ugotoviti. Nedvomno pa bo za enkrat težko izvedljiva zaradi pomanjkanja skladišč, ki so potrebna za svobodne cone. = Obtok bankovcev Narodne hanke SHS se je po izkazu 8. t m. povečal od 31. oktobra do 8. t m. za okrog 33 milijonov na 5818.9 milijona Din. Kovinska podlaga se je v istem času dvignila za 4.5 milijona na 383.5 milijona Din. Posojila so se za malenkost povečala na 1710.9 milijona Din. = Nakladanje drv v odprte vagone. Na številne intervencije in predstavke interesentov in gospodarskih korporacij, je generalna direkcija železnic z veljavnostjo oc 14. t. m. ukinila prepoved nakladanja drv v odprte vagone. = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Franio Švigelj trgovina z mešanim blagom na Bregu pri Borovnici; Brata Gračner, trgovina z meša nim blagom v Celju; Ernst Štivan, trgovina s kolesi, motorji in stroji v Gederovcih; Viktor Jarc, izdelovanje sladae kave na tvorniški način v Laitersbergu; Tovarna Avgust Kozman. tvorniško izdelovanje telovadnega, športnega in gasilskega orodja ter potrebščin v Ljubljani; R. Peselj. trgovina z mešanim blagom v Mostah; F. Salvador, apneničarsko podjetje v Zagorju ob Savi. — Izbrisala se je tvrika: Gustav pirchan in Liquidation v Mariboru (ker je likvidacija končana). = Uredba o organizaciji finančne stroke in službe finančnega upravnega oblastva. ki je stopila v veljavo 20. oktobra t. 1., j)e objavljena v cUradnem listu» od 15. t m. = Vrednostna pisma in škatle z označeno vrednostjo za Itaiijio in preko njenih mej. Italijanska poštna uprava dopušča uvoz vrednostnih pošiljk in škatel i označeno vrednostjo samo do najvišje vrednosti 2000 zlatih frankov, v tranzitu pa do najvišje vrednosti 10.000 frankov, vendar pa s to omejitvijo, da jamči v smislu člena 21., točke 1. pogodbe o vrednostnih pismih in škatlah z označeno vrednostjo samo do zneska 2000 zlatih frankov. — Nove čekovne nakaznice in položnice Poštna hranilnica bo uporabljala v najkrajšem času nov obrazec postnih nakaznic. Nova čekovna nakaznica se bo razlikovala od se danje v tem, da bo rubrika dzplačilni pocco-ji> prenesena v levi del nakaznice in da bo v spodnji polovici kupona natisnjeno cobve stilo o izplačilu*. To izolačilno obvestilo bo treba izpolniti samo tedaj, ako bo izplačilo vezano na pogoj cproti povratnici*. = Posvetovanja srednjeevropskih železarn na Dunaju. Te dni so se vršili na Dunaju razgovori med zastopniki avstrijskih, madžarskih in češkoslovaških železarn. Šlo je predvsem za podaljšanje konvencije o razpe-čavanju za Romuniio. Za izvoz srednjeevropskih železarn v Romunijo so se določile smernice; razen tega so se nanovo uredile pene za jngoslovengko razpečevalno območje. Tudi večje dobave tračni^ za Jugoslavijo, katerih porazdelitev se je izvršila v sporazumu s poljskimi tvornicami. so bile predmet razgovorov. = Vinski sejem pri Sv. Križu pri Kostanjevici se bo vršil v ponedeljek 19. t. m. ta ne v nedeljo, kakor smo pomotoma javili. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave lesa: do 23. t. m. glede dobave 1 tračnega križišča, 830 komadov spojk ter glede dobave nosilcev, vijakov, kotnega železa, pričvrstilnih plošč in pločevine; do 27. t. m. glede dobave žič-nikov. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg mašila. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave lesenih kadi. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 12.000 komadov brezovih metel. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobave 150 ton kovaškega koksa. Direkcija državnega rudnika Bukinje (p. Kreka) sprejema do 21. t. m. ponudbe glede oddaie mizarskih del na stanovanjski hiši: do 29. t. m pa slede dobave dveh kopalnih kadi. Predmetni pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. = Diskont v Italiji nameravajo zvišati. Tz Rima poročajo, da namerava Banca d'Ttalia spričo velikega pomanjkanja denarja zvišati službeno obrestno mero, ki znaSa sedatf 5.5 %. — Madžarsko posojilo ta agrarno reformo. V prihodnem mesecu bo švedski vžigalični trust stavil prvo tranšo posojila za agrarno reformo v znesku 12 miliionov dolarjev na razpolago madžarski vladi. V madžarskem finančnem in kmetijskem ministrstvu se vrše preračunavanja za razdelitev te vsote razlaščenim veleposestnikom Oral se bo plačal po 150 penerov, morda tudi Se manj. Ker bo s tem posojilom prišlo mnogo denarja med kmečke kroge, ?e pričakovati v naslednjem letu precej investicij v madžarskem kmetijstvu- 16. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zopet izredno velik. Največ prometa je zabeležil London (1.57 milijona Din), potem Dunaj (0.72 mili j. Din), Praga (0.67 milij.), Curih (0.43 milijona). Berlin (0.24 milijona). Privatna ponudba je pokrila le ves Trst (0.15 milijona) in ves Newyork (0.06 milijona), ostalo pa Narodna banka. Trst je zopet malo popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda v terminih malo čvrstejša. Zaključila se je za december po 440 in za februar po 446.5. Na tržišču bančnih vrednot ni bilo pomembnejših tečajnih sprememb. Zaključke beležijo Praštediona po 920, Ze-maljska po 140, Union po 56.5 — 57- Od industrijskih papirjev so se zaključili Slavonija po 7, Isis po 20, Trbovlje po 480. Malo čvrstejši so Gutmann, Slavonija, Vevče. Deviie in valute Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.8575, Berlin 13.55 — 13.58 (13.565), Bruselj 0—7-9122, Budimpešta 0—9.9282 — 8.015 (8.00), London 275.68 _ 276.48 (276.08), Pariz 0—222.48, Praga 168.37 — 169.17 (168.77), Trst 297.25 _ 299.25 (298.25). Zagreb. Amsterdam 22.8275 — 22.8875, Dunaj 7.985 — 8.015, Berlin 13.55 — 13.58, Budimpešta 9.9132 _ 9.9432, Italija 297.304 do 299.304, London 275.68 — 276.48, Newyork 56.837 — 57-37, Pariz 221.48 — 223.48. Praga 168.37 — 169.17 Curih 1094.10 — 1097.10. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.30, London 25.19, Newyork 519.575, Milan 27.22, Praga 15.40, Dunaj 73, Budimpešta 90.595, Berlin 123.75, Bruselj 72.20 Varšava 58.25, Bukarešta 3.125, Sofija 3-7525. Dunai. Beograd 12.47875 — 12.51875, Berlin 169-24 — 169.74, Budimpešta 123.9050 do 124.2050, Bukarešta 4.26625 — 4.28625, London 34.4525 — 34.5525, Milan 37.24 do 37.34, Newyork 710.35—712.85, Pariz 27.74n0 do 27-8450 Praea 21.05 — 21.13. Sofija 5.1150 do 5.1550, Varšava 79 6350 — 79 9150. Curih 136.73 — 137.22; dinarji 12.41 — 12.47. Efekti Ljubljana. Celjska posondl. 158— 0, Ljubljanska kreditna 128—0, Praštediona 920 - 0, Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Stavbna 56—0. Sešir 105—0. Ruše 260—280 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 433 — 434, kasa 433 — 434, november 434 5 do 435.5. december 439.75 — 440, februar 443 — 445 446.5 — 448, brez kupona 417 do 419, investicijsko 85.5 — 86, agrarne 53.5 do 54; bančne vrednote; Praštediona 920—925, Narodna 0 — 7050, Zemaljska 139 — 140, Srpska 151 — 152, Ljubljanska kreditna 127 do 128. Union 56.5 — 57-5. Pol jo 17.5 _ 18, Jugo 88.5 — 89; industrijske vrednote: Gutmann 202.5 — 210. Slaveks 103 — 105, Slavonija 6.5 — 7, Danica 152 — 155, Drava 505 — 530. Isis 20 — 22. Vevče 115 — 120, Dubrovačka 490 — 500, Oceanija 255—300, Šečerana 470 — 475. Trbovlje 480 — 485, Brod Vagon 300 — 320. Union 305 — 330. Beograd. Vojna škoda 433 — 433.5, investicijsko 85-25 — 86, agrarne 53 — 54. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna boria (16. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključeni so bili 4 vagoni neobrobljenih hrastovih plohov. Notirajo hrastovi plohi, n ©obrobljeni, boules 1300 _ 1500. merkantilni 1000—1100. — Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Cene brez izprememb. Notirajo: pšenica: baška, nova. 80 kg, 2 primesi, mlevska tarifa, slovenska postaja, plač. 30 dni, promptna 297-50 — 300; tur-Š č i c a: suha, zdrava, rešetana navadna tarifa, slovenska postaja, promptna, plač. 30 dni 365.50 — 370; ječmen: baški, novi, 71 kg, rešetan, zdrav, promptna, plač. po prejemu 315.50 — 317; oves: baški, nov, rešetan 295 — 300; rž: 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa 295 — 297.50: Novosadska blagovna borza (16. L m.) Tendenca stalna. Brez pomembnih apre-memb v cenah. Promet: pšenice 78 vagonov, moke 2, turščice 5, iječmena 1. Pšenica: baška in sremska 240 — 242.5; banatska 237.5 — 240. Ječmen: 255 _ 260; po-mladni 285 — 290: baranjski 295 — 800. Oves: 242.5 — 252.5. Turščica: december - januar 250 — 252.5, maro - april 277.5 do 282.5, marc - april - maj 280 — 285, april-maj 282.5 — 287.5; baška, sušena 267.5 do 272.5. Moka: 310 — 320; <6» 270 —• 280; <7> 255 do 265; «8» 205 — 215. Otrobi in fižol brez soremembe. Položaj na tržišču jaje. Spričo pozne Jeseni je, seveda, prav malo svežega blaga. Dovozi so slabi, povpraševanje pa znatno. Nakupna cena ki jo drže izvozniki, se giblje med 1.50 do 1.75 Din za komad. Po 1.50 Din se blago že prav težiko dobi. Na drobno se n. pr. v Ljubljani dobi komad po 2 Din. Izvoza sedaj ni posebnega zaradi pomanjkanja večjih količin. Sicer pa deloma tudi naše oene ne konvenirajo inozemstvu, zlasti ne Švici in Nemčiji, kamor prihaja io ruska in poljska cenena jajca. Zaradi velike konkurence na inozemskih tržiščih za enkrat pri nas ni pričakovati kakšnega rapidnega porasta cen. m Srečen zakon - iluzija modernega človeka Srečni in nesrečni zakoni, njih pogoji in vzroki ločitev. Ustroj današnje mladine. — Seksualnost odinirajočega življenja, — Kdaj prelomi zakon moški, kdaj ženska. — Sreča, ki pride z leti, in sreča, ki mine s časom Znani dunajski psihoanalitik, zdrav« nik dr. \V. Stekel je te dni predaval o problemu modernega zakona in je pri« šel do prav interesantnih zaključkov. Zgodovina zakona in njegovih oblik je zelo zanimiva. Moderni zakon stavi na intelektualiteto zakoncev vse drugačne zahteve kakor nekdanji zakon. Kakšno vlogo igra v sodobnem živ« ljenju spolnost, o tem pričajo nešteti primeri strastne ljubezni pri mladini. Na drugi strani pa se kaže podobna tendenca tudi pri odraslih. Dr. Stekel vidi jamstvo za to svojo trditev v tem, da stari ljudje čim daije iščejo in žele obnoviti mladost, kar naganja zdravnic ke k iskanju pomlajevalnih metod in sredstev. Sodobni zakon je postal navidezna monogamija, pravi zdravnik in pisatelj [Vprašanje srečnega zakona pa je da* nes že istovetno z vprašanjem srečne* ga človeka. Problem zakona je tako te* žak, zapleten in zamršen, da ga pač ni* koli ne bo mogoče rešiti. Nemara bi kazalo poseči po sredstvih, ki bi orno« gočila zakon na poskušnjo in bi olaj* šala ločitev. Docela napačno pa je ameriško stališče, ki zagovarja sklepa* nje zakonskih zvez v mladih letih. Sa* mo svobodni in zreli ljudje se lahko zvežejo za življenje, kajti le pri njih se obojestransko izpopolnjujeta ljubezen in spoštovanje. Taki zakoni morajo bi* ti zgrajeni na principu enakih pravic in tovarištva. V srečnem zakonu ne bomo tudi ni* kdar našli samo enega otroka, marveč tri, štiri ali pet otrok. Izkušnje kažejo, da so večinoma samo taki zakoni trd* ni in se ne razderejo. Modeni zakoni, v katerih obiskujejo zakonci drug dru« gega so prav takšna nakaza, kakor za« koni z ločenimi spalnicami. Sreča za« konskega življenja tiči v umetnosti, ki uči ljubiti tudi slabosti zakonskega to« variša. Ovir za srečni zakon je danes nešte* to. Pred vsem se je ženska zelo pomo» žačila, kar ji jemlje nežnost in žen« skost. Česti vzrok nesrečnih zakonov je iskati tudi v starostni razliki med zakoncema, posebno če sta v letih da* leč narazen. Zelo opasni so tako zvani analitični zakoni, v katerih skuša eden izmed zakoncev prelisičiti drugega. Športni zakoni so prav tako nesrečni in nedopustni, kakor zakoni med umet« niki. Take zveze se rade kmalu razde* rejo. ker postanejo neznosne. V zako* nu pa je baš strpljivost poglavitne važ* nosti in pomena. Vzrokov, zakaj gre« do možje in žene narazen, je več; pri možu pride najčešče do duhovnega preloma, pri ženskah pa je obratno, ker prelomijo zakon največkrat telesno. Dr. Steckel meni slednjič, da je vsak zakon trda šola, ki zahteva dosti po« trpljenja. So slučaji, ko postane zakon srečen šele po mnogih letih; seveda pa s tem še ni rečeno, da se včasih ne zgodi obratno, za kar imamo mnogo primerov. Mnogo zakonov, ki se skle« pajo v navidezni ljubezni, se kmalu razdere. Zakaj? Zakonca se nista pri« vadila drug na drugega in sreča izosta« ne. Nasprotno pa se večkrat primeri, da se mož in žena, ki se v začetku ne razumeta, z leti privadita drug na dru« gega in zaživita srečno življenje, o ka« terem nista niti slutila, da bo tako har« monično in lepo. Fe! človeških okostnjakov v ledeni špilji Usoda ruskega raziskovalca, ki je izginil pred tridesetimi leti na gorah »strehe sveta«. — Žrtve pomote ali krute narave? Rusko*nemška ekspedicija, ki raz« iskuje Pamir in je odkrila največji le* denik sveta, je prišla nedavno v okom zagonetni smrti ruskega raziskovalca Golovina, ki se je napotil v himalaj« ske gore pred tridesetimi leti in se ni niti javil niti vrnil. V višini 4000 m nad morjem so pla« ninci našli vhod v ledeno špiljo. Pove« zani z vrvmi so se člani ekspedicije spustili v votlino ter jo preiskali. Pri« šli so globoko pod goro, kjer se jim je odprla druga podzemska jama ogrom* nih dimenzij. Začeli so jo raziskovati in so se silno začudili, ko so naleteli na pet človeških okostnjakov. Ležali so na tleh, poleg njih pa so ležali popisa« ni papirji, beležnice, zarjavelo orožje moderne konstrukcije in turistična oprema. Na nekem predmetu se je bra« lo od rje precej razjedeno ime «Golo* vin». Ekspedicija si je takoj pojasnila to najdbo. Profesor Golovin je pred tri* desetimi leti odrinil v Pamir, da bi raz« iskal njegove tajne. L. 1898. je ostavil Rusijo. Nikoli ni poslal pismenega ali ustnega sporočila in je sploh izginil. Oblasti so poizvedovale za njim, a niso mogle nikoli doznati kaj pozitivnega. Ruski in nemški učenjaki sklepajo, da je Golovin s svojim spremstvom najbrže zašel in ni našel poti nazaj. Ali pa se mu je pripetila nesreča, da je s tovariši vred zdrsnil s kakšnega ledeni* ka in je obležal v špilji. Listi, ki so se našli, so sicer popisani, ampak tudi ta* ko razjedeni od vlage in tako strohneli, da ni mogoče na njih ničesar prečitati. OlCDBCDOCDBCDBCDaCDBCDlOBC ■i ■ £ Uniformiramo 2 0 uslužbence finančnih straž >n orožnike 0 ■ Cene nizke. Kroj kot vlit. ■ 0 N^jboliše blago. 0 q Drago Scnvv^b, Ljubljana J JIOIOIOIOIOIIOBOIOIC Odlomek popotnega filma Hodim po Rožu. Leoa, topla pokrajina. Ne vem, kaj me bolj ogreva, ali razrezane stene Karavank — ali sočni pas zelenih polj in vrtov, ličnih vasic in loz, ki so kakor cvetke tod nasajene. Oboje je lepo, vsako na svoj način, vsako drugače. Zaradi njene lepote ljubim to zemljo. Ljubim jo vso, kakor je. Zdi se mi, da sem doma, ko pridem semkaj. Tako ljubko pošumljava Drava in olšje ob njej šumi, šumi ... Je to naše življenje ali naša smrt? Cerkve po hol-mih, njive po rebrih in trate in lože in domovi, beli domovi naših src. — Je to naše življenje ali smrt? Čas bo sodil. Komu bo sodil prav? Težko je reči, ker je sploh težko govoriti o ljubezni. O, da bi sodil našim sanjam dobro in prav! . . . Ljudje so tod, o joj, tako mehki in topli ljudje! In tudi zaradi njih, prav zaradi njih ljubim to zemljo ... Živ ostanek naše prostosti so. Ni me sram reči tega. dasi morda ne bi smel. Srečaš fanta, dekle — in ga ogovoriš. Ne-zaupno te pogleda, obstane in zardi ali se nasmehne v zadregi. Potem reče še Tragedija, ki je doletela Golovinovo ekspedicijo, je pojasnjena samo v toli« ko, kolikor zbuja sedanja najdba goto« vost njene smrti. Kakšen je bil konec junaških učenjakov, tega pa ne bo člo« veški rod nikoli izvedel. Henry Bergson sloviti francoski filozof. U le bil odlikovan z Noblovo nagrado Prodajanje doktorskih naslovov v Lipskem Letos v marcu so odkrili v Lip* skem velikopotezno barantanje z dok« torskimi naslovi. Zadeva je dvignila silno \eIiko prahu in policija je že are« tirala trgovca Hinza Eberhardta Alber« sa, ker je imela v rokah dokaze, da je mož celi vrsti oseb obljubil, da jim preskrbi doktorske diplome in naslove konzulov, po katerih so segali brez uspeha. Kot pravi trgovec je Albers besedo, drugo, tretjo, nič posebnega, vse čisto vsakdanje, pa zdajci začutiš toplo vez, ki je nastala med vama. Zadrega izgine in pogovor se mahoma razraste v toplo čebljanje. Kri čuti sorodno kri in ji je toplo v njeni bližini. Tako se človek pomenkuje z domačini, Slovenci. In Nemci? — Krivico bi jim delal, ako bi jih sodil Ul.iudmi so, prijazni in dostojni. Zdi se, kakor da se čutijo goste v teh krajih. Gotovo so tudi izjeme — ali to niso Nemci. To so po-turice, a o njih ne govorim. Resnični Nemci so pa dostojni. Avstrijskih je malo. Uradniki, tu in tam kak trgovec, to je vse. Prihajajo pa oni iz Nemčije. V času »Sangerfesta« iih je bilo vse polno. Ti gledajo življenje tod brez sentimentalnih malom»sitnih očal, široko in realno. Govoril sem z mnogimi, iz najrazličnejših pokrajin Nemčije. Bili so ljudje različnih stanov in z zelo raznoliko naobrazbo, vendar je v vseh ena enotna poteza: želja po miru, po sporazumu, oo nečem, kar bi osigura'o nekak »modus vivendi« Prijetno me je dirnil razgovor z ve-letržcem iz Hamburga. Hotel se je peljati iz Cetovca čez Beljak v Trbiž in Trst, pa so ga v Celovcu dirigirali v napačen vlak. Tako sva trčila skupaj zahteval od vsakega klijenta primerno nredplačilo. Na ta način je spravil skup težke desettisočake. V torek, 13. t. m. je začela obravna« va. Albersa je tožilo državno pravdni« štvo. Obtoženec je pred sodiščem iz« povedal, da se ne čuti krivega. Izjavil je tudi, da ni hotel nikogar pripraviti ob denar. Sam se je leta in leta pote« goval za doktorski naslov, a ga ni mo* gel dobiti, ker mu je manjkal zrelostni izpit. Slučajno je naletel na dvornega svetnika in komercijalnega svetnika dr. Matthesa iz Berlina. Ta mu je po« vedal, da lahko doseže doktorsko čast, če plača 10 tisoč mark. Če mu pa pri« pelje še dva druga doktorska aspiran* ta, ki bosta toliko plačala, mu je profe* sor obljubil, da dobi Albers doktorat zastonj. Na to pobudo je Albers inseriral in dobil na stotine ponudb. Nekateri dok« torata željni klijenti so mu baje sami ponudili plačilo na račun, ki ga seveda ni zavrnil. Baš ko je začel obrat z doktorskimi naslovi postajati donosen, pa je prišla policija in trgovca zaprla. Obravnava se nadaljuje. Zanimanje zanjo je se« veda velikansko. Mikado Hirohito s cesarsko gospo Nagako aa dan kronanja dne 10. »o vem bra v Klotu Novo Poincarejevo ministrstvo Od leve proti desni v prv| vrsti: minister za kolonije Maginot, Barthou, Polncard, Brland, Ley-gues. V drugi vrsti: Loucheur, Marraud (novi minister za narodno prosveto), Oberkirch, Eynac, Tardleu, Cheron. Dve Noblovi nagradi za kemijo švedska Akademija Znanosti je )ravkar objavila rezultat natečaja r/a čemijo za I. 1927. Ta nagrada je pode* jena članu monakovske univerze, prof. Henriku Wielandu za rezultate, ki jih je dosegel pri raziskovanju konstituci* je žolčne kisline. Za 1. 1928 pa je pre* jel nagrado za kemijo profesor iz Got* tingena, Adolf VVindaus, učenjak, ki si je pridobil velike zasluge za raziskova* nje vitaminov. Oba znanstvenika, ki ju je doletela visoka čast Noblove nagrade, sta Nem* ca. Wieland je v Monakovem nasled* nik Willstedterja, ki je bil tudi svojčas odlikovan z Noblovo nagrado. Prof. Windaus pa je strokovnjak v biokemiji kjer si je stekel posebno velike^ zaslu* ge s proučevanjem vitamina D, 1 vse* bu> sestavine zoper rahitido. Vitamin D je edini med vitamini, ki se da na« praviti umetnim potom. v vlaku, ki vozi proti Jugoslaviji. Mož je bil razburjen in silno hud na Celovec — oziroma na njegove prebivalce. Polagoma sem ga z opozoritvami na lepoto pokrajine pomiril Nu. to mu je ugajalo. Le časa se mu je zdelo škoda. Imel je natančen načrt in v Celovcu so mu ga po nerodnosti prekrižali. »Ali v Trbiž potujete lahko tudi preko Jugoslavije,« mu pravim vljudno. »Preko SHS?« se začudi in nekam ostrmi. Pripovedujem mu, po kateri poti. Misel mu je všeč. Vzameva vozni red in začneva primerjati in prirejati. Kakor nalašč so zveze zanj ugodne in tudi na času ne bi izgubil nič. Vendar se prestraši. »Preko Jugoslavije? — Razmere so tam —« »Ah, kaj razmere! Potujete pač — kakor povsod po svetu!s »Pa nemiri, nevarnosti —?« »Kdo vraga vam je to natvezil?« V nadaljnjem razgovoru spoznam, da ima mož čudne »balkanske« pojme o nas in mu jih skušam pregnati. »Vi torej mislite, da se mi ne zgodi onstran meje nič žalega?« me vpraša z nadihom pristne nemške temeljitosti. »Jamčim vam lahko za to!« V Podjožčici stopiva k telefonu. Go- 15 ur med morskimi roparji Alfred Spitz, kuharski vajenec nem« škega potniškega parnika «Rheinfels» je doživel pred nekaj dnevi reč, ki je ne bo pozabil vse življenje. Na vožnji proti Indiji se je nagnil nekoliko pre* več čez ladijsko ograjo in je padel v morje. Voda je bila mirna in tako je plaval celih petnajst ur na površini. Po« tem je srečal italijanski parnik «Lia« na» kj ga je rešil in pripeljal v Aden, kjer se je vkrcal zopet na «Rheinfels», ki je bil baš tam zasidran. Kapitana obeh ladij, nemške in itali* janske, se nista mogla načuditi, kako je Spitz sploh ostal pri življenju. Mor« je v bližini Adena je namreč polno morskih psov, ki plavajo za vsako lad« jo v dolgih vrstah. Kako se jih jeubra« nil kuharski vajenec, je uganka, kate« ro si razlaga Spitz z izredno srečo. Na ladji so pogrešili fanta šel naslednje jutro. Seveda so mislili, da je postal plen morskih roparjev in da ga ne bo« do nikoli več videli. spod nima zs k nam vizuma. In kakor nalašč. Enkrat so naši ljudje razumeli svojo nalogo in pustili možaka pasirati brez inzultov. Na Jesenicah mi je prisrčno stisnil roko in mi zagotovil, da bo povsod oznanjal lepoto naših krajev in našo — kulantnost Mož je govoril tako iskreno, da sem mu moral verjeti. In kar tega sem bil vesel. Kajti trgovske zveze ima skoro z vsemi večjimi centri Evrope. Le kako je to, kako je to, da uživamo po svetu tako čuden sloves?! riA .VRNI) lili! SI0K NOGA VICE Z /IC0M Mltlt Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Nazadovanje porodov na Dunaju in v Berlinu Se ni dolgo temu, ko je veljala za klasično deželo nazadujočih porodov Francija s Parizom na čelu. Ampak sta. tistike novejšega časa so tisto od Nem. cev toli oblajnano pesem ovrgle in jo nadomestile z drugačnimi imeni. Tako dokazuje pravkar berlinski narodni go» spodar Julij Wolf, da korakata danes na čelu evropskih mest z najnižjim številom porodov — Berlin in Dunaj. L. 1926. je prišlo v Berlinu na 1000 duš 11 novorojenčkov, na Dunaju pa 12.2. Toliko zasmehovani Pariz beleži v istem času na tisoč prebivalcev 16.1 otrok. London 17.1, Rim 24.3, Moskva pa celo 30. Rekord v porodih pa ima izvenevropski Kairo. Tam pride na 1000 glav 51.6 porodov. Predvojna nataliteta Dunajc je zna« šala 19.9, Berlina pa 20.8. Pariz je imel tedaj 16.9. Če je imel včasih Pariz ža* lostno prvenstvo v padanju rojstev, je treba vsekakor reči, da je odstopil se« daj svoio vlogo dvema nemškima me« stoma, ki sta ga radi tega najbolj za* smehovali — Dunaju in Berlinu. Dramatičen doživljaj v ječi Iz Mehike javljajo, da je prišel te dni v zapor, kjer čaka pod ključem smrti Leon de Toral, morilec prezidenta Obregona, pokojnikov nečak, polkov* nik Obregon. Obhodil je celice v ječi in je ko je prišel pred celico morilca svojega strica potegnil samokres in hotel sprožiti petelina. Čuvaji jetnišni« ce so bili tako spretni, da so polkovni* ka razorožili preden je izvršil namera« vano dejanje. Iztrgali so mu samokres iz rok in ga spremili na prosto. Po tem činu se je polkovnik Obre« gon mirno podal domov. Drugi dan so ga našli svojci mrtvega s prestreljeno glavo. Pognal si je kroglo iz samokre* sa v sence in je najbrže takoj izdihnil. Jejte polenovko! To geslo lahko čitate na uraditffi oglasnih deskah po vsej Franciji, kjer je poleinovka domač pridelek. Bretonjski mornarji letno ujamejo neštevilo teh rib ob New-Foundlandu. Državni laboratorij za morsko ribarstvo je natančno izračunal. da vsebuje en funt polenovke 900 kalorij, funt piščanca 450, suhe polenovke pa 1650 kalorij. Polenovka je torej skoro dvakrat bolj redilna kakor govedina, in na Francoskem je tudi cenejša. Posnemamo iz istega letaka, ki je podpisan po prefektu Seinskega de-partementa, da je napačno namakati polenovko več dni v vodi. S tem izgub! vse redilne snovi, pa tudi okus. Zado stuje namreč, če se moči samo po dneva, ali kvečjemu eno noč. toda pred kuhanjem pa je treba polenovko temeljito pretolči, kakor to store gospodinje z zrezki. Dvoženstvo, vendar ne bigamija Mesarski pomočnik Fontaine in njegova žena gdč. Angerjeva, s katero |e bil morilec cerkveno poročen. (O stvari je »Jutro« pisalo v petkovi številki.) Oparil se je z mlekom do starti Neki triletni otrok je te dni urnrl precej nenavadne smrti. Na Dunaju stanuje v Grundsteingasse Alojzija Jonako-va. Imela je triletnega sinčka Miroslava. ki je bil, kakor vsi otroci, živ in nemiren. Ko je te dni stopila za minuto na hodnk, je pustila na ognjišču lonec mleka, da ji zavre na ognju. Mleko .ie res zavrelo in ko je začelo kipeti, je mali Miroslav, mesto da bi poklical mater, potegnil sam posodo k sebi. Lonec se je naenil in tekočina se je razlila po fantku. Oparil se je po životu in nekai ur nato ie v strašnih bolečinah izdihnil v bolnišnici. _ Fingrer-CIub Angleški čudaki so ustanovili nov klub, da zatre nespretnost sodobnega meščana, ki je preveč oddaljen od življenja v naravi. Mislili so menda pred vsem na spretnost prstov, ker so nadeli svojemu klubu ime Finger-Club. Člani, ugledni trgovci in profesorji, odvetniki, zdravniki in drugi se zbirajo enkrat na mesec h kosilu brez noža in vilic. Jesti morajo z rokami. Prvo kosilo je obstojalo iz hrenovk, kruha, sira in marmelade ter so ga posneli celo za film. Karvala. in, w*dopu+. Uco6*>s* aialik ogLa*o*t j+pujiatu *cuOgUu tu-od, dJUk Jutra,' hubi^asuv. TšL tL *fp7 I^aL, oglasi, * parr^uL^uaJj^ m roajaJL rvasn+n*. obSucsioa* otoka txs+da jo par- - Mu auuijSL ZA^raJt DU Prittojbuuh ta iifro /UjS VjiprtAfbU* j* upada, cgrtKtfi&j+m* enofKiut* ljubtyaAaJi HUtl Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telet. štev. 3203. IM •tiSLLUUii Pletilnega mojstra l| ravni Šivalni »troj tn etroj la levo ramo. perfekt-h»i?a ▼ reparaturi pletilnih strojev to »pecijalnih Šival niti »trojev, tprejmemo tu ▼e>Sjo tvonilco t Sarajevu Ponudbe pod »Tvcrnica* na og.Afni oddelek »Jutra.*. 41868 Brivski pomočnik prvovrsten, gtarejSa mofi, dobi službo. — Vprašati: Ivan Dorčee, t/juhljm, — Dalmatinova olica S ter 18 41866 Podružnica JUTRA v Celfu Koeenova ulica 2 Radio-amaterja »aSetniks z absolv srednje-tehn Solo sprejmem kot praktJkanta v elektrotehn pisarno Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »Radio-praktikant*. 41864 Trg. pomočnika (eo) ta delikateso in Specerijo ▼ Ljubljani. orvovrstno mofi i dobrijii spričevali sprejmem takqfi ali pozneje. Porudb« z navdho vseh dos^anjib službovanj in event sliko na oglasni oddelek »Jntra* pod »Dober prodajalec*. 41755 Mizar, pomočnika boljšega eprejme v stalno službo A. Munda. mizarski mojster, Maribor, Pod mo-•tom it. 2. 41819 ^Ifflff*£*fl4»m.a male °£lase- mserate tei vse vpvfllO druge objave v priot čitev. Daje naslove naročnino! tn druer informacije tičočih se malih oglasov. Vajenca kmeiSkih staršev sprejme za sodarsko o-brt Strniša. eo-iar, Moste pri Ljubljani. 41846 Vajenca i primemo Šolsko izobrazbe, za trgovino mešanega blaga stirejme takoj Ed. Ivanu S, Krško. 41910 Klepar, vajenca sprejme takoj Franc Gorše, kiop^r, Ribnica, Dolenjsko. 41909 Galanterista »amoetojuo mofi za tažnar- ako ia torbarsko stroko itiprn za takoj. — Picinene oonudbe na naslov: Konrad Sonat, Sred.-.sže ob Dravi. 41907 Vajenca • primerno Šolsko izobrazbo. v trgovino mešanega blaga sprejme Anton Cven-ksl, št. Peter, Sav. dolina. 41906 Zastopnika za Trbovlje ln okolica, proti stalni plači in proviziji sprejme tvornica alkoholnih pijai. Ponudbe > podatki in referencami na oglasni oddelek »Jutra* pod žifro »Zmožen vpeljan*. 41977 Upravnika (majerja) sprejmem tik o J r službo na svojem velepo-sestvu ReflekUnt mora bi-tj vešč viseb poljedelskih, ročnih in »trojnih del, l osebno udeležbo pri deln; razumeti se mora na konje-gojstro govedorejo; sposoben mora biti pisarniških poslov za redno vodenje delavskih li»t, a porazdelitvijo storjenih de! na obstoječe panoge. Sme biti oženjen ali se aameo ieiim opis osebnih prilik ia prepis učnih in službenih izpričeval ter plačilnih zahtevkov. — Jos. Lenarčič, Verd p. Vrhniki*. 41978 Čevljarski obrtnik dobro situiran. sprejme 1 cevljarja in 1 prikrojevalca e kapitalom kot družabnika — v svrho povečanja obrata. Ponndbe na naslov: Joeip Pogačar — Radomlje. 41934 « ' i, * / Veliko denarja lahko zaslužite ako prodajalo pri privatnih strankah nai. povsod teka-n predmet. Za vzorec kakor navodila v poslati 10 Din. Rozman. Maribor, poštni predal It. 8 41662 Šiviljo i ! 6 e a za krpanje in popravljanje starih oblek. — Naslov v ogia«nem oddelku »Jutra* pod Šifro »Nuino 50*. 419.30 Gradbeni tehnik z dobrim) spričevali in prakso — želi namestitve kjerkoli v Sloveniji Naslov pore oglasni oddelek Jutra 41877 Gospodična z dalj&o prakso, išče za če* dan mssta k otrokom Gre tudi kot pomoč v tr>-govino Ponudbe na ogWni oddelek »Jutra* pod šifro »Pozneje*. 41939 Gospodična perfektna gospodinja in ku haritfa leli mesto gospodi nje, najraje pri gospodu i ali brez otrok Gre tudj v kako drago večje me3to. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Perfektna gospodična 44*. 44837 Gospodična i« boljše hiše, išče mesta pri otrokIh Govori hrvatski In neimSkl ter zelo rada pomaga v gospodinjstvu Je muzikalična ter leli iti ca deželo. Ponudbe na naslov: Mara Jesenskv. Zagreb — Medveščajk 82. 41917 Prodajalka 'suPema trgovine mešanega blaga, nožne je delovala pri manufafcturj in leleznini na drobno in debelo, išče eltil-bo m takoj Mi pozneje — Cen i sne ponudbe na og'*». rvMelek »Jutra* p<*d šifro »Vestna ln zanesljiva 90». 41902 Avto štiri ali SeeUedežen. 6etu<1i ;»kvarjen. kupim na obro ke Ponudbe os oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro 'Avtotaks*. 41036 Tovorni avto lahek, i dobro pnevmatiko po »elo nizki ceni proda Frane Korope«, Konjice. 41904 Motorno kolo Ornega, 800 ecm, v brezhlb nem stanju, z elektr. raz svetljavo po ugodni eeni proda J Isek, Fala 41918 Lepo sobo »eparirano in t elektriko, c lepim razgledom, poleg Tivolskega drevoreda oddam 1—i osebama VpraSati na Blei*rekavj ««at| it «11. 41908 Gospodično sprejmem v sredini mosta na stanovanje Kaslov pove ogla«ni oddelek »Jutra* 41776 Veliko prazno sobo pripravno ta pregradit! — kot «»b» in knhinja. oddam 'akoj. Naslov r oglansem oddelku »Jutra*. 41929 Hiša tri- tn itirisobn0 stanovanje, vrt, dvorišče, pripravna zlaetl za mlekarno ln trgovino « kurivom, naprodaj za 150.000 Din - Ponudbe na oglasni oddelek j stanovanje v oentm mesta »Jutra* pod »Rožna dolina* Na«lov ▼ oglasnem oddelku Gospoda "Smje tTifotfckeg« sotrud-nika sprejmem na hrano in 41980 Landauer v telo dobrem stanjn, izredno močan, poceni naprodaj Prena.rediti ga je mogoče za požarno brambn ali hotelski omnibus in drago — Vprašanja na počtni predal št. 208. Ljubljana. 41911 * Puhasto perje razpošiljam po poviatja najmanj A kg po Din 88 kp — Izkoristite urili ko dokler traja zaloga L Broiovlt kemična 183 Zagreb, Iliea iSistilnica p«rja. Patent dlvani r modernih vzorcih plila. otomane r vseh barvah in kvalitetah goblena od 5 do 850, vse lasten prvovrsten izdelek, kupite najugodneje pri tvrdki Rudolf Sever, Marijin trg Stev 2. 47 Desk orehovih. Jeeenovih in bre stovih. po *"ljj kupca rezanih. prodam več Vagonov Interesenti naj pišejo na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Izplačilo pri nrevzetju*. 41824 2 pisarniški sobi traven pošte takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41811 Veliko skladišče t ulektričtio razsvetljavo ia veliko pisarniško sobo oddam s 1. februarjem — po dogovora tudi preje. Naslov pove oglasni Oddelek Jutra*. 41935 Različno pohištvo radi preselitve poceni naprodaj na Kodeljevean S 41924 Usnjarski trgovski pomočnik dobi službo v manjšeju mestu. Zadostuje, ako je iz-učen v kaki drugi trgovini v kateri se je usnje prodajalo in kateri inia veselje za ue.njar.-ko obrt — Ponudbe s prepisi spričeval na osla«, oddelek »Jutra* p<>d »Usnjar*. 41905 Mesar, vajenca močnega, sprejmem. Pred-fost imajo oni z dežele. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41946 Mlinarja ■a p>možco delo, r. dobrimi spričevali sprejmem takoj v službo Vinko Tom-HS, valjčni mlin. Vrhnika. 41964 Postrežnlco «a®esIjivo in snažno, sprejmem za dopoldanske ut«. Naslov v oglasnem oddelku «Jutrs*. 41932 Šofer - mehanik išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobila. Gre tudi 14 dni na poSkušnjo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41736 Trg. pomočnik špecerijske »tTok«, 20 let -'ar, išče mesto pomočnika ali trg. potnika Vešč je -■loven.-kega, hrv., madžarskega in nemškega jezika. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod iifro »Pošten in agilen*. 41901 Zvišam promet! irgovec v najholjlih agil aih letih tprejice mesto potnika ta ioecerijftko al manuJikturnc »troko Je mol sigurnega in ^imtiatič nega nastop«, t velikim poznanstvom podeželskih tr govcev. — Event »prejme mesto t boljU »per.rjckt ali mannfakturni trgovin' Ponodbe na ogl** oddelek »Jutra* pod značko »Dvfj f.em promet* O. fb Rotman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba Koks snh, po 80 Din 100 kg -vedno t zalogi r mestni plinarni 861 Pozor! Volno t» oomba* inpit* aajceneje pri tvrdki Kari !*relog. Ljubljana. Start tr? « 12 ia Židovska ulic* 4 S34 Perje sokolje, pnrjf in rosje, 9» ■•avno ia • »trojem čiščeno iobavlj« v vsaki množ-m K Vajda^ Ca ki/ver M^ ij. n ur j». Telefon 59 3 Ofi 2£P la trboveil premojs ia lepa, suha bnkova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc SlovSal Rat lagova ulica 20 173 Grevec «Calefacfor» Vas najidealneje reš' pozimi mraza. — Josip SiJka, Kranj. 41047 Radio-aparat »Hartlev*. štiricevni, popolnoma nov, sprejema 30 postaj, SO na rročniku. poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 41880 Kuhinjsko opravo novo. prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uradnik 39*. 41900 Novo spalnico kompletno, masivno, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Spalnica*. 41932 Preproge plišasto jopo. volnene nogavice in drugo poceni prodam. Naelov oglasnem oddelku »Jutra*. 41965 Bukova drva (»onudit« n* oglasni odde lek »Jntr-i* ped »Solidna postrežba*. 417B6 Vinski kamen vsako množino kupujemo po najvišji ceni. Cenjene ponudbe pod Šifro »Vinski kamen* na oglasni oddelek »Jutra*. 418.J7 Banjo >.» sedenje, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutru pod šifro «Tix». 41938 Gostilno dobr0 IdoSo, na prometnem prostoru, fatii neraadne obolelosti poceni prodata — VpraSati: Zagreb, Palmotl fieva «1. 17/a, Ciklon 41754 Gostilno dobi v najem tieti, ki ima osebno točilno pravico — Ivan Rozman, Rimska cest* št 20. 41940 Stanovanje 3 »-ob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41852 Stanovanje zelo lepo opremljene »obe in kuhinje oddam takon-skemu para Našlo* v ogl odri-elku »Jutra*. 41701 Sobo in kuhinjo iščem ns periferiji Plagam meeečno Din 20(V—sm _ Naslov (»ve oglasni oddelek »Jutra*. 41&33 Stanovanje dvosobno, e nritiklinami oddam takoj ali s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41949 95. Avtomobil se je mahoma ustavil hi pek {e zlezel iz njega, da bi odda) pri nekem odjemalcu reč hlebcev kruha. Bobi je takoj pograbil priliko za rep: brzo je zlezel na voz in se potuhnil t kotiček. Avto znamke Fiat, s koncesijo (avtotaksa), na »elo promet nem kraju poceni predam Ponudbe ua oglas oddelek »Jutra* pod značko »Radi odpotovanja*. 41869 Auto «Fiat» dvotonski, tovorni 45 k a dobre, polne gume t dvo kolesnim priklopnim vozom Skupni tovor do 5000 kg Vse r dobrem, tako) oo rabn r«nlia 10 rtop. g lese bIb nrel. t vsemi dragimi ootreMJiaaaM. v najbolj -'em. kot v sovam stanja acetylenov aparat •a 18 In S krlpo ta kočijo fino n sna to streho in novo prevleko, v najbolj šem »tanjn telo orodno proda A Beršnjak Stična 41262 Vodno m<>Č s poslopjem v bližini Domžal ali Jarš kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vodna moč*. 41875 Novozidana hiša (vila) pripravna ta restev racijo, naprodaj »>ri Roiraški Slatini. 41831 Hišo eno- ali dvodružlnsko. v ceni 150.000 Din kupim t Ljubljani. Posredovalci izključeni, Ponudbe na Ogl odel'k »Jutra* pod Šifro »Kupim* 41732 Hišo ali vilo kupim * LtnMjan! — Po nudb« Oa oclaeni oddelek »Jutra* ood »Hiša št 12* 41714 Priložnostni nakup! Dobro ido8 hotel, re»tav-rant. kazino is kino, no-vozidano, t veo opremo pod ngodniral pogoji naprodaj r Crvenlri Pesredovaleo nagrada! Bde Webel, Otmi-ks. Bačka. 41180 Stavbna parcela n« *»lo prometnem kraja f IJnMJftai naprodaj. Našlo* pore oglasni oddelek Jutra 41838 Stavbno parcelo 500—1000 m1 veliko, boljšo, v srs.lini mesta kupim — Pismene pnnndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Sffro »Parcela 12». 41974 Stanovanje ? sob. kuhinje in pritiklin oddam zakonskemu paru hr«z orrok. N»«lov v OTlas oddePkn »Jutra*. 419«a Stanovanje 2 sob In pritiklin iščeta mlada ukonca Ponudbe ■ na\'edho najemnine na ogl oddelek »Jutra* pod šifro •Najraje v 9iški». 419t:9 »Jutra*. 41948 Prazno Sobo « «ouporabo kopalnice od dam boljSemu gospoda Naslov pri podružnici »Jutra* » Celja 4i9i3 2 opremljeni sobi lepi, r eredini mesta, event. s souporabo kopalnice oddam skupno ali posamezno Na«1o» v oglasnem odilelku »Jutra*. 41980 Sobo zra U^UJ. U «UMll»« (Mit, O 6ir«ri£ IjsN), ta Floriianska alte* ft t, Klavirje ■igtaioje« ter popravljan -vrokovao u 6l»tt> Potuj«, odi na deleio — felik. f»»U mrla« klavirjem Ljubljana hotel »Llo^il* 8*. Petra ee^U let 83 65 »171 3EEZEEE3 ki krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBE1SIK, Ljubljana Vil, 134 »ULLA* je ko4 dokazano ie desetletja vodilna kot najstarejša itt dokazljivo tudi cajsa-nesljj-vfrjSa. 130 Valovito lepenko (Wa llpappe) ima vedno v zalogi firma SAGfllli družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 6. Vaši zobje ostanejo vedno zdravi in befi, a dih iz ust svež in prijeten, ako uporabljate Ouftojorms nobhior ! t 1 m ODOPORM.PASTO za robe. Dobi se V lekarnah ln drogeriji. Glavna zaloga parfiimertja URAN, LJubljana, Mestni trg II. 260 | >kl»diSče • cfccrnai) drogerijah ali oa« ivnoBt is tvornice tt lin v nega skladiSče M. Hrnia^ - lekarnar SIS A K. naanaanBaaat Gospod A. tnaneo z nedeljskega potovanja Zagreb — Ljubljana Dogovorjen sertanok v h*. do, Četrtek bil nemoyo«. — Javite kdaj in kje megoft na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Zlato*. 4t9:M Prima ižDi M i Gospodična »urjena r delikateel, le« znanja z mlajiim goepodom Pre,lnost imajo Biesarekl po-moSniki. Ponudbe 8 4iko pod Šifro »Ljiibete srce* na ojlasni oddelek »Jutra*. 41910 Vlsokogofca -Tirejmem kot stanovalca v fredlnl mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jntrs*. ms Jabolk knpim vejje kolISiae. Po nn:lb» na poltni predal 20$ Ljubi jAtia. 41912 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam. Našlo* f oglaMiam o« RnSnlk Strr. 411 Co»U tt Sobo brnijo s»«»rlr"no, a »tre-do« ia stopnHfla — (epe opremljeno in t električno razsvetljav,, tJBe i 1. dee. "rovec. ki Je po več dni odsoten Ponudbe ns osla* oddelek »Jutra* pod Iifro »Sopariraao*. 41885 Ivo Hvala! Oprutl enfflafSenJe. tO eelo boli! Zdrava! Ke-daj se pilimo? tTrer^nJm * roS« poijube! H 41915 «Za križema Dvignite odgovor! 41945 •Vera 100» Dvignit« pismo takoj. 41959 Brliač 100 Dvignite pismo. 41971 Starejša gospa « lastnim et,iTtov.iT!l«m lelj »nanja t dobro sitniranim gospodom, v svrho iibolj-Sanja teikega gmotnega po-loiiaja. Cenjene dopiee pro-sltn na oglasni oddelek •Jutra, pod Šifro »La^no stanovanje*. 41931 Originalna norveška Mailisis Zajamčeno blago Sveža zaloga v vseh velikostih Snežne čevlje in galoše // popravlja // najbolje in najceneje prva slovenska parna vulkanizacija gumija PETER ŠKAFAR LJUBLJANA, 264 Rimska cesta štev. 11. Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki poviročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Chlorodoot SČetka za otroke, ta dame (mebke ščetke), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zebnem omotu z napisom Chlorodoot. Dobiva se povsod. — Leo-Werk« A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslaviju: Tvornice Zlatoioj, Maribor. Maribor, mmi ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega nepozabnega sop oga in očeta, gospoda Alojzija Gorjanca ključavničarja dri. žel. v p. se tem potom vsem najtopleje zahva!ju'emo. Pt sebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem vencev in cvetja, zlasti o*obju vozov, delavn ce kurilnice glavnega kolodvora, nadalje železničarski godbi „Sloga" ter končno v>em pri atel jem in znancem, ki so dragega pokojnika v rako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. . V LIUBLJANI, dne 17. novembra 1928. Žalujoči ostali Gospoda eno uro tedensko, c lokalom u p!». ISCetn. Vw» drugo ustmeno. — Cenjene ponudbe na oglae. oddelek »Jutra* pod »Pl«» 41983 Dva gospoda hnetjem. teliti a fo»podiinaana —-* »VIrtitf*. Ponudb« « «HV« pwl »Ovatko la gr»8> «•* a>a ogl. odd«iek Jutra 418M ifPtfT&TFf Gramofon v obliki koviega — dobro ohranjenega, knpim Ponudbe ni oglasni oddelek »Jutra* pod »Gramofon* 41937- Potrti nei/merne žalosti naznanjamo podpisani tužno vest' da je na. prel uDljeni s prog, brat, svak in stiic, gespod JOSIP DERGAS gostilničar dne 1% novembra 1928 ob 5. uri popoldne, po d lei bolezni preminul v Gr defi. Pog eb blage pokojnika te bo vršil v ponedel ek, 19. no-vrmbra ob 14 ar na lentpi l«fspaišče v Železnik h. Blagopokojniku, ki ie vedno stremel za proč* it kmetijstva in uspešno delovanje podružnice, ohranimo trajen, hvaležen sptmin. V ŽELEZNIKIH, dne 16. novembra 1928. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za ioseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.