46. Številka._Ljubljana, v četrtek 26. febrnvarja._XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr , za jeden mesen 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom računa se po 10 kr. na mesec, jio 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš«. Zajozna nila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bb dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilci gorenjskih in notranjskih mest in trgov! Dne 5. marcija t. 1. stopiti Vam je na volišče ter izbrati svojega zastopnika v državni zbor. Časi so resni, naša bodočnost je negotova in zategadel usojase „Slovensko društvo'* apelovati na Vaše rodoljubje. Treba nam je na Dunaji čvrstih moči, ki ne bodo prerano upešale v težavnem boji za narodne naše pravice. Treba nam je za to tudi mladih mož, ki bodo z naudušenjem ustopili v ta boj in pred vsem nam je treba neupogljivih mož, ki bodo stali vsaki vladi nasproti trdno na temelji narodnega programa z dne 2. oktobra 1 890. Zategadal priporočamo Vam za državnega poslanca gospoda dra. Danila Majarona občinskega svetovalca in urednika „Slov. Pravnika" v Ljubljani, kateri združuje v sebi vse potrebne lastnosti, ter je že podpisal označeni narodni program. Volilci in somišljeniki! Bodite složni in volite ga vsi soglasno! V Ljubljani dne 26. februvarja 1891. Odbor »Slovenskega društva". Volitve v gorenjsko-notranjski mestni skupini. Tedaj se res nesmo motili! Oni „Slovenec", ki Se pred nekaterimi dnevi ni mogel najti dosti argumentov proti uradniškim kandidaturam, priporoča v včerajšnji svoji številki volilcem gorenjskih in notranjskih mest, naj pošljejc v državni zbor vladnega svetnika pl. Globočnika. S tem je dokazano — kar scer mi že davno vemo — da „Slovenčevej" gospGdi ni za načela, temveč, da se drži znanega jezuvitskega nauka, da „namen posvečuje sredstva". Ko jo šlo za Povšeta, ki jo na Goriškem prišel v političen konkurz, tedaj so se pobijale kandidature uradnikov, dasi je s slovenske strani kandidoval le sodnik Golja, ki je gotovo LISTEK. Tedenske drobtinice. (Volitve Njuuliij in zboruj; separatna struna; „«• pur si iiiiimvc" ; visoki goriški stol; Tržaški stol; lulika r.a Ko-niskom; družba sv. Mohorja in IVlovski tnestnt očetje; Celjska skupinu; vrli Istrani; naši Noreči in prekislo grozdje; graških Nemcev olikanost.) Samo še teden dni — in končano bo! Ko bodo prihodnje moje drobtinice zagledale luč sveta, odločeno bode, povrnil se bode zopet mir v predala kolegov nad črto, ko ga zdaj tudi tu doli ni. Mi li bodo kdo zameril, da tudi mene potegne saboj splošni curek, da tndi jaz danes na tem mestu udarim na ono struno, ki zdaj najglasneje poje, na katero so tako hitro in glasno začeli brenkati nekateri nestrpni .domoljubi" ? Ali morem jaz za to, če se jo zaradi prestraBtnega brenkanja jednemu teh političnih muzikantov pohabil instrument in so bo začule grde disonance. Še zdaj, ko bo za to poklicani možje nekako zopet stvar spravili v soglasje, imamo tacih, ki po sili brenkajo na svojo aeparatoo katoliško struno in kaze* tako odo har- desetkrat neodvisnejši od Povšeta; sedaj, ko je treba pobijati kandidaturo vseskozi neodvisnega dr. Majarona, pa so gospodje pri „Slovenci" dvignili na ščit političnega uradnika, dasi imajo z nami vred britke skušnje, kako malo zanesljiv v narodnem oziru je najboljši politični uradnik. Ugovarjalo se nam bode morda, da vladni svetnik pl. Globočnik ni več aktiven uradnik, temveč, da uživa že „dobro zasluženi" pokoj. Dobro, pustite mu ga torej uživati in ne tirajte šestinšest-desetletnega starčka — ako imate količkaj sočutja in spoštovanja do njega — v vrtinec političnih bojev, kjer ga mora zadeti marsikaka puščica, katera mu bode skrajšala dneve življenja. Če bi pa s tem ugovorom hotelo se morebiti dokazovati, da gospod vladni svetnik ni več zavisen, tedaj moramo naravnost reči, da se mož, ki je petinštirideset let opravljal politično Blužbo zadovoljno za razne vladne sisteme, na svoja stara leta, ko ga zapušča energija in razsodnost, nikakor ne bode mogel otresti onega upliva višjih krogov na politično prepričanje svoje, ki je popolni službeni zavisuosti podoben, kakor jajce jajcu. Pri gospodu vladnem svetniku pl. Globočniku pa je pomisliti še nekaj druzega. On ima sina v ministerstvu na Dunaji, sina, ki se je posvetil tudi politični ka rijeri. Uprašamo torej, ne more li zaradi sinove karijere priti kedaj v položaj, ko bodo dolžnosti očetovske prevladovale poslaniške obveze? Naj se torej premisli stvar, kakor se hoče, jedno je gotovo, da „SlovenČev" kandidat nikakor nema one nezavisnosti, katero morajo volilci zahtevati od vsacega poslanca. Ali je pa gospod p). Globočnik tudi sicer sposoben za poslanca? Trdimo odločno, da ne. Pred vsem on ni govornik; v parlamentu torej ne bode nikdar mogel z živo besedo zastopati svojih volilcev. Molčati in glasovati — morda v narodnem oziru še pravilneje, kot on — pa moro vsakdo, in bi torej volilcem no bdo treba segati še le po političnem uradniku, ker bi se gotovo iz njihove srede našel kak poštenjak, ki bi hotel iti v državni zbor sedet. Ako pa je volilcem do tega, da njihove težnje in želje najdejo menijo, katere bi nam bilo tako silno potreba. Nič ne pomaga, da smo jim obljubili nekaki „Schon-zeit" za njih polže, in pošteno držali se dozdaj dane besede, oni brenkajo naprej javno na svojo struno, na tihem pa gotovo še bolj. To sem hotel s tem „pribiti", da rabini primeren slovenski izraz mestu tujega „konstatirati" ali pa „konstatovati" (kukor komu bolje ugaja), kakor rabijo pristni nemški puriBti izraz „festnageln" mesto tujega „kon-Htatiren". To je torej Rpribito*. Hvala Bogu, da bode volilni boj primerno le kratek, daneB tedeu bode se marsikateri kandidat počutil že bolje iu zopet jedenkrat mirno mogel zaspati, bodisi kot zmagovalec bodisi kot živa žrtva narodne discipline, katero nekateri naši gospodje iz katoliškega tabora tako čudno ilustrujejo. Za trduo pasem prepričan, da se bode slovenska inte ligeucija povsodi vzdramila ter pokazala, da napredujemo, da je prav imel Galileo Galilei, ko je rekel znamenite besede: „E pur si muovel" Ta izrek velja tudi za nas! Da, giblje se duh časa, slovenska zavednost se širi vedno bolj in bolj, kdor hoče oholo njo popolnoma prezirati, prepričal se bode, da ne doseže svojega namena, kdor ruši slogo in izraza v zbornici, tedaj so morajo vsekakor odločiti za tacega kandidata, ki ima za to potrebne sposobnosti. In v tem slučaji niti trenotek mislili ne bodo na gospoda pl. Globočnika. Pri poslanci treba je gledati tudi na to, d a je telesno in duševno čil. Obojega ne nahajamo pri gospodu pl. Globočniku. Starost, katero je mož dosegel, je taka, da se v njej navadno redko nahaja telesna čilost; kjer ni te, tam bi pa bilo zastonj iskati tudi duševne čilosti. Zato pa res vidimo pri gospodu pl. Globočniku, da ga je dar spomina zapustil že tako jako, da še v navadnem govorjenji ni v Btauu skoro nobenega stavka končati, temveč, da obtičava navadno sredi njega. Za to on sam sicer ne more in ne bili bi tega nikakor spravili v javnost, ko bi ne bili gospoda vladnega svetnika speljali njegovi „prijatelji" na opolzlo kandidatsko pot, na kateri imajo zlasti volilci ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da si ga od vseh stranij natančno ogledajo. Najbolje poznajo „Slovenčevega" kandidata v Postojini; a ko je predvčeranjem hotel nekdo pri PoBtojiuskem veljaku, udele-živšem se seje centralnega volilnega odbora, delati propagando zanj, odgovoril mu je le-ta lako nično a znači-teljno — zlasti za g o s po d a pl, Globočnika samega —: „naš kandidat ne more biti men j, kot trideset, ne sme pa tudi biti več, kot šestdeset let star". Če torej Postojinci sami, mej katerimi je ura-doval pl. Globočnik celo vrsto let in ga torej dobro poznajo, ne marajo zanj, tem manje imajo uzroka voliti ga druga mesta, katera ga ne poznajo. Mi torej za trdno pričakujemo, da bodo gospodje volilci združili vse svoje glasove za Danila Majarona, kateri na tehtnici sposobnosti odvaga gotovo deset kandidatov a la pl. Globočnik. Ker smo o sposobnostih dr. Majarona govorili žo v včerajšnjej ševilki, dovoljeno nam bodi podati danes nekoliko kratkih potez iz dosedanjega njegovega življenja in delovanja, da ga spoznajo gospodje volilci tudi od te strani. Porojen bil je dr. Majaron iz kmetiških sta-rišev v Borovnici. Prišedši na gimnazij veljal je — zlasti v višjih razredih — za najnadarjenejšega di- disciplino, odgovoren bode za zle nasledke. Čudno bi bilo vender, če bi v naši dobi razvitega slovenskega napredka se sploh moglo zgoditi, da bi se čisto narodno zlato zametavalo, a bi bo segalo po dvomljivem blaga, katero bi radi spečali nekateri čudni barantači. Nikakor si ne morem tega misliti in z mirno vestjo gledam nasproti dogodkom bodočega tedna, za trduo prepričan, da bode končno vender le zmagal zdravi narodni razum! Da je volilno gibanje poaebuo strastno in hudo na Goriškem, je znano, tam se je grozno omajal neki viBoki stol, na katerem je mogočno kraljeval še mogočneji gospod, a skoro bode menda konec vsemu, in konec posta bode že lahko prepeval žalostno lamentacije o minljivosti vseh pozemskih stvari. Jeden gro doli, drugi gre gori! Tako je bilo in bode na svetu. V Tržaški okolici prizadevajo si Lahoni tudi na vso moč, da bi omajuli stol, na katerem sedi že toliko let vrli naš slovenski poslanec, a zustonj rujejo in delajo, ta stol stoji preveč trdno, da bi ga omajali. Zapičene so mu noge v trda skalnata tla slovensko zavednosti in hvaležnosti, in mož zasluži tudi, da mu je narod hvaležen, kajti „cenar celo jaka med svojimi vrstniki. Obnašanja bil je vedno vzglednega, tako, da je med njegovimi profesorji bila le jedaa pohvala o njem. Kakor vsakemu nadarjenemu dijaku iz kmeti-škega stanu vnela se je tudi njemu v srci prav zgodaj neugasljiva iskra rodoljubja, katera ga je vzpodbujala k duševnemu delovanju. In tako najdemo res Že petnajstletnega dečka Majarona, da začenja redno sodelovati pri „Vitcu" in kasneje tudi pri drugih časopisih. Mnogo leposlovnih spisov njegovih bilo je priobčeoo v „Ljubljanskem Zvonu* in „Slovanu" ; število političnih člankov, ki so bili iz njegovega peresa natisnem v našim listu in v »Slo vanu" pa je legijou. Ker mladega Majarona roditelja njegova zaradi siromaštva nista mogla podpirati pri študijah na velikih šolah, ustopil je, dokončavši latinske šole za leto dni v naše uredništvo za sotrudnika. Od pičle plače svoje prihranil si je toliko, da je potem leto dnij od tega živel na Dunaji. Kasneje pisal je pruti nezuatni nagradi za naš list državnuzborska poročila. Kot vseučilisčiii dijak moral je zatorej skrbeti sam za-se in le izredni njegovi pridnosti in ustrajnosti je pripisati, da je poleg ostalega svojega obsežnega delu, s katerim si je služil vsakdanji kruh, posvečeval se pravoslovnim naukom tako, da je položil izpite z odliko ter bil konečno promoviran doktorjem Jedna najlepših črt, katere dičijo značaj dr. Majarona, je njegova idealnost, njegova u n e t o s t za vse dobro in plemenito. Že na vseučilišči ljubili so ga součenci njegovi in starejši na Duuaji živeči rodoljubi, kakor Stritar, Cigale, Navratil, zaradi teh lepih lastnosti). Idealnost njegova pa mu je bila tudi glavna podpora, da ni omagal, boreč se v šumnem stolnem mestu za vsakdanji kruh in pripravljajoč se za bodoči svoj poklic. Volilci! Tu i i. a t e verno sliko in priliko mladega moža, čegar srce L repe ni po tem, da bi narodu svojemu mogel koristiti. Bog mu je zato dal najlepše zmožnosti, kakoršne dičijo m al o katerega zemljana, lzrecite torej Vi, ah hočete za poslanca svojega imeti idealnega moža, kateri priznava suverdnnost naroda nad vlado, ali pa pe nzi j o v an eg a — sicer vse časti vrednega — starčka, katerega ideali so že davno pokopani med kopico aktov politične njegove ka ri je r o. Ker se zanašamo na zavednost Vašo, ne dvomimo, kako se boste izrekli. Bog in narod ! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 26. februvarja. Volilno glban/e. Dovolj smo v svojem listu ocenili protinarodno stran pastirskega lista avstrijskih škofov. Da smo pravu zadeli, je pač najbolji dokaz to, da nemški liberalci tega pastirskega lista dovolj prehvaliti no morejo. Vsa liberalna glasila pela so slavo škofom, dr. Herbst se je pa na volilnem shodu na Dunaji jako laskavo izražal o škofih. Mi dvomimo, da bi ta ga čisla sam". Brezdvombeuo bode torej okolica Tržaška zopet sijajno pričala pred svetom, da Slovenec je sicer reven, u pošteu, da z denarjem — nikdo ne kupi poštenja njegovega. Z veseljem so me uaudajala vedela poročila o zmagah bratov koroških Kar na jendenkrat prišel je vrag in nasejal jim je lulike baš tam, ker so se najmanj bali, zgubili so v treh občinah! V srce me je zbolelo, a vender ne izgubljam upa, da drugod popravijo to nesrečo, da se dvignejo pogumno ter ne uklonijo duhom, dokler je sploh upanje zmage. Če pa podležejo, padejo naj častno! Torej naprej! Kuko čudne so razmere na Koroškem, to jako drastično označuje debata, ki se je vršila nedavno v Celovškem mestnem zboru zaradi nove zgradbe, katero namerava postaviti družba sv. Mohorja. Jedeu mestnih očetov se je čudil, da nemški mestni zbor Celovški z odprtimi rokami (!) prihaja nasproti društvu, ki pobija nemštvo, ter mu dovoli zgradbo. Drugi mu je pritrjeval. Jeden mestni oče pa se je vender oglasil, da bi bilo žalostno za Nemce, če bi nemški značaj Celovca bil v nevarnosti vsled slovenske društvene hiše in par pisačev („Scribler" izvolil je rabiti dotični gospod mestui oče). K tem besedam pa je koj pristavila .Schriftleitung" znanih Dobrnikovib „štim" : ada kaplja izdolbi tudi kamen; hvala bila višjim cerkvenim pastirjem posebno v čast, kajti dosedaj židovski liberalci posebno o cerkvi neso posebno spoštljivo pisali. Vsekako je čudno zavezništvo mej škofi in nemškimi libaralci in do tega privela je le borba pretiranih klerikalcev proti absolutni narodnosti. Jako zanimiv je izid volitve volilnih mol v Cieszanovski občini v Jaroslsvikem okraji ? Gali* ciji, kjer kandiduje knez Czartorvskf. Izvoljeni so za volilne može: skrajni glavar, okrajni komisar, davčni nadzornik, okrajni fizik, okrajni sodeč in okrajnega sodišča pristav. DržaunozbovskG volitve. Jutri začno se volitve za državni »bor in voh 1. razred v Trstu. Pojutršnjim volijo pa gorenje-avstrijske kmetske občine. Volitve bodo trajale do 21. dne marca, ko volijo veleposestniki v Dalmaciji. Te volitve so velicega pomena, kajti odločile bodo, se li še ohrani sedanja vladna sistema, ali pa pridejo levičarji na krmilo. Škofovske konference. Dne 9. ni irca začno se na Duuaji letošnje škofovske konference, ki bodo trajale celi teden. Predsedoval jim bode Praški nadškof kardinal grof Schonboro. Razgovarjali so bodo gotovo mej drugim tudi o verski šoli in premenjenera političnem položaji. Od kar so bile lani škofovske konference, se je položaj za versko šolo pač jako neugodno zasukal in nikakor ni pričakovati, da bi se kmalu uresničila zahteva, kutero so izrekli višji duhovni pastirji v gosposki zbornici. V nanje tir/are. Izgredi na gimnaziji v Plovil ivu* Na gimnaziji v Plovdivu so bili uekateri dijaki že dlje časa nevoljni z nekaterimi profesorji. Zadnje dni prišlo je do izgredov. Več profesorjev so dijaki pretepli iu okna pobili v šoli. Policija je morala delati red. Dijake razpoiili so z brizgalnicami. Kolovodje so zaprli. Šilo so zatvorili in pričela se je stroga preiskava. Povod temu žalostnemu dogodku je pač iskati tudi nekoliko v sedanjih nenaravnih razmerah v Bolgariji. Mladina je, videč, kako je v deželi vse narobe, podivjala. Občna volilna pravica v Belgiji, Belgijski delavci vedno odločneje zahtevajo, da se uvede občna volilna pravica. Če se na njih želje ne bode oziralo, hočejo napraviti občen štrajk. Poprej se pa obrnejo do delavcev v drazih državah, da iih podpirajo s tem, da zaprete, da tudi oni ustavijo delo, ko bi se od kod drugod skušal premog uvažati v Belgijo. Angleška soct/alna politika. Ker je vsled raspora mej Irci versko upra-šanje za nekaj časa, rekli bi, odstavljeno z dnevnega reda, hoče vlada angleška obračati vso pozornost socijalni politiki. Poseben odsek bo le dobil nalogo, da pretresuje socijalne razmere angleške in stavi primerne nasvete. Brazilijska ustava. Po dolgem posvetovanji je brazilijski kongres uaprejel ustavo tudi v tretjem branji, ter se je že proglasila in stopila v veljavo. Zjedinjene brazilijsko države bodo sedaj kmalu definitivno urejene. Dopisi. Z Dunaju 24. februvarja. [Izv. dop.] (Desetletnica hrvatskega akademičnega društva „Zvonimir" na Dunaji.) Hrvatska aka-demiška mladež ž njo pa tudi ves hrvatski Živelj na Dunaji praznoval je združeno z velikim brojem Dunajskega slovanskega sveta pri „zlatem križi" da tudi v Celji in drugod so začeli Slovenci po malem". To je pač najbolji dokaz, da se renegat Dobrnik vender le boji Slovencev, oziroma slovenske vstrajnosti. Posebno veliko skrb pa so izrekali razni mestni očetje zaradi pročelnega napisa, nekateri zahtevali so u e in š k o - slovenski, drugi celo samo nemški napis, jeden izrekel pa je vender, da je vse to le postranska stvar, glavna stvar je, da se zida. Sprejel se je odsekov predlog, da se dovoli zgradba, zaradi napisa pa bode še menda imel govoriti pravni odaek mestnega zbora. Ne dvomim, da bode znal braniti družbini odbor čast družbe ter jo zapisal tako, kakeršna je, kot slovensko: „Družbo sv. Mohorja", katera z Nemci nema prav ničesar opraviti. Tudi na južnem Štajerskem utegne se za Slovence stvar rešiti ugodno, da morda pridobe jeden sedež v skupini Celjski za mesta in trge. Težavna jo sicer ta borba, ker poznamo brezozirnoBt nasprotnikov, a zanimiva je in pokazalo se bode vsaj, v koliko je napredoval tudi tukaj slovenski živelj. Tudi vrli Istrani se bore junaški, ter bo v nekaterih krajih zmagali sijajno in izpulili iz rok nasprotnikom zmago v taci h okrajih, na katere so Lahi računili z največjo sigurnostjo. Povsodi torej kaže dobro. Bog daj srečo! desetletnico svojega obstanka. — Ta praznik bilje sijajen. Dvorana bila je napolnjena, občinstvo od-lično, vspored pa izbran. Na hrvatskih akademikih občuduje se nek prirojen talent za prirejevanje slav-nostij. A ara Ves tega.se ponašajo v salonu ii dvoranah fino; v razgovoru in govori so ti po naravi neskromno obdarovani, prijatelji petja, glasbe in drugih lepih umetnij, živahni po temparamentu; plemenit ogenj žari ti iz vsake besede. Ta kratka karakteristika lepega značaja hrvatskega akademika na Dunaji Sam podaje ključ, da umetno, zakaj da se slavnosti hrvatskega „Zvonimira* posebno odlikujejo in da imajo ne samo za Hrvate, ampak tudi za Slovence in druge narodnosti neko posebno privlačno moč. A to bivalo je od nekdaj in je še dandanes. Češki akademiki, katerih je na Dunaji toliko, men I a ne zavidajo bratom Hrvatom lepih lustnostij, o Slovencih vem, da se jih vesele ; kdor se jih ne, no, on nema v sebi pravega duha. — A vrnimo so k slavnosti. Srčen bil je pozdrav predsednika Paola V. Št aj duh a rja. Pevce je vodil znani Jif i k. Peli so Fr Kuhačevo, „Poput-nica Zvonimiru" in na konci „Još hrvatski rod nam živi." Zbor ni bil velikansk, a pelo se je prav lepo. naudušeno. Gospića B I a ž e n k a K r n i c e v a je divno dekle rajske lepote in angeljakega glasu. Poznamo jo že več let, iz „Slovenije" i. t. d. h vsakokrat nas očaruje z zvonkim glasom, izvežbanim po vseh najboljših pravil umetniškega, globoko v dušo se-gajočega petja. Pela je najprvo, Lisinskega „Dvije ptice" in pridodala je še dve točki. Pohvala bila je izredna. Baritonist B. Kulakovič pel je občutno in nauduše valnim ognjem Vi I li ar j evo „Pitaš, dušo". A znani umetnik Oton Že rt igral je Beethoveno v nove jem času po Tolstoju glasovito Kreutzerovo sonato I. z izredno tehniko na goslih. Greh bi bil, če bi prav posebno ne pohvalil mešanega tamburaškoga zbora, ki je igral več komadov (Zajc-Šenoa Dubravko i druge). Mešani tamburaški zbor je neka posebnost, ki je nema nobeno glavno mesto slovansko. Detetu je oče Slovenec Fran Tomšič, a uajpridnejši njega negova-telji in učitelji so tamburaši brv. akad. društva „Zvonimira", na čelu jim strogi a drugače prav dobrega srca „Dobro", Ta mešani tamburaški zbor dela čudeže. V jednem letu dospeti do take popolnosti, kakor smo to zadnič čuli, to ne gre po navadni poti. Tamburašice so Vam cvet slovanskih lepotic, večinoma rojenih Dunajčank in rodii češkega. Nastopajo pokrite z rudečimi hrvaškimi čepicami. A, kjer nastopajo, osiguran jim je uspeh že naprej. — Ta tamburaški zbor ima mnogo zaslug za razvoj slovanstva na Dunaji. Zato mu kličem : „Vivat, crescat, floreat!" Živel Dobro! Iz Šalovec pri Središči 22. februvarja. (Naše žalostne razmere) Zadnja številka (8) „Slov. Gospodarja" je prinesla dopis iz Grab pri Središči, in v njem toži nepoznan dopisnik, da se je predrznil nekdo v 3. štev. „Brusa" popisati in naslikati čudno postopanje tukajšnje duhovščine, posebno naflega župnika. Skovala pa je prš tamkaj priobčene telegrame in dopis iz Grab SrediSka umazanu metež. Kar se tiče mene in veČine mojih so-seščanov, smo se v resnici čudili stvarem, ki smo Ljubljanski naši Nemci se navzlic nekako Nemcem bolj ugodnemu vetru, ki je poteguil z Dunaja, še neso nikakor ohrabrili in žalujejo na razvalinah nazadujočega nemštva v Ljubljani, kar je jasno pokazala zadnja ljudska štetev. Zdaj zahtevajo od vlade, naj ona uatanko preiskuje, kaj je uzrok, da se je v zadnjih letih t*ko očividno zmanjšalo število prebivalcev glavnega mesta z nemškim občevalnim jezikom! V tem zmislu so sklenili resolucijo ter izrekli, da se letošnjih volitev no udeleže. Grozdje jim je še prektslo! Morda na tihem upajo, da jim zopet kdaj dozori!? Končno še nekaj, kar kaže veliko gostoljubnost in olikanost Graških Nemcev. Neki Graški list srdil se je nad nekaterimi italijanskimi dijaki, ki so se predrznil italijanski govoriti na plesu nemških tehnikov ter je dostavil, da bi so ne vabili več tujci na plese, drugače bi ae moralo Beči po „sa-mopoinoči" (?). Na to prišli so italijanski dijaki zahtevati v uredništvo zadoščenja, katero pa se jim je odreklo. Ko so včeraj zopet prišli in se »porekli z lastnikom tiskarne, poklical je svoje ljudi, ki so italijanske dijake pretepli in na ulico pometali. Na to nemam druzega pristaviti nego: Živela nemška kultura in gostoljubnost! Ahasver II. jih tamkaj čitali; pa mislili smo vedno, da se bode to očitanje od strani naših dveh gospodov v prihodnji številki „Brusa" kot neresnično preklicalo. Pa motili se smo, ker štev. 4. „Brusa" ni prinesla nobenega popravka, kakor sem iz zanesljivega vira izvedel. Tudi dopisnik v 8. štev. „Gospodarja", ki v dopisu iz Grab medlo odgovarja na one napade, ni preklical dotičnega očitanja. Torej je vse to le gola resnica. Ker je omenjeni dopisnik v „Slov. Gospodarji" celo stvar tako zasuknil, kakor bi bila naša duhovnika Čisto nedolžna na prepiru, ki traja, že več časa mej župnikom in večino SredišČauov, sem primorun stvar nekoliko natančneje pojasniti. S teškim srcem prijel sera za pero in nerad se lotim tega nehvaležnega dela, vender pa mi reči, koje sem zadnjo nedeljo slišal v naši farni cerkvi, ne dado molčati. Naj izve svet o naših žalostnih razmerah, o ostudnem mejsebojuem pikan j i in natolcevanji — morebjti nam višji krogi na kak način pomorejo. Da pa celo stvar pri glavi pričnem, moram omeniti, de je dalo zidanje, oziroma določba prostora za novo šolsko poslopje glavni povod vsem razprtijam. Naš g. župnik potegoval se je z nami vred za to, da bi stalo Šolsko poslopje v bližini cerkve. A kdo mu more to šteti v greh? Mi Šalovčani že ne, ker še celo hvaležni smo mu, da se je z nami potegnil, četudi je bil brez uspeha naš in njegov trud. Da pa se je udal g. župnik — potem ko je videl, da njegova ne bode obveljala — slepi strasti, da je začel razbijati kakor besen okolu sebe po osebah, ki se mu ue hliuijo iu dobrikaj.> (in takih je mnogo), da se je tako daleč spozabil ter to sovraštvo do večine svojih faranov prinesel (čujte!) v cerkev ter spremenil tako hišo ljubezni v hišo sovraštva in maščevanja — to pa ni prav iu tega ne more noben mirno in trezno misleč človek odobravati. Pametno bi bilo od g. župnika, ko bi so takoj potem, ko je uvidel, da ni nikjer prodrl, ne brigal več za šolsko zidanje, tako bi vsaj ne delal svoji občini nepotrebnih troškov, za koje mu sedaj oikdo hvale no ve\ V divji svoji strasti zabredel pa jo tako daleč da imenuje vsacega, ki so noče slepo udati in podvreči ujegovemu železnemu žeslu „za grizenega liberalca, nasprotnika vere, sovražnika cerkve" itd. Nam se pa ta sodba zdi mnogo preostra, ker menimo, da ni vsak ter ni k radi tega že liberalec in brezvernik, če se s kakim duhovnikom ne pogaja, če se ne m o re pogajati, če ne m o re veduo v privatnih, občinskih uli šolskih zadevah pritrjevati njegovim besedam. Saj duhovnik ni nezmotljiv in drug naobraženec zna imeti tudi zdrave narore. — Po drugih fara h imajo dubovui pastirji navado, da slabosti svojih vernikov kolikor mogoče zakrivajo, dobro vodoč, da se na nasprotni način le malo opravi. Naša duhovna pastirja pa sta začela z ne« kako slastjo pobirati slabosti in napake naše, da da je potem povekšane slikata iz božjega mesta vernikom. Tako sta n. pr. pričela paziti na dekle, koje se v postnih dneh pošiljajo v mesnico in gorje dotičniku! Prihodnjo nedeljo dobi iz prtlnlbi obilico imen, koja se navadno v cerkvi ue slišijo. Pridevek „pea", na kojega je treba pluniti, ni nič nenavadnega. (Ker govorimo ravno o postu, lahko bi tukaj nekaj čudnega povedali o nekem kapelanu, ki jo služboval pri nas pred kakimi 10 leti, a ker nočemo slabosti druzih na svetlo spravljati, zatorej molčimo; morebiti prilično!) Naš župnik spravlja nadalje osebne iu zasebne reči v zvezo s cerkvijo. Prepovedal je n. pr. soprogi Središkega trgovca g. R. hoditi v cerkveni stol, ker je mož gospoda razžalil. In kako se sedaj hujska in Šutita na božjem mestu proti njemu! Sploh pa so se moralo opombe, koje so se upletale zuduji dve nedelji v pastirski list, studiti vsakemu, kdor jih je poslušal. Vse so je suknlo okolu šolske stavbe in okolu Srediških liberalcev — vse je bilo osebno, čudimo se, da je je našima gospoda neznana do-godba o onem hudem pridigarji (v SlomŠekovih „Drobtinicah za 1. 1850"), ki je s svojimi pikrimi besedami s početka vse pokvaril ter še le kasneje, ko se je stvari od druge strani lotil, uspešno deloval. Nehote se nam usiljuje vprašanje: ali bode možno „Središke liberalce* s takim pikanjem z napačne in pogubne poti — če se res na taki nahajajo — odvrniti? In ali ni to naloga duhovnika? Ali se na tak način, kakeršnega se oni poslužujejo, ne neti prepir in sovraštvo mej nami? Ali ae je po takem čuditi, da ljudstvo pri nas duhovnikov ne spoštuje tako, kakor bi je moralo in da ima uzrok s tem tožiti dopisnik v št. 8. „Slov. Gospodariš". Namesto da bi z lepim vzgledom, z besedo in dejanjem skrbeli za mir, slogo iu ljubezen mej svojimi farani (Povsod postavljaj sebe v vzgled dobrih del! Sv. ap. Pavel.) ponzroČuje s svojim pikanjem nemir, neslogo, sovraštvo. „Kam pridemo, če temu skoro ne bode konca", tako se je povpraševalo Ijadstvo danes iz cerkve grede* in tako vprašam tudi jaz. Cerkev je svetišče, torej prostor, v katerem bi se naj človek vsega posvetnega otresel in se zakopal v misli v Najvišjega, a kako je to mogoče, če se sliši mesto besede božje le osebno zbadanje, tako, da je pobožnik vedno razdražen in razjarjen. Sklepam pa ta dopis s prošnjo do naših duhovnih pastirjev, naj vender ne zanašata voč prepira v hišo božjo. Če imata sovražnike, kojih se morata braniti, naj si Btorita to na drugačen način in na drugem mestu, da ne bosta spravljala v „vr-tinec sovraštva" onih vernikov, ki iščejo v cerkvi le dušno zadovoljnost iu niče-iar druzega. Sicer pa jo bil naš Izveličar, po kojega vzgledu se ali bi se vsaj morali ravnati vsi njegovi nasledniki krotek, pohleven in ponižen — ni se maščeval Četudi je imel sovražnike, ki so ga po-nedolžmmi napadali. Dal Bog, da bi se skoro z bo I j šalo žalostno naše razmerje 1 1% Iftreži«* 24. februvarja. [Izv. dop ] Pričakoval sem, da se oglasi kak spretneji dopisnik iz našega mesteca, ki bi na kratko opisal velevažui slavnosti, koii sta se vršili preteklo nedel jo pri nas. Otvorili smo namreč čitalnico in ob jednem podi uznico sv. Cirila In Metoda. Kaj pomeni to, ve le oni ceniti, kateremu so razmere znane, s kojimi se ima boriti narodna zavest proti nasilstvu oholega tujca Nemca. Le ustrajnomu iu požrtovaluemu delovanju naših vrlih zastopnikov inteligence se imamo zahvaliti, da je po treznem preudarku omogočen bil ta korak na narodnem polji. Smelo smem trditi, da bodeta obe društvi dobro uspevali, ker zanimanje tukajšnjih krogov vseh stanov je veliko, kar kaže že to, da se je prvi dan upisalo nad 80 članov. Veselico počastili so gostje iz Brekešga okraja mej katerimi je bilo mnogo gosp. duhovnikov iz Celja, Krškega, Ljubljane in dr. Ve selici uplivaii sta jako dobro na prisotne, posebno govori katero bo govorili poleg domačih tttdi gg Dragotin Hribar iu Ivan Lapajne. Nadejati se je, da doživimo v kratkem zopet kako jeduako veselico, ki bode gotovo dobro uplt-vala na razcvit narodne ideje, t to pomozi Bog! Domače stvari. — (Gospod v 1 a d n i s v e t n i k G 1 o b o č n i k) do sedaj še ni prijavil svoje kandidature. Sedaj ga silijo v boj jedini pristaši „Slovenca", tako da je omenjeni gospod dosedaj še samo kaudidat naših „katolikov". Ti so si ga izbrali, ne da bi od njega kaj programa zahtevali, ne da bi sploh vedeli, bode li gospod Globočnik v državnem zboru pristopil k desuici ali k nemški levici. Mi tako mačka v vreči ne bomo kupovali, ter hočemo najprej preiskati, bode li gospod svetnik v resnici prevzel kandidaturo iu na podlagi kakega programa. Če hoče poslušati dober svet — mi mu ga damo brezplačno, — naj ne posluša naših „katolikov", in naj si ne kali svojega prijetnega miru, ker toliko je neomah-Ijiva resnica, da mora dandanes kandidat pod zaščitam katoliško-političnega društva vse druge živce imeti, kot jih ima blizu sedemdesetletni gospod. — (Neki tukajšnji list) priobčil je vest, da za gorenjska iu notranjska mesta ekseku-tivai odbor priporoča A. pl. Globočnika in da g. dr. D. M a jar on k and idu je sam po sebi. Ta vest še čita tudi v Dunajskih listih. Resnica pa ni niti jedno, niti drugo. Kakor znano, centralni volilni odbor dosedaj še ni priporočil nobenega kandidata za to volilno skupino G. pl. Globočnik svoje kandidature niti prijaviti ni hotel volilnemu odboru, ampak starega gospoda silijo v to le nekateri vroči gospodje tukajšnje takoimenovane katoliške stranke. G. dr. Maj ar on pa je, kakor se po narodni disciplini spodobi, prijavil svojo kandidaturo, vender pa ni kandidat sam od sebe, ampak priporoča ga „Slovensko društvo-. — (Lojalnost »Slo vencev e" gospode.) Predvčeranjem predlagal je v centralnem odboru kanonik Klun naj bi oba slovenska dnevnika priobčila imena vseh onih zaupnih mož, ki so se udeležili posvetovanja o proglašenji kandidatov. Mi smo to včeraj tudi res storili; „Slovenec" pa je ta imena zamolčal. In to je čisto naravno; vsaj bi bili sicer volilci notranjski izvedeli, da se za kandidaturo dr. Ferjančiča — katero sedaj „Slovenecu tako perfidno pobija — izrekli tudi dekan Kopri vni-kar, kanonik Klun in urednik Žitnik. — (Nepotrebna skrb.) „Slovenec" se boj i, da bi dr. Majaron u utegnil škodovati Dunajski zrak, češ, da mu tudi za študij njegovih ni prijal. Res je, da je dr. Majaron ravno tako, kakor mar-sikak drug slovenski dijak poskusil, kako prav ima poslovica, ki pravi „kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj", kajti mnogokrat imel je za obed iu večerjo — da zopet govorimo z narodom — „potrpljičeve krhlje". Gotovo bi bil dr. Majaron hvaležen „Slovencu" ter njegovim pobožnim in nepo-božnim sotrudnikom, ko bi bili takrat pokazali svojo rahločutnost in dobro arco poskrbevši, da bi mu Dunajski zrak ne bil tako škodljiv. — Sedaj pa je njihova skrb popolnoma odveč, kajti za zdravje po-slančevo nema Dunajski zrak nikakor onih slabih nasledkov, ko za zdravje dijakovo. Klasičen dokaz zato nam je kanonik Klun, kateremu se na sevajočem obrazu takoj spozna, da ni nikdar še, hodeč na Dunaj, „pustil trebuha zunaj". In ker poznamo krščansko ljubezen tega moža, mislimo, da nikakor ni izključeno, da pozove iz milosrčnosti dr. Majarona, ako prideta skupaj v državni zbor, naj se „upreže" h kulinaričnim užitkom, katere je doslej delil ž njimi vitez žalostne postave, ki ga je Šanson Carasca — zavedni goriški volilee — vzdignil tako spretno iz sedla ter položil, kakor je dolg in Širok, na leseni ščit koristoljublja. Potem utegnemo doživeti, da se vrne tudi dr. Majaron lepo rejen z Dunajskega zraka. Toda, ne ! Kolikor ga mi poznamo iskal bode bolje resnega parlamentarnega dela, ko lahkih iz-venjiai lamentarnih zabav. — (Volilno gibanje v Tržaški okolici) je živahno, a ne kaže se taka razbujenost, kakor pri zadnjih dr>hvnozborskih volitvah, ko je zloglasno društvo „Concordia" razburjalo s silnimi agitacijami ljudstvo, ki pa se ni dalo uplašiti ter je šlo naudušeno na volišče za svojega poslanca Nabergoja. Po sporočilih, ki so se Čuli na volilnem shodu društva „E liuost" prirejenem v „liitelu Europa" je v vseh VI. volilnih okrajih okolice naudušenje za dosedanjega poslanca Nabergoja, katero se je pokazalo na volilnih shodih, ki so se prirejalj v vsakem volilnem okraji posebej. O ita-lijanskem kandidatu Maurooerji ljudstvo neče ničesar vedeti, kandidatura čudnega patrona kapelana don Pahorja pa ni resno v poštev jemati, kajti znan je preveč kot najhujši pristaš Lahonov. Kandidatura njegova ima le namen, da bi ae od-krhalo nekaj glasov Nahergoju, da bi volitev slo-venskega kandidata ne bila jednoglasna. Kakor se poroča, pa don P a h o r n i m a niti v o J11 no, pr a-vice za državni zbor, torej je njegova kandidatura ža skrajna nesramnost. — (Slovensko gledališče) V nedeljo dne 1. marca bode se pela zelo zanimljiva komična opereta »Za rok a V kleti*. Opereta je sploh dobro znana. Glavne pevske uloge imajo gospa Ger bičeva, gospa Da ne še v a in gospod Josip Pa v še k. Poleg pevcev, ki imajo manjše uloge, sodeluje pri tej opereti močan mešan zbor, sestavljen iz jako dobrih pevskih močij. Pred opereto bode se predstavljala francoska veseloigra v jednem dejanji: „Vse za dame", katera je imela letos v c kr. dvornem gledališču na Dunaju krasen uspeh, in ker so uloge v rokah najboljših moči Dramatičnega društva, uaravno je, da bode nedeljska gledališka predstava napolnila čitalniško dvorano do zadnjega prostora. — (Zniža u a poštnina za tiskovine) S 1. marcem stopi v veljavo znižanje v tarifu za tiskovine za notranji in za promet z Ogersko. Plačevalo se bode za tiskovine od 50 do IDO gramov samo 3 kr. (namestu 5 kr., kakor do «Jaj.) Ta znižana taksa velja tudi za promet mej Avstro-Ogersko in Nemčijo, toda BUDO za tiskovine od 50 do 100 gramov. To odredbo bode občinstvo gotovo pozdravilo z veseljem, ker so se baš poslednji čas Čule mrioge pritožbe o občutnih globah, ki so se nalagale posebno pri pošiljatvah okolu 50 gramov tehtajočih. — (Redni občni zbor »Tržaškega pod p. In bralnega društva) bitjo v nedeljo 22. t. m. Udeležilo se je mnogo članov. Društveni predsednik o. Kalan pozdravil je navzoče s kratkim nagovorom. Iz tajnika g. Kravosa poročila je razvidno, da je društvo lepo napredovalo, odkar je postalo jednakopravno okrajnim blagajnam. Pridobilo je preteklo leto 10G članov, katerih šteje skupaj okolu 300. Bolnih je bilo 69, ki so dobili podpore 948 gld. 82 in zdravniško pomoč. Is bla-gajnikovega poročila povzemamo, da je bilo dohodkov 2023 gld. 25 kr. stroškov pa 1950 gld. 26 kr. Skupno premoŽenje znašalo je 2537 gld. 10 kr. Zbor je odobril poročila in se je vršda potem volitev odbora. Predsednikom je bil zopet voljen dosedanji predsednik g. A. Kalan. — (Deveti redni občni zbor „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice v Ljubljani") vršil se je dne 22. februvarja t. 1. v zadružni pisarni. Ko ravnatelj konstatuje sklepčnost zbora, otvori zborovanje s pozdravom navzočih zadružnikov, ter omenja razvitek društva. Potem blagajnik poroča o letnem računu za 1890. Denarni promet bil je gold. 476.418 57. Stanje posojil bilo je koncem leta gld. 140416— in hranilnih ulog gld. 133.183 40. Kapitalizovane obresti hranilnih ulog znašajo gold. 5467 66 in čisti dobiček gold. 216148. Izplačalo bo je posojil gld. 141 247*— in vrnilo gold 124.016'—. Uplačalo se je gold. 65552 86 hranilnih ulog, izplačalo gold. 54.575*86. Zadružno premoženje pomnožilo se je za gold. 17595 76. K tretji točki dnevnega reda: poročilo nadzorstvenega odbora predlaga predsednik dr. Jos. Vošnjak, vsled sklepa skupne seje obeh odborov o razdelitvi čistega dobička sledeče: Glavnim deležnikom izplača se 6% dividenda gld. 600 — k obema reserv fondoma pri de ne se gold. 1088 56, tako da skupna fonda znašata z današnjim dnem gold. 7968 09. Ravnateljstvu dovoli se nagrade gld 300, za dobrodelne namene gld. 70—, in na novi račun prepiše gld. 102*92. Ta predlog zbor jednoglasno odobri. Pri volitvi volijo se v ranateljstvo kakor v nadzorstvo prejšnji člani. Ko še odbornik A. K. nadzorstveuetuu odboru, osobito načelniku g. dr. Vo-šnjuku v imeni ravnateljstva, kakor tudi deležnikov izreče za njihovo trudoljubnout presrčoo zahvalo, zaključi ravnatelj zborovanje. — (Potres). V Nevesinji v Bosni bil je predvčeranjem popoludne ob 1. uri potres, ki je trajal 5 sekund in bil precej Čntljiv. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Postojina 26. februvarja. Naš kandidat je dr. Danilo Majaron, kot zanesljiv Slovenec in zmožen v vsakem oziru zastopati volil-cev koristi. Protikandidata, vladnega svetnika pl. Globočnika, spoštujemo v polni meri kot našega častnega rržana, za svojega zastopnika v državnem zboru ga pa ne moremo želeti ravno zato, ker ga poznamo. V imenu več volilcev: Jurca, Kraigher. Beligrad 26. februvarja. Novo mini-sterstvo bilo je v skupščini živahno pozdravljeno. Prečitanemu Programu se je burno pritrjevalo. Program pravi: Vlada je za trdno sklenila, da bode novi red in mir čuvala. Isto tako in v jednaki meri je pa preverjena, da je tudi vnanji mir potreben. Zato bode prevzete prijateljske razmere z vsemi državami čuvala in utrjevala. Peterburg 25. februvarja. („Pol. Cor.") V dvornih krogih se govori, da pojde carska obitelj bodoče poletje v osrednjo Azijo in bode obiskala Turkestan, transkaspiško provincijo, K ivo in Boharo. Po obisku glavnejih mest pojde carska obitelj najbrže na carjevo posestvo Murgab, kjer ostane nekaj tednov. Lima 25. februvarja. Ustaši čilenski vzeli so mesto Iquique. Razne vesti. * (Ženske na švicarskih vseučiliščih.) Število žensk, ki so vpisane na švicarskih vseučiliščih in akademijah je 402, ki se razdele tako-le: Še le poldrugo leto obstoječe vseučilišče v Frei-burgu uema še nobene ženske slušateljice, akademija v Neuf-ichatelu ima dve, vseučilišče v Bazelu, kjer je vsled statutov pristop ženskam jako otež-kočeu, ima jedno, Lausane 13, Gurih 90, Bern 146, Geueva 150 ženskih slušateljic. Navedene Številke obsegajo poleg imatrikuliranih slušateljic tudi ne imat i i k u 11 rane. Prvih je 229, pred petimi leti bilo jih je 127, pred desetimi leti 51. Od 229 imatrikuliranih slušateljic jih je 6 na juridični fakulteti, 156 na medicinski, in 67 na filozofični. Po narodnosti jih je 146 z Ruskega, 26 iz Švice, 21 iz Nemčije, 12 iz Bolgarije, 5 iz Severne Amerike. * (Prvi bolgarski plemič.) Balkanske države, izvzemši Črnogoro, ki ima svoje vojvode, ne poznajo plemstva. Vsaj Serbija in Bolgarska sta se v novejšem času osnovali popolnoma na demokratični podlagi, ter odpravili plemstvo, katero je bilo v njima pred turškim gospodarstvom pač obi-čajuo. Te dni pa je bolgarsko sobranje sklenilo, da se poveljnik v Sofiji, major pl. M a c b, sin nemškega generala in jedini inozemec v bolgarski vojni, spi e j me kot bolgarski podanik, ter da tudi kot Bolgar sme pridržati svoje plemstvo. Tudi knez potrdil je ta sklep. * (Volkovi požrli) so pravoslavnega župnika iz S.Mit-Tomaža, ko bo je peljal v bližnjo vas na saneh. Naskočili so najprve konje, ki so se splašili in v divjem begu drvili naprej. Župnik padel je pri tem raz sani, volkovi pa so ga raz-iiiesanli. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, našli so samo pojedine ostanke trupla nesrečnega župnika. Piccoli-jevo esenco za želodec prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. Piccoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. I steklenici* 10 kr. 1 (79-7) SIP S ■«5 „LJUBLJANSKI IW •tojl |j j in vm' leto |rji-----ruch--rajgr — i*.*4vt-i'i Tujci: 36i februvarja. Pri Maliei: Šeg* iz Vodic. — Strohbuch, Mehu h, Ko.ninik, Mittler, Rosen herger, N*gy, Ivankovit'., Gerber, Raiis, I: iiuiT, Ilerling r. Dunaju. — Barou La/.zariui iz Gradca — Senitza iz Celja. — Konig iz Trsta. — Deutsch iz Budimpešte. — Bovc i« Ilirske Bisrice. Pri Slona t Vojvoda VVUrtenberski, Kail, Btldauf, Wechsler iz Gradca. — Stritof iz Planine. — Wakoni iz Litije. — Fredovič iz Logatca. — Schaffer iz Beljaka. — VVeiss iz Pečuha. — Brauu, Recber, Klinger, Kosenberger z l Ulllijil. Pri bavarskem dvora: Kočevar Iz Trsta. — Potočnik z Bleda, Umrli so r !j«i9>ljani : 25. februvarja : Anton Vindisar, nadlovftuv sin, 2 raes. Prud kimamo št. 4, za božjastjo. V d u z u I n i bolnici: 24. februvarja: Marija Kožuh, gostija, 72 let, za oslabljon jem. — Miha Kus, delavec, 60 let, za pljučnim emphyseuinin. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. lS 7. zjutraj. 745*8 mm. —2*4° C si. svz. obl. 2. popol. 748*« mm. +B*0° C si. svz. jasno 000 um. 94 9. zvečer 744" 1 mm. 4-0-6° C si. jzb. jasno Srednja temperatura -"-P40, za 3-2B pod nonualom. !DuLriaoslc3, borza dnć 2G. februvarja t. 1. (Izvirno tel »grafično poročilo.) včeraj — deeep Papirna renta.....gld. 91 9b — tfld. 9P9-1 Srebrna renta..... Zlata renta...... f>°/0 marčna renta .... Akcije uarodno banke 91 95 — 10985 — 102 — — 989 — _ 308 25 — 114-90 — 91-90 110 05 10815 987 -807 — 11510 Kreditne akcije London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini ...... Nemške uiarke..... 4" „ državne srečke iz I. 1854 Državne srečko iz 1. 1864 8gerska zlata renta 4°/« • gorsku papirna renta 5u/0......10 > „ 90 Dunava rug. srečko 5°/„ . . . 100 gld. 121 „ — Zeualj. obč. avstr. 4,/,°/o zlati zast. listi . 113 n — Kreditne srečke......100 gld. 183 , 75 Rudolfov« srečke..... 10 „ 20 „ 25 Akcije anglo-avstr. banko . . 120 . 166 , 66 Tramway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . , . 220 . — 9 13 — . 916«/, -V44 — „ 5-44 •^6 45 — . 5652«/, 250 gld. 132 gld. — kr. 100 . 180 „ 75 „ . . . 105 . 30 . Vsak slovenski gospodar,« i i Se ni naročen la i I u h tro v ;in gospodarski list „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", podije naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani,'katera mu dopošlje prvo številko brozplačno in iz katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—28) Slamnike prevzamo za pranje in modernizovanje po najnovejih oblikah, zagotavljajoč skrbno in točno postreibo. Karolina Brilli (149—1) n« ■>ii»in.INkI vvhII *t. 2». Restavracija v Ljubljanski čitalnici oddaja se o * i 1. aprilu odnosno 1. maja t,. 1. v najem ali pa na račun. Pojasnila daje v imenu odbora gospod Fran Drenik. (152-D Alojzij Korsika Glmna prodajalnica: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavno to-liiii'iir tOT»rno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v I> J ii Uljani. Poddružnica: Šelcnbiirgovc ulic« 6 viH-Vvm c. kr. pofit. In tolegriif. uradu. Podpisanoc so ponižno priporoča castitemu i». n. občinstvu za izdelovanje svežih iopkov in vencev sa grobe in mrliče, a trakovi mnogovrstnih barv in baž ter % napisi. Ima pa tudi veliko zalogo suhih venoev od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na avojo veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, največ doma pridela. >ih. ali pridobljenih iz taeili krajev, da jim na So podnebje ugaja. Omeniti mora, dn mora vaak trgovec s semeni vedeti, od kod da je seme. ker ploor no uc1111-n m Bpo&tovatijem (143—;»J Alojzij Korsika. Čast mi je uaziian jati, da aem »plodno polival Jono Milko prvega wIoven-Hkegn p« Niiilt.it iu preporoditelja izgotovil i v manjen formatu, namreč r>r> cm fiiroko, 6m cm visoko. Ta alika (oleograiija' stoji v 10 cm širokem, krasnem, pozlačenem ali črnem okviru gld. i:t-."iO proti gotovomu jilačiln. Da OmOgOČtm vsakemu nakup slike toga narodnega velikana, in ker mi je do tega. da se ta slika najde povsod, kjer se slovenski čuti, dajem jo tudi ii m uioM-riit' obroke po 1 f$ltl. za 15 «ltl. looo Zagreb, br /. zaboja. Nadalje priporočam oleografije: Kanjoni ('riioK«»rao»\ ..lloniKo-vai'kn rol»lj«"-. ..Ilmilski Mabor »od. is|«*»», ..Hriinisiuijo kralju /. \ «in i oi i ■-h"''. ,.l>i««l 1 iiinili-. ...I«i»i|» Jiiritj SlroNiin»i«>r-*. Z odličnim spoAtovanjeui S. Kočonda založnik -v Zagreb -a.. (150-1) L. Luser-jev obliž za turiste. Dobiva v lekarnah. <>oioto in hitro upli- >^\A» vc' vsJoOe sredsUo proti kurjiui «i«'«>N«iiii, zulieui na pod- v/'iv^ ^ s plat.b, petah ii. >» ogled v glavni raipošiljaliiici; L. Schwenk-a lekarna M eidlin g-DnnaJ. pruskom koži "n. Pristen samo, oo imata navod in obliž varstveno znamko iu podpis, ki ju tu zraven; torej naj se pazi in zavrne vse manj vredne ponaredbe. Pristnega imajo v I jub-I |ii.iil J. Hvvnliodit. U. pl. Trnkoczy, (». 1'iccoli, L. Grečel; v lCutlolfoveut S. pl. Sladovio, F. Haika; v Kamniku J. Moćnik ; v (Vloioi A. Bgg&, w. Tluiriijwnld, J. Birnba-chor; v llrezaU A. Aich-lngeT| v Trgu na Koroškem) CJ. Mennor; v llvljaku F. Scbolz, Dr. E. Kumpf; v Gorici (i. B. Pontoni; v WolfW-b«rgu A Hiitb; v Km nji K. Bavdtkj v Rad-Koni C E Andrien; v loriji Josip VVarto; v Radovi i lol A. Robi-k; v Celji J. Kupterachioid. I/.ilujaUilj in odgovorni urednik : J o m i p No 11 i. LuHttiiiia. in tisk „Narodne Tiskarne* _ 95