EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPIIAVNO
NEC
Vol. xxxn. — leto xxxn. Nemški "svobodni
komunisti" podprli
Maršala tita
BERLIN, 22 avg. — Skupina bivših članov nemške komunistične stranke je danes ustanovila novo proti-sovjetsko politično stranko tako zvanih "svobodnih" komunistov.
Nemški "svobodni komunisti" so naznanili, da se bodo borili tudi z orožjem proti "boljševiškemu imperializmu." Obenem so poslali telegram jugoslovanskemu maršalu Titu, s kate-
' rim mu obljubljajo svojo podporo.
Kot je izjavil eden od voditeljev nove stranke — Karl-Heinz Scholz — ima stranka za sedaj 6,000 članov v vzhodni okupacijski zoni Nemčije in kakšnih 600 članov v zapadnih zonah.
Scholz je za časa vojne aktivno deloval proti nacistom. Pred tem pa je v zvezi s požigom Beichstaga bil 4 leta v zaporu. Toda sovjetske oblasti so ga izobčile in baje razpisale "na njegovo glavo" 10,000 nemških mark.
Drugi voditelj "svobodnih komunistov" pa je Paul Szymanski, ki je bil eden od voditelje« stranke Soci-ane enotnosti, ki je bila leta 1946 ustanovljena v sovjetski okupacijski zoni po združitvi komunistov in so-cialistov.j.....
Baje je nova stranka bila ustanovljena po vzorcu na nemško komunistično stranko iz leta 1920. Ima tudi svoje glasilo "Bote Pahne" (Rdeči Prapor).
Scholz je izjavil, da je nova stranka bila ustanovljena za "borbo proti boljše-viškemu imperializmu," in da zavrača "kakršnekoli načrte za diktaturo ljudstva," ker da to neizogibno "vodi v diktaturo nad ljudstvom."
Voditelji "svobodnih komunistov" grozijo celo z revolucijo, če bi prišlo do Ustanovitve "ljudske republike v vzhodni Nemčiji." Izjavili so, da se bodo "Rdeči armadi" zoperstavili z
lastnim orožjem.
»
^ršal vorošilov Napadel tita
bukarešta, 22. avg — Sovjetski maršal Klement Vorošilov je danes obtožil jugoslovanskega minister-skega predsednika maršala Tita, da skuša "zažgati balkanski sod smodnika."
Na podoben način je Tita napadel tudi rumunski ministrski podpredsednik George Georgiu.
j'ogajanja med titom
vatikanom v teku?
TRST, 22 avg. — Italijanska časnikarska agencija ANSA je danes na osnovi nekega radio poročila iz Moskve naznanila, da so v teku pogajanja med jugoslovansko vlado maršala ^ita in predstavniki Vatikana, katerih cilj je, da se poravnajo obstoječe razlike.
' Baje je moskovski radio Naznanil, da je v zvezi s te-•ni pogajanji odpotoval v
' Vatikan bivši papežev nun-®ij v Beogradu, prevzvišeni Joseph Patrick Hurley, ka-^rega je papež zadnji te-den povišal v nad^ofa.
DOMAČE VESTI
E Q u A I I T Y
! DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUES]|AY (TOREK), AUGUST 23, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 165
Slovenska družina okradena za $5,000
Ko se je družina Andrew Že-leznika na 6418 Spilker Ave. nahajala zadnjo soboto na svatbi njiju hčerke Jean in Elmer Turka iz 1108 Addison Rd., v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. so neznani roparji vdrli v stanovanje in odnesli iz skrinje življenjske prihranke, ki so znašali $5,000. Zlikovci so tudi odnesli majhen šparovček s $13.83.
Vsa Železnikova družina je hranila denar z namenom, da si kupi nov dom, ter ji ni prišlo na misel, da bi shranila denar v
hranilnici.
/
Boj proti gostilni
Prebivalci predmestja East-lake so začeli z akcijo proti načrtu Franka Yersec, ki hoče premestiti svojo gostilno Harbor Bar na svoje posestvo v bližini nove Eastlake Junior High šole, katero se namerava v kratkem zgraditi.
Yersec je že začel z gradnjo novega poslopja za gostilno nasproti Tanner zrakoplovišča na Lake Shore Blvd., kjer bo tudi nova šola.
Poulična zmečkala delavcu nogo
Clarence Lowe, ki dela pri mestni poulični že od leta 1932, je včeraj dobil resne poškodbe, ko mu je poulična, katero je pripravljal za na pot v postajališču, na, St. Clair Ave. ifa-E. 129 St., zmečkala desno nogo. Zavore so popustile in poulična se je začela pomikati nazaj ter ga pritisnila ob drug poulični voz, ki je bil na istem tiru.
Pravdnik se umakne
Vladni pravdnik Zedinjenih držav Francis B. Kavanaugh je te dni naznanil, da bo s 1. septembrom odstopil iz vladne službe. Dosegel je starost 70 let, ter se bo umaknil v privatno prakso odvetništva. Federalni zakon predvideva, da se javni uradniki umaknejo iz svojih služb, ko dosežejo svoje 70. leto starosti.
Organizacija hišnih lastnikov
Vodstvo Apartment House Owners Association sporoča, da se je ime organizacije spremenilo na Apartment and Home Owners Association. Obenem vabi vodstvo lastnike domov, da pristopijo k organizaciji, da skupno delujejo za koristi hišnih in zemljiških lastnikov. Urad organizacije se nahaja na 694 The Arcade.
Nov katoliški samostan
Prihodnjo pomlad se bo začelo z zgradbo novega katoliškega samostana zadaj za Benedictine High šole na 2900 E. Blvd. Zgradba bo veljala $500,000 ter bo tri-nadstropna. Vsebovala bo 75 sob za Benedikte ter imela pol-javno kapelo in podzemsko kapelico s 25 oltarji.
POSOJILO JUGOSLAVIJI BO "BOLJ SKROMNO"
PARIZ, 22. avg. — Predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Eugene Black, jr., je danes izjavil, da banka razmotriva o dosti bolj skromnem posojilu kot pa je vsota $250,000,-000, ki bi jo Jugoslavija želela dobiti.
Posebna komisija Mednarodne banke se že nahaja v Beogradu v zvezi s tem posojilom.
Dobil poškodbe
Bronko F. Jelenic, ki s svojo ženo Geraldine živi na 19508 Kewanee Ave., je bil prošli četrtek resno poškodovan pri delu v Niagara Falls, kjer je delal za Reliance Electric Co. Danes bo z letalom prispel v Cleveland in odpeljan bo v Cleveland Clinic bolnišnico. Njegovi starši, Mr. in Mrs. Frank Jelenic žive na 19413 Kewanee Ave. Želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval!
Cene hišam so padle
Business Week magazine je pravkar dovršil pregled stroškov kontraktorjev pri gradnji novih hiš, ki kaže, da so stroški v minulem letu padli za pet odstotkov. Za enkrat se ne pričakuje, da bi cene še kaj padle. Današnja velika zahteva sirom dežele jeza domove, ki stanejo manj kot $10,000, dočim je zahteva po domovih nad $12,000 zelo majhna.
Holland se ni umaknil kot kandidat za župana
Bivši predsednik Progresivne stranke v Ohiju Herschell G. Holland je snoči izjavil, da ni umaknil svoje peticije kot kandidat za župana mesta. Izjavo je podal v zvezi s poročilom, ki je koncem zadnjega tedna bilo objavljeno v "Plain Dealerju'V češ da so nekateri kandidatje umaknili svoje peticije. Proti temu "zavajalnemu" poročilu so protestirali tudi nekateri kandi-datja za mestni svet.
Delavci poklicani na delo
Newyorski urad New York Central železnice je včeraj naznanil, da se bo 657 delavcev, ki so bili 13. junija -odslovljeni iz collinwoodskih železniških delavnic, poklicalo nazaj na delo s 6. septembrom. V teh delavnicah je uposlenih tudi veliko naših Slovencev.
Napadalke aretirane
štiri ženske, stare od 23 do 31 let, so bile aretirane v soboto, ko so navalile na nekega 56 let starega moškega, ki se je nahajal na potu v Charity bolnišnico za prevezavo zlomljene noge, ter mu vzele $6.
Neki voznik avtotaksija je opazil ženske, ki so napadle moškega in poklical je policijo, ki je dospela pravočasno, da je napadalke aretirala.
Rezervacije za banket
Kot znano se bo v nedeljo vršil banket v počast delegaciji Zapadne slovanske zveze, ki bo imela svojo konvencijo v Cle-velandu, pričenši v ponedeljek. Prosi se vse, ki se nameravajo udeležiti banketa, da prav gotovo sporoče Mrs. Tom le na Sylvia Ave. PO 3549 ali pa Mrs. Mary Butara, GL 7972.
Prestal operacijo
Dobro poznani Mr. John Tanko iz 19600 Arrowhead Ave. je včeraj srečno prestal operacijo v St. Alexis bolnišnici. Nahaja se v sobi št, 224, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
NOVI GRmnovi
frank papež '
Kot smo včeraj: poročali, je po dolgi bolezni ui^I v nedeljo v Deaconess bolni^pici Frank Papež, star 40 let,'stanujoč na 1426 StarkweatherS; Ave. Rojen je bil v Clevelanduiv
Tukaj zapušča ^progo June, rojeno Gerlock, hčer Mrs. Mary Lou Brain, maten-fMary, štiri brate: John, Josep%]Rudolph in Edward ter d ve«,sestri Mrs. Rose Stankiewicz j© Mrs. Albina Adam. Pogreb ^ vrši v četrtek zjutraj ob 8:16 uri iz Louis L. Ferfolia pogrebiiega zavoda, 9116 Union Ave., y cerkev sv. Avguština, W. 14 ob 9. uri in nato na pokopalSČe Calvary.
sylvester TOM^ZIC
Po daljšem bolehanju je umrl včeraj popoldne v Westlake County Home v Westlake, O., Sylvester Tomazic, ^tar 64 let. Predno se je podal ^ v bolnišnico je stanoval na 17&4 E. 65 St. Doma.je bil iz Smokvica-Korču-la v Dalmaciji, odkdder je prišel v Ameriko leta |L913.
V starem kraju Zapušča soprogo Marijo, rojej^ Tomasic, tri otroke in štiri bfete ter eno sestro, brata Marki; v Avstraliji, in bratranca Jo in Hg^i# Y Detroitu, Mich., ki bo oskrboval pokojnikovo zapuščino. Pogreb se vrši iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla.
ameriške bojne ladje bodo obiskale španijo
MADRID, 22. avg.—Prvič odkar je fašistični diktator Franco prišel na oblast, bodo ameriške bojne ladje obiskale španska pristanišča.
Francd se bo sestal z ameriškim admiralom Richardom L. Conolly, ki je poveljnik ameriških mornariških sil na Sre
dozemlju.
Spremembe v
brezposelnostni
zavarovalnini
Iz Columbusa je prišlo poročilo, da se je v uradu za brez-poselnostno podporo napravilo nekaj sprememb. Do sedaj je bilo treba brezposelnim čakati dva tedna predno so bili upravičeni zaprositi za brezposelnost-no podporo, odslej pa jim bo treba čakati samo teden dni.
Glasom teh sprememb se za prvi teden brezposelnosti ne plača nič. Delavec, ki je odslov-Ijen, se naj takoj javi na uradu za brezposelnostno podporo, potem mora čakati teden dni predno je upravičen do te podpore. Predno se delavcu, kije odslov-Ijen, odobri brezposelnostno podporo, se urad prepriča če je bil dotični odslovljen vsled njegove lastne krivde. V takem slučaju mu je odklonjena brezpo-selnostna podpora za prvi teden njegove odslovitve kot za prihodnje štiri tedne. Šele šesti teden po njegovi odslovitvi more zaprositi za b r e zposelnostno podporo in potem mora čakati še dodatni teden preden je upravičen prejemati jo.
Zvišalo seje tudi vsoto brez-poselnostne podpore od $21 na teden na $25 tedensko. Doslej se je plačevalo to podporo samo za 22 tednov, odslej pa se jo bo plačevalo 26 tednov.
Zdaj je tudi prvič, da se bo onim brezposelnim z družinam, ki so upravičeni do brezposel-nostne podpore, dalo dodatno $2.50 (a ne več kot $5.00 dodatno tedensko) za vsakega otroka.
Vsaka oseba bo morala podpisati izjavo, da ni član organizacije, ki propagira dejanski prevrat naše vlade.'
Truman je apeliral na kongres naj odobri polno vsoto za oboroževanje
Nov Hrvatski narodni dom
Zadnj^ torek se je pričelo s kopanjem temelja za novo stavbo Hrvatskega narodnega doma na Waterloo Rd. in sedaj je delo že v polnem teku.
Stavba meri v temelju 136x 57 in bo vsebovala dvorano z odrom za okrog 400 oseb in točilnico. Poleg posameznikov sta zainteresirana dva društva od Hrvatske bratske zajednice, eno društvo Hrvatske katoliške zajednice, Ženski klub Hrvatskega doma in Hrvatski kulturni klub.
Uradniki Hrvatskega narodnega doma so; Tom Reskovac, predsednik; Florian Tumri, prvi podpredsednik, Peter Basta-sič, drugi podpredsednik; Daniel Stakich, tajnik; John Stich, blagajnik; ostali direktorji pa: Marian Skribanich, Geo. Gurge-tič, Ilija Stakich, Valentin Dragan, John Cicich in Ilija Lalin-cich.
Stavba bo stala okrog 100 tisoč dolarjev in se pričakuje, da bo gotova okrog božiča. Delo ima v rokah Stakich Construcr tion Co.
Odprava rentne kontrole
Majhno mestece Orange je prva naselbina v okraju Cuyahoga, kateri se je dovolilo odpraviti rentno kontrolo, katero se je po vsej deželi uvedlo v vojnem času.
Prošnjo za odpravo je odobril guverner Frank J. Lausche navzlic ugovarjanju clevelandske-ga odbora za kontrolo najemnin, ki je vztrajal, da bi se moralo izvajati odpravo kontrol na podlagi splošnega stanja najemnin sirom vsega okraja ne posameznih naselbin.
Prošnjo za odpravo rentne kontrole so poslale tudi naselbine Bay Village, Lynhust in Chagrin Falls.
V znak protesta ker se je odpravilo rentno kontrolo v mestecu Orange in ker je kongres odobril znižanje aproprijacij za vzdržavo rentne kontrole, je snoči William F. Donovan, distrikt-ni direktor United Steelworkers of America (C.I.O.)' resigniral kot član odbora za kontrolo rentov.
Sovjetski tisk napada ameriški načrt, katerega cilj je, da se potom njega na račun ljudstva bogatijo businessmeni
MJAMI, Fla., 22. avg.—Predsednik Truman je danes apeliral na kongres, naj čimprej odobri polno vsoto v znesku $1,450,000,000 za oboroževalni program proti Sovjetski zvezi.
Na konvenciji veteranov zunanjih vojn je Truman napadel Sovjetsko zvezo in indirektno kritiziral kongresnike, ki so njegov načrt znižali za polovico gornje vsote. Rekel je, da se "svobodo in pravdo ne more kupiti poceni v svetu, ki se vsled sovjetskega pritiska počuti neprijetno."
šola za dekleta pd srednjeveškem vzorcu
BENTON, Ark., 22. avg. — Okrožni sodnik Roy Danuser je danes izjavil, da se v dekliški jetniški šoli v Arkansasu uporabljajo "srednjeveške vzgojne metode."
Danuser je zahteval, da se takoj začne preiskavo v zvezi s trditvami, da v šoli pretepajo naga dekleta s palicami in jih p o pretepanju postavljajo n a strogo dijeto. Večkrat dekleta od 5 do 15 dni ne dobijo druge hrane kot pa kruh in vodo.
Sodnik je pristavil, da mnoga dekleta sploh ne vedo, zakaj so v zavodu. Njihove kazni jim uradniki popravljalnice podaljšujejo, ne da bi zato bili pooblaščeni.
V zvezi s temi obtožbami so arkansaške oblasti začele vršiti preiskavo.
Truman je zagotovil, da oboroževalni načrt ni napadalen.
"Mi ne oborožujemo sebe in svoje prijatelje, da bi s komur koli začeli vojno. Mi gradimo našo obrambo, da nam ne bi bilo potrebno iti v vojno," je izjavil Truman.
Predsednik je odgovornost za vse mednarodne težave vrgel iz-klučnd na Sovjetsko zvezo, ki da je "ovirala vse napore za ustanovitev učinkovite mednarodne policijske sile" in napore, da se ustanovi svet "osvobojen strahu pred
Senat bo diušal obnoviti prvotno vsoto za program
Med tem so nekateri senatorji na delu, da bi v predlagani program za oboroževanje zapadne Evrope vključili vsoto v znesku $580,495,000, ki jih je zadnji teden poslanka zbornica otrgala od novega Trumanovega načrta. Pričakuje se, da bodo naleteli na močno opozicijo senatorjev, ki predlagajo varčanje ali pa na splošno nasprotujejo oboroževalnemu programu.
Truman je pojasnil, da bo večji del pomoči v orožju šel za dežele Atlantskega vojaškega pakta, toda orožje bodo dobili tudi Filipini in Koreja, katerih "varnost je važna za svetovni mir."
"Moramo pa še nadalje pomagati Grčiji in Turčiji. Morali bi pomagati Iranu, da se čvrsto zo-perstavi sovjetskemu pritisku," je poudaril Truman.
Kar se tiče splošne vojaške pomoči zapadno-evropskim državam, je Truman dejal, da se jim bo to pomoč nudilo v treh oblikah: pomagalo se jim bo zvišati vojaško produkcijo, poslalo se jim bo nujno vojaško opremo in končno se jim bo poslalo tudi "vojaške izvedence," ki bodo
vežbali njihove vojaške sile.
*
Sovjetslti komentarji o načrtu za oboroževanje
MOSKVA, 21. avg.—Moskovska "Pravde" je včeraj trpko napadla Trumanov načrt za oboroževanje sveta, katerega namen da je, da se razširi spekulativne dobičke ameriških trgovcev z orožjem in zviša "zakonsko ropanje ljudskih množic."
Komentar "Pravde" je bil objavljen z naslovom "Načrt za vojaško pomoč bo prinesel nove velike dobičke ameriškim monopolom."
V poročilu glede glasovanja v ameriški poslanski zbornici pa "Pravda" zagotavlja, da je ta načrt naletel na mnoge nasprotnike, kot je na primer Vito Mar-
cantonio, ki da je ostro napadel načrt, čes da je podoben Hitlerjevi politiki, in obenem opozoril, da ameriška politika doživlja v Evropi neuspeh, prav tako kakor ga je doživela v Aziji, Za demokratičnega kongresnika iz Georgije E. E. Coxa, ki je zagovarjal načrt, pa poročilo objavljeno v "Pravdi" pravi, da je "razkačen vojni hujskač," ki je izjavil, da je "potrebno obnoviti Nemčijo kot bazo proti Rusiji."
Komentator pojasnjuje telimo v ol)oroževanju
"Pravda" je objavila tudi poročilo agencije "Tass" iz New Yorka o "pospeševanju oboroževanja v Zedin jenih državah." Komentar k temu poročilu pa je napisal M. Marinin, ki je izjavil, da je produkcija orožja z Zedi-njenih državah postala "ogromen spekulativni business, s po-močjg katerega, se jia račua Ijud^va bogatijo monopolitisti-čni trgovci v civilu in v uniformah generalov."
Marinin zagotavlja, da so debate v ameriškem kongresu senzacionalno dvignile zaveso nad sistemom vladnih kontraktov, ki 60 bili "sklenjeni z največjimi monopoli za produkcijo orožja." Po njegovem mnenju se je takoj po končani vojni začelo v Ameriki z novim pospešenim oboroževanjem, po vzorcu na ustanovitev militarističnih držav nacistov in Japoncev. Marinin zagotavlja, da ameriško ljudstvo sploh ni bilo seznanjeno z obsegom teh špekulacij z orožjem, ker da so ta dejstva bila cenzurirana, da celo niso mogla prodreti v posamezne kongresne odbore. .
Marinin je v svojem komentarju omenil obrambenega tajnika Louisa Johnsona, ki je bivši direktor Consolidated Vultee Aircraft korporacije.
"Ena roka umiva drugo. Pri dobičkih s protipostavnimi kon-trakti Johnson ne pozablja one, ki so mu aktivno pomagali pri teh umazanih operacijah."
Marinin je omenil celo vrsto ameriških generalov, admiralov in častnikov letalskih sil, ki so se po končani vojni umaknili iz aktivne službe in imajo sedaj važna mesta pri posameznih kor-poracijah.
Ženska obtožena umora matere
EVANSVILLE, Ind.—Tu je policija aretirala 27-letno Mrs. Clarice Spurlock ter jo obtožila umora njene matere, Mrs. Eunice Irene Bearing, stara 56 let, iz Huntingburg, Ind. Mati je umrla prošlega 16. nov., ko se je nahajala na obisku pri hčeri.
Oče aretirane ženske je takisto umrl pod sumljivimi okolšči-nami v aprilu letos, tudi ko je bil na obisku pri hčeri. Sumi se, da je umrl za zastrupljenjem.
stran 2
enakopravnost
23. avgusta 1949
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
_ SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: ^o raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Enter^ as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
IZMENA MLADINE MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN EVROPO
Vsakih par« dni tekom poletja objavijo novine kako novico o skupinah mladih Amerikancev na potu v Evropo, da tam študirajo delo na kmetijah, ali da se kako drugače udeleže načrta za rekonstrukcijo, ali pa zgodbo o skupini mladith Evropejcev, ki so dospeli v Združene države, da tu študirajo na visokih šolah, ali da se nauče česa o ameriški industriji in življenju. Vsi ti mladi ljudje so del "mednarodne vzgojne izmene oseb," katero se je odobrilo na podlagi "Information and Educational Exchange Act of 1948," kojega podpira Državni oddelek kot potreben izraz ameriškega vnanjega delovanja.
Ker nima kongres skladov, s katerimi bi se moglo vršiti načrt v polni meri, igrajo ta čas prostovoljna zastopstva v načrtih "izmene" važno vlogo. Ta zastopstva obse jejo tega velikega gibanja. Dalje: Young Men's Christian Harvester, ter občine gornjega dela države New York katere izberejo nekaj svojih mladih voditeljev in jih od premijo v stari kraj kot "poslanike."
Girl Scout in Boy Scout organizacije se tudi udeležujejo tega velikega gibanja. Dalje: Young Men's Cristian Association in Young Wonmen's Christian Association; Rotary International, ki je junija povišala sklad za šolstvo in predavanja v korist mednarodnega prijateljstva; American Friends (Quakers) Service Committee in Mennonite Central Committee; United States Maritime Commission in Greyhound Bus Lines; American Field Service (ki je tekom obeh svetovnih vojn vozila ambulance in ima člane preko celih Združenih držav) in American Youth Hostels. To so imena sanjo nekaterih organizaciji, ki pomagajo mla dini iz drugih držav spoznati bolje Amerikance, mladim Amerikancem pa spoznati bolje svoje brate in sestre on kraj morja.
Med mnogimi načrti za to poletje je tudi načrt družbe Greyhound Bus Lines, katera je dovolila štipendije za potovanja, ki naj nudijo prvovrstno spoznanje z ljudmi, bogatstvom in slikovitostjo glavnih delov Združenih držav 32 dijakom iz 11-tih evropskih držav. Mladi ljudje, katerim se je podelilo štipendije, so ravnokar dovršili prvo leto šole na ameriških univerzitetah. Potujejo v naročenih busih in bodo obiskali dijake 21 mest v 13 državah kot gostje industrijskih naprav, državljanskih skupin, novin in šolskih družb. To je že drugo leto tega načrta.
V Cambridge, Massachusetts, študira sedaj 80 dijakov iz 25 tujih držav na Massachusetts Institute of Technology, kije ena vodilnih šol v tem oziru v Ameriki. Oni so gostje skupine dijakov, ki še niso dovršili šole. Tudi ta načrt je v drugem letu obstanka.
Bolj uradnega značaja je International Farm Youth Exchange Project. Tega je započela lansko leto U. S. Department of Agriculture Extension Service, ki sestoja iz 4-H klubov. Člani teh kubov so dečki in deklice, ki delujejo za izboljšanje kmetovalstva, domačega gospodarstva in občanštva, navadno pod nadzorstvom okrajnih zastopstev (Extension Service) in Land-Grant šol, kmetijskih in mehaničnih zavodov, ki se jih je ustanovilo potom prodaje javnih zemljišč, podeljenih jim v to svrho na podlagi kon-skrbno izbranih sinov in hčera ameriških kmečkih družin 4 mesece na kmetijah 10-tih evropskih držav. 44 mladih grešnega odloka (1862). To poletje naj bi preživelo 31 kmetovalcev izza morja, naj bi ^a preživelo poletne in jesenske mesece na ameriških kmetijah. To podjetje podpira vlada, denarno kritjo pa prejema od zasebnikov.
To je le nekaj prostovoljnih podjetij, ki so zrastla takorekoč iz travnih korenin izza konca vojne. Cela zgodba pride mogoče kasneje na dan. Državni Oddelek je namreč razposlal pretekle zime organizacijam, o katerih je znano, da imajo načrte za ustanove in delo, na podlagi ko jih se dopremlja v ali odpremlja iz Združenih držav dijake, vprašalne pole.	—Common Council
Iz glavnega urada Sansa
NAZNANILO!
Redna seja eksekutive Sansa se je vršila v soboto 30. julija v Chicagu. Sklicana je bila v prvi vrsti, da reši vprašanje glede na čas obdržavanja prihodnje konvencije, obenem pa da razpravlja tudi o drugih točka dnevnega reda ter sliši poročila o poslovanju organizacije. Seje so se udeležili vsi člani eksekutive (Vider, Cetinski, Kuhel, Med-vešek, Aleš, Grill, Bostjančič, Cvetič, Japič) razen prvega podpredsednika Antona Krapšnca, ki seje zaradi zaposlenosti oprostil. Navzoč je bil tudi častni predsednik Etbin Kristan. (Louis Adamič se nahaja še vedno v Jugoslaviji.)
Najvažnejša je bila razprava o obdržavanju prihodnje konvencije. Celokupni glavni odbor je že prej imel rešiti to vprašanje potom pisemskega glasova- imel nobenih stikov, so porabili nja. Rezultat je bil, da je izmed kot strašilo, da razbegajo ljudi 31 članov glavnega odbora le 12 in jih odvrnejo od organizacije, glasovalo za obdržavanje kon- ki so jo sami pomagali ustanovi-vencije to -jesen. Po daljšem ti in izgraditi. Vendar se pa Sans razmotrivanju je bil soglasno ni niti za las izpremenil. Spre-osvojen zaključek, da se konven- menili so se oni, katerim ni hotel
podpornih društvih in delati razdor med članstvom. Lov na 'copernice,' s katerimi Sans ni
Društveni koledar
AVGUBTA 28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi 38. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi 28. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske moške zveze na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBRA
4. septembra, nedelja — Piknik društva Betsy Ross št. 186 ABZ na SNPJ farmi 11. septembra, nedelja—Piknik skupnih podružnic SANSa na SNPJ farmi 11. septembra, nedelja — 10. obletnica Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 11. septPmbrn, nedelja — Letna VGSclica društva št. 4276 HPZ
cija letos ne vrši, pač pa da se obdržava v maju prihodnejega leta. Vršila se bo v Clevelandu, če mogoče v tednu praznika kin-čanja grobov, vendar pa se dokončni datum prepusti Sansovim podružnicam v Clevelandu. Obenem z konvencijo se bo vršila tudi seja glavnega odbora Sansa.
Priporoča in pričakuje se, da se bo zanimanje za Sans to jesen in zimo še bolj povečalo in razgibalo ter da bo tretja konvencija res reprezentativno zborovanje naprednih slovenskih Amerikancev. Od lokalnih podružnic in članstva pa je odvisno, da razvijejo potrebno agitacijo in po-skrbe za pravilno tolmačenje ciljev in namenov te edinstvene organizacije med Slovenci v Ameriki. Med vojno smo posvetili vse svoje moči za zavezniško zmago nad nacifašizmom ter za uresničenje teženj slovenskega in jugoslovanskih narodov po republiški obliki vlade ter politični in ekonomski svobodi, ki jim je bila stoletja zanikana. Po vojni smo obrnili naše napore za pravično razrešitev mejnih vprašanj —zlasti primorskega in koroškega, za dosego trajnega miru ter prijateljskih odnošajev med narodi. Istočasno smo vodili nabiralne akcije za povojno dopomoč Sloveniji in ostalim narodom Jugoslavije, dosegli in prekoračili postavljeno kvoto za sklad otroške klinike v Ljubljani, ustanovili sklad za zdravila ter se udejstvovali v ameriškem političnem gibanju za zboljšanje razmer in ekonomskega položaja v naši novi domovini. V zahvalo za to nas je justični oddelek zapisal med 'subverzivne' organizacije. Po nas so udarili celo tisti, ki so na kongresu v Clevelandu 1942. leta pomagali sestavljati naš program in ga v začetku pomagali širiti, pa so eden za drugim odnehali, ko so spoznali, da 'njihovih' resolucij n6 nameravamo samo hraniti v zapisnikih, temveč jih tudi dejansko izvajati. Prišlo je celo tako daleč, da so ti isti nekdanji 'na-prednjaki' postali lutke na vrvicah starokrajskih političnih ube-glic in pričeli vrtati pri naših
v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
18. septembra, nedelja — Piknik Ženskega odseka farme SNPJ
18. septembra, nedelja — Vrtna veselica Kluba društev SDD na Recher Ave.
24. in 25. septembra — Tridesetletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
OKTOBRA
28.	oktobra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Zvon" ob 35-letnici obstanka, v Slov. nar. domu na E. 80 St
29.	oktobra, sobota—Halloween party društva Comrades št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
NOVEMBRA
20. novembra, nedelja — Predstava dram. zbOfa "Naša zvecda" v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
služiti kot orožje za dosego popolnoma drugih namenov nego je bil ustanovljen.
Vse to so vzroki zakaj se bo Sansova konvencija vršila prihodnje leto. In ti vzroki sp tudi pogoj, da bo naše zborovanje v Clevelandu tudi uspešno in res velik dokaz solidarnosti vseh onih slovensko-ameriških elementov z Združenih državah, ki verujejo v pošteno napredno stvar. Za dosego tega bomo zavihali rokave in šli na delo prav vsi.
Zadnje čase prihajajo na Sans razne prošnje iz Slovenije —od posameznikov, bolnišnic, zdravilišč, zdravnikov in raznih ustanov—za nabavo raznih predmetov, ki se v Jugoslaviji še ne morejo dobiti. Ker je v mnogih slučajih nemogoče ugoditi tem prošnjam ali pa izvajati kako kontrolo, če se jim ugodi, je seja eksekutive Sansa zaključila, da se bodo take prošnje uvaževale le tedaj, ako pridejo iz centralnega vira—n. pr. prošnje za zdravila in zdravniške potrebščine bodo upoštevane le tedaj, če pridejo iz urada Ministrstva za ljudsko zdravje Slovenije. Našim rojakom in ustanovam priporočamo, da nam teh prošenj ne pošiljajo, pač pa da pošiljatelje obvestijo, kam se naj obrnejo. Koordinacija je potrebna tukaj in tam.
Sans je dobil preko jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu uradno povabilo od jugoslovanske vlade, da-pošlje to jesen dva svoja predstavnika v Jugoslavijo na 30-dnevni obisk. Eksekutiva je povabilo sprejela in izvolila blagajnika-zapisnikarja Milana Medveška ter tajnika Mirka Kuhelja, da Odpotujeta v Jugoslavijo. Oba sta izvolitev pogojno sprejela. Želja, da Sans pošlje svoje zastopnike v Jugoslavijo ter da prinesejo točno poročilo o položaju v stairi domovini, je bila izražena že na sejah glavnega odbora in na drugi konvenciji leta 1497. Eksekutiva je bila opOlnomočena, da to izvede čim finance dopuščajo. Ta želja bo domnevno letos izpolnjena če si izvoljena izposlu-jeta potreben dopust od njunih služb.
—Mirko O. Kuhel, tajnik.
INDUSTRIJALCA OBTOŽENA RADI "SUŽENJSTVA"
MADISON, Wis., 20. aVg.— Dva industrijalca, brata Joseph in Frank Raček, sta danes bila obtožena, da sta potom "napačnega predstavljanja" zadržaja kot "sužnje" 40 črncev iz Geor-gije in obeh Carolin. Brata la-stujeta "The Mazo Food Products Co." Zamorci so zastavkali snoči in začeli deliti letake, s katerih^i zahtevajo, da s6 "stori konec suženjstvu v Wiscoft-sinu."
Urednikova pošta
PRIMORSKE VESTI
13. redna konvencija Zapadne slovanske zveze
Cleveland, Ohio. — 13. redna konvencija Zapadne slovanske zveze se bo vršila v Clevelandu, Ohio, dne 29., 30. in 31. avgusta v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Slavnostni banket in ples v počast delegaciji in glavnemu odboru se bo vršil v nedeljo, dne 28. avgusta ob 4. uri popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Vljudno vabimo brate in se tre ter cenjeno občinstvo, da se nam pridruži, da izkažemo go stoljubnost slovenske metropole v polni meri. Pridite, bratje in sestre Zapadne slovanske zveze v Clevelandu, spoznajte se z našimi gosti iz zapada.
Pripravljen je dober in zani miv program. Govorniki, petje in godba. Imeli boste dober uži tek in obenem priliko osebno se seznaniti s voditelji naše dične ZSZ, s delegati in delegatinja-mi iz raznih držav Amerike.
Zelo važno je, da pokličite za rezervacije za banket in sicer do srede, 24. avgusta. Sporočite Mrs. Antoniji Tomle — PO 3549 ali Mrs. Mary Butara — GL 7972.
Obenem se prijazno vabi tudi na zabavni večer v ponedeljek, 29. avgusta ob 8. zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd., kjer bo društvo Washington št. 32 pripravilo varietni program. Nastopili bodo pevski zbori, solisti in podane bodo godbene točke. Podana bo tudi eno-dejanka, šaloigra "Pozabljivost". Po programu bo plesna veselica, za katero bo igrala Grabnerjeva godba. Vstopnina bo 75c.
Za torek, 30. avgusta se je pa aranžiralo za poset žogometne igre v clevelandskem stadiumu, in sicer je ta večer v počastitev Franka Papesha iz Pueblo, Colorado, ki igra s clevelandskim teamom "Indians." Ta večer bo clevelandska skupina igrala s skupino Philadelphia Athletics. Sedeže se mora v naprej rezervirati in sicer do 26. avgusta. Pokličite Frank Mervarja, HE 7123 ali EX 0069.
Za konvenčni pripravljalni odbor
Johana V. Mervar, preds.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32^2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 48 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer; št. 38 bila st.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je a:me-riško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
fenako je pri deklicah drugačna Evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
%
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. ^2, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
Moške srajcfe: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 j6 14 in pol; 38 je 15; 36 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Naročajte, širite in Čitajte "Enakopravnost!"
"Okuženja" se bojijo
Rdeči križ Slovenije je povabil 300 otrok iz Goriške in Slovenske Benečije na letovanje v Slovenijo. Naši otroci so se iskreno razveselili tega bratskega povabila. Dijaška matica v Gorici se je takoj lotila dela, zbrala je 300 otrok iz navedenih področij ter zaprosila pri goriški in videmski kvesturi za skupni potni list. Ker je kazalo, da skušajo na obeh kvesturah stvar zavlačevati, je odpotoval predstavnik Demokratične fronte Slovencev v Rim intervenirat pri notranjem ministrstvu. Tukaj so se sklicevali na razne neprepričljive razloge in odklonili izdajo skupnega potnega lista. Dobro vemo za prave vzroke tega krivičnega, šovinističnega ravnanja. Bojijo se, da se slovenski otroci ne bi v Jugoslaviji "okužili" in se tako "okuženi" vrnili k svojim sorodnikom, polni prelepih vtisov o novi Jugoslaviji. Zopet nov dokaz "demokratičnosti" degasperijev-skega režima.
Stara Gorica umira.
Nova Gorica vstaja
Stara Gorica je zapisana smrti, kar so jo odrezali od važnih virov neposrednega zaledja. Cene pridelkom naraščajo, velikih gradbenih del ni, brezposelnih je vsak dan več. Kje je tisto življenje, ki smo ga videli v Gorici pred prvo svetovno vojno? Zatonilo je v času fašizma in tone še sedaj. Z one druge strani pa čutimo novo življenje. Tam je Nova Gorica. Tam je žarišče obnove, ki zajema vso goriško oblast, kjer bodo sedaj poleg že dozidanih 9842 domačij obnoviti letos še 2,897 domačij, kjer je samo za popravilo in vzdrževanje cest namenjenih 32,600,000 dinarjev, za nove gradnje v drugem letošnjem polletju pa 221,870,000 dinarjev. Iz teh kreditov bodo dozidali v Novi Gorici štiri velike stanovanjske bloke. V načrtu je nadalje dograditev mestne restavracije, okrožne ceste Gorica —Šempeter s predorom skozi Panovec, predora in ceste v Brda. Nova Gorica bo dobila tovarne konserv in nove tiskarne s kartonažo, v Solkanu pa bodo še razširili tovarno za precizno mehaniko. Tam v stari Gorici ugašanje, po jemanje, umiranje, v Novi Gorici botot-na rast mladosti. Ali je k temu še sploh potrebna kakšna pripomba?
Komedija
Na vsak način bi italijanski reakcionarji in prenapeteži radi dokazali svetu, da ni več Slovencev pod Italijo. Degasperi-jevskim valptom se še bolj mudi kakor Mussolinijevim. Vzdolž jugoslovanske meje uprizarjajo hrupne in bučne komedije, izzivalne manifestacije, ki naj bi zunanji svet preverile, da pod Italijo ni več Slovencev in da se, če jih je vendar nekaj, zadovoljni s sedanjo rimsko vlado ih razmerami. Takšne komedije so se med drugim poslužili tudi v Praprotnem ob Idrijci. Iz raznih delov so se natepli v vas šovinistični kričači, ki so vpili kakop brezumni in nazadnje razvili sredi vasi — italijansko zastavo. Prevare in nestrpnosti te vrste nimajo nobenega sfnisla in nobene resnobe, saj ve daleč naokoli vsak otrok, da ni v Praiprotneth niti enega — Italijana.
Delo rn življenje našega ljudstva
Trstu so umrli 52 letna Anna GOnibač, 76 letna Antonija Ivančič vd. Ferfolja, 68 letni Ugo Kovač, 39 letna Natalija Starč, 80 letna Apolonija Maver, 73 letna Iv&nka Lampe.
Ti^žaški prOrAčt je v tržaškem pristanišču narasel v prvih letošnjih petih mesecih od 2,154,-
559 ton v 1. 1938 na 2,821,11? ton. To povečanje gre predvsein na račun ameriških pošilik Avstriji.
V	Goriških zaporih je pričela z gladovno stavko skupina osmih partizanov, proti katerim kljub več mesečnemu zavlačevanju preiskave še ni zaključen postopek. Gladovni stavki se j^ pridružila v znak solidarnosti s skupino partizanov še 23 drugih političnih pripor-nikov. Zdravnik je kljub protestu stavkujočiK predpisal P"' sebne krepčilne injekcije.
Gorica šteje po junijskih uradnih podatkih 44,963 prebivalcev.
Kmečka obdelovalna zadruga v Vipavi se je v treh letib svojega delovanja lepo razvila-Pri izboljševanju zemlje so spremenili zadružniki 4 ha slabega pašnika v lepe vinograde.
V	Poljanah in Jamljah v do-berdobski občini bodo le po zaslugi Demokratične fronte SlO' vencev napeljali električni tok. Še zmerom pa ni rešeno vpraša* nje vodovoda.
Senatorji napadli vladno Belo knjigo
WASHINGTON, 21. avg. Štirje senatorji so danes trpko napadli vladno "Belo knjigo," ® katero je pojasnjen polom arn^ riške zunanje politike na Kitaj' skem. Senatorji so zahtevali, se takoj pošlje kitajskim nacio* nalistom "zadostno pomoč."
Po mnenju senatorjev-" Bridgesa, McCarrana, Wherry* i a in Knowlanda—si je držaV^^ oddeldk s to "Belo knjigo opral roke. V skupni izjavi so dejali, da Državni oddelek, mesto da bi se soočil z dejstvi n® Kitajskem in priznal svoje na* pake, še vedno tišči glavo v sek in objavlja "Belo knjig"'
Tarča napadov je državni ta]' nik Dean Achson, ki se je oseb' no zoperstavljal vsaki nadalj'^' pomoči kitajskim nacionalistom^' Z "Belo knjigo" je bil obdolž®'^ kitajski nacionalistični reži^ Čiangkajšeka, da je odgovorei^ za polom na Kitajskem.
Senatorji menijo, da je stal'' šče državnega oddelka popoln"" ma zgrešeno. V izjavi so odločn" zahtevali, da se ne samo dobro" Kitajske pač pa tudi za Ameriko ustavi "sovjetski naČr'' za zavojevanje v Aziji."
Državni tajnik Acheson je v izjavi napaden, ker da ni benih dokazov za kakršni kol* napor, da bi se sosede Kitaj sk"^ ždružilo "proti prihajajoči"' rdečim armadam."
WALLACE OBSODIL NAČRT ZA OBOROŽEVANJ^
WASHINGTON, 19. avg. "T" Bivši "podpredsednik Zedinjeni^ držav Henry Wallace je dan^S na pričanju pred senatnim borom za zunanje odnosa je ^ javil, da je vladni prograiM oboroževanje zapadne EvroP® pošasten predlog, ki "bO ornaj^ ekonomsko in vojaško varno® tako Zedinjenih držav kot rope."
Wallace je pohovno poudari^' da bi Zedinjene države moral" slediti politiki miru, ki sloni n^ sporazumu, "da se živi na ist"^ svetu s Sovjetsko zvezo."
ZAPADNA NEMČIJA BO LA KOALICIJSKO VLAPO
■\}o-
RHOENDORE, 21. avg.
ditelj Krščanske demokratski stranke, ki so zmagali na vol' vah pretekle nedelje, so dan"® naznanili, da bo zapadna čija imela desničarsko koali"'^ sko vlado, ki bo ohranila sist"'^ svobodnega podjetništva.
Social-demokrati bodo gla^^^ opozicija tej koalcijski vladi-
23. avgusta 1949.
enakopravnost
stran 3
Janko N. Rogelj:
Ljudje pripovedujejo
Na cvetno nedeljo sem se vračal iz Ljubljane na svoj dom v bližini Kranja. In veste, kaj sem videl ? Ob kraju ceste je korakala dolga, dolga vrsta mladeni-čev in mladenk, včasih v spremstvu svojih staršev, ki so nesli k cerkvenemu blagoslovu "butare" in oljke. Lepo so bile okra-žene z bršljinom ,trakovi in drugimi okraski. Nekateri so imeli navezana jabolka, da so se kar krivile butare ali gibance, kakor jim pravimo pri nas na Gorenjskem.
Kakršno sliko sem videl v Ljubljani, tako sem videl tudi v Kranju na glavnem trgu: vse pplno mladih ljudi z oljkami in gibancami. Prava cvetna nedelja, kakršne so bile v domovini pred leti.
Ko pridem domov, me je pred hišo mojega očeta čakalo naj-aianj deset ljudi. Takrat je bila Ura deset. In ljudje so še prihajali. Prišli so iz daljnih krajev: Od černuč, Žirovnice, Kamnika, Škofje Loke, Tržiča in sosednih Vasi. Nekako ob tretji uri popoldne je zadnji obiskalec odšel.
Takrat je sestra Micka prinesla kosilo na mizo. Malo postala je ob mizi ter s smehom na ustnicah rekla:
"Oh, kako moreš tako dolgo govoriti. Veš ti, da si imel v petih urah 35 obiskovalcev!"
V časopisih so čitali, da sem Se vrnil iz Amerike. Spraševali so po svojcih ter naročali pozdrave. Pripovedovali so svoje dogodke izza vojne, zahvaljevali se za poslane stvari iz Amerike ter naročali, kaj bi še radi dobili. Včasih se mi je zdelo sko-ro neverjetno pripovedovanje posameznikov, a vendar je bilo resnično.
Ženska iz Kranja,'zelo riao-bražena in zavedna žena, ki je bila zaprta v Begunjah na Gorenjskem pripoveduje:
"Stala sem v svoji celici, daleč proč od okna, ker je bilo prepovedano slčheti ali gledati skozi okno. Pa vseeno sem videla na dvorišče, kjer s6 gestapovci neusmiljeno in zverinsko pretepali in tolkli mladega moža, Slovenca, ki je histerično kričal in zdihoval in trdil, da je nedolžen. Pobili so ga na tla, brcali z nemškimi škornji, suvali in ponovno tepli. Obležal je tam nepremično, ves krvav po obrazu in rokah in nogah, kar navidezno nirtev. Pretepači so odšli, a od nekod je prišel po ukazu nemški ^'ojak, da je stražil tega ubogega reveža. To je bil grozen pogled, nikoli ne bom tega pozabila. Tudi mojega hrbta, na kate-""em je bila rana pri rani, tedaj nisem več čutila. Strašni so bili' Aioji občutki, da se mi je skoro stfemnilo pred očmi.
"Takrat pa sem op&zila, da je ta krvavi in izmučeni slovenski Kristus skušal vzdigniti .svojo razboleto in oteklo glavo. Men-^a je tudi v svoji bolesti prosil
vode in pomoči, kajti takrat sem videla, da se je ta nemški stražnik sklonil k njemu in prisluškoval. Nato vidim, da vojak prižiga cigareto ter isto vtakne med ustnice ubogega Slovenca, ki strastno vleče dim cigarete . . . Ne dolgo.
"Eden od pretepačev se vrne, Slovenec zmaje z glavo, da cigareta obleži poleg njegove krvave glave. Gestapovec vpraša, kdo mu je dal cigareto. Vojak, Nemec, odgovori, da je on to storil iz usmiljenja.. Takrat pa je začelo padati po nemškem vojaku tako neusmiljeno, da to ne morem povedati. Kmalu sta dva ležala v krvi, razbita in mučena do smrti. Končno so oba odnesli neznano kam, videla ju nisem nič več."
To je samo en primer, kaj se je godilo v Begunjah.
Pod Kriško goro stoji na samoti kmetija, ki je imela med domovinsko vojno dvojne obiskovalce. Iz doline so prihajali Nemci s slovenskimi izdajalci, iz gorskih gozdov pa partizani. Hišne preiskave so se godile večkrat. Nekoč, proti večeru pride lačen partizan ter zaprosi za kos kruha. Gospodinja ga mu s strahom ponudi ter ga poprosi, da naj ga hitro poje v hiši ter tudi hitro odide, da ne bo imela sitnosti z Nemci, ki vedno opazujejo njeno hišo. Obiskovalec se ne zmeni za njeno prošnjo, ampak hitro in pazno odi.de za hišo. Kmalu nato počijo streli, partizan obleži mrtev s kosom kruha v žepu. Gospodinja je slišala strele ter se je od groze stresla. Kmalu se pojavita v veži dva ge-stapovca s kosom kruha, ki sta ga dobila pri mrtvemu partizanu.
"To je vaš kruh!" pravita gospodinji.
"Ne naš," odgovori kmetica.
Napovesta hišno preiskavo, najdeta načet hleb kruha ter istega primerjata s prinesenim kosom kruha, ki sta našla pri ubitem partizanu.
Prineseni kos kruha se ni vje-mal z načetim hlebom kruha. Dokaza nista imela ter sta odšla.
Kaj je rešilo kmetico? Partizanu je dala zadnji kos starega kruha, ki se ni vjemal ali ni bil tak, kot kruh nove peke v načetem hlebu, katerega je spekla isti dan.
Drugi dogodek v isti hiši:
V hišo pride na večer premra-žen in prehlajen partizan. Rad bi prespal noč v topli hiši, da bi se pozdravil. Gospodinja mu dovoli, da leže za prostorno peč. Nekdo ga* je videl, ko je prišel. Izdajalec. Patrulja Nemcev stopi v vežo, dva ostaneta pred vrati hišne sobe, dva stopita v kuhinjo ter napovesta hišnp preiskavo, da je partizan v hiši ali pod streho.
Gospodinja se prestraši, tako njen mož, ki nudi Nemcem domačega žganja, da se malo Ogre-jejo, predno pričnejo s hišno preiskavo. Hotel je Nemcem po-zati, da se prav nič ne boji preiskave, misleč, med tem bo že
partizan na kakšen način ušel, ko bodo Nemci pili v kuhinji.
In kaj je naredila gospodinja? Pomislite. Kako nekateri ljudje hitro mislijo, kadar stojijo med življenjem in smrtjo. Z dovoljenjem je šla v zgornjo sobo, da prinese malega otroka na gorko spat. Vrnila se je z jokajočim otrokom, kakor da ga res zebe ter ga nesla v hišo spat, tja za peč. In res. Dobro mu je postla-la. Na ležečega partizana je položila dve konjski plahti in nekaj cunj, na cunje je položila jo-kajočega otroka ter ga dobro odela. Otrok je kmalu zaspal, a pod njim je čul prestrašeni partizan.
Nato se je pričela hišna preiskava, od kleti do podstrešja, vse so prebrskali in preiskali, le otroka so pustili, da je mirno spal, a pod njim se je potil že takrat razgreti partizan.
Nič niso našli. Odšli so sicer zelo nezadovoljni, ker so bili prepričani, da je bil partizan v hiši, toda ga niso mogli najti.
Kako prebrisano glavo je imela ta kmetica.
Tam na Javorniku tudi stoji hiša na samem. Zavetišče partizanov. Iz doline gledajo -Nemci in izdajalci to hišo z daljnogledom. Edini sin je odšel k partizanom, samo dva tedna je bil pri njih, dobili so ga Nemci in je bil ustreljen kot talec. To je sumljiva hiša. Z daljnogledoni opažajo, da prihajajo posamezni moški in tako odhajajo. Nemci s svojimi slovenskimi pomočniki se bližajo hiši, toda pes začne močno lajati, partizani pa v gozd. Parkrat se je tako dogodilo. A tretjo pot so prišli gestapovci, poklicali psa v hišo ter oddali tri strele na njega. Pes je bil mrtev, a hišna gospodinja se jim je zahvalila, da so ji napravili to uslugo, ker bi se že rada sama iznebila psa, ki je vse noči lajal, okoli hiše. Menda so ji Nemci verjeli, čeprav je lagala.
Sledila je hišna preiskava. Skoro vse v redu. Nič preveč sumljivega ni bilo v hiši. Le pod streho je bilo malo preveč mo-kfe, katero so nanosih partizani, da jim je gospodinja pekla kruh.
Gestapovec jo vpraša: "Zakaj imaš toliko moke?"
"Moj mož in jaz sva prišla do prepričanja, da bo dolga vojska, zato varčujeva," pojasnuje gospodinja.
Zelenim Nemcem to ne ugaja. "Ce bi radi jedli domači kruh, spečem vam en hleb" dostavlja premišljena žena.
To je Nemcem ugajalo.
Drugi dan je spekla kruha partizanom, sebi in Nemcem.
Potem je bil kar mir nekaj tednov, dokler niso izdajalci spet zavohali prihode partizanov.
Završila se je druga hišna preiskava. Hudo je bilo takrat, ko sta mož in žena gledala, kako mečejo iz pod strehe zložene butare. Vedela sta, da je bila tam spravljena partizanska literatura, povezana med butarami.
Pokličejo ženo ter jo vpraša-
jo: "Kaj je to? Si čitala to? Kdo ti je dal ta papir?"
Gospodinja se je napravila zelo nevedno ter jim pripovedovala, kako je nasekala hojo v ho-sti ter povezala med butare tudi tam ležeči papir, s katerim se tako lahko podkuri ogenj v peči.
Nemci so ji verjeli, pobrali papir ter odšli v dolino.
Stari ženici je odleglo, ko si je obrisala potni obraz.
Ob glavni cesti iz Kranja v Tržič stoji zidana hiša. Proti večeru stopi v vežo partizan. Doma je samo dekle, ki šiva v kuhinji. Pogleda v vežo ter vpraša mladega fanta, kaj bi rad. Izpove ji, da je partizan in prosi za hrano. Dekle se zaveda, kako je nevarno imeti partizana v hiši, posebno okoli mesta Kranja, kjer je bilo največje belogardi-stično gnezdo na Gorenjskem. Vendar mu da hrano, katero obiskovalec hitro zauživa. Tedaj pa že nekdo trka na gla:vna vrata, ki vodijo v vežo, katera je za seboj zaklenil partizan. Oba se prestrašita, spogledata. Dekle gre odpirat vrata, a partizan skoči preko zadnjih vrat na obzidni hodnik za hišo. Tam se skrije pod široko klop v vogalu hodnika.
"Bandita imate v hiši," pravi gestapovec.
"Ne pri nas," trdi prestrašeno dekle.
Drugi gestapovec jo pograbi, vleče k zadnjim vratom, ven na obzidni hodnik in ji ukaže, da naj sedi na široki klopi, pod katero je bil skrit mladi partizan. Nato se je vršila hišna preiskava, toda partizana ni bilo v hiši, zakrivala ga je klop in široka deklična kiklja.
Preiskava je končana. Nemec pogleda še na hodnik, kjer sedi dekle s širokim krilom. Naznani ji, da je preiskava zvršena, da gre lahko nazaj v hišo. Pa ni upala vstati, dokler ni slišala, da so se zaprla glavna'hišna vrata.
Potem pa je odšla v hišo, partizan pa je še malo počakal, da je nastopila noč, nakar je skočil iz hodnika na cesto in izginil v temno noč.
Skoro neverjetno je to, pa je vendar resnično.
Ob Savi blizu Smlednika je živel kmet, ki je bil zelo naklonjen partizanskim oddelkom. Dogovoril se je ž njimi, da bo po vasi nabiral hrano ter isto nosil ponoči pod svoj kozolec na polju. Vse še je vršilo v lepem redu. On je prinašal, oni so odnašali: črna noč je dala, črna noč je vzela.
(Dalje prihodnjič)
POLJSKI KONZUL ŽELI OSTATI V AMERIKI
WASHINGTON, 18. avg. — Poljski konzul v Montrealu dr. Tadeusz Rakowski je danes podal ostavko na svojem položaju in izrazil željo, da bi rad živel v Ameriki kot politični begunec. Konzul je izjavil, da se ne strinja s sedanjo vlado Poljske.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
HELP YOUR WISHES COME TRUE!
It's easy to keep wishing for things,
never helping to make them come true. If you were the farmer'above you might want more land, newer machinery or maybe a nest egg of security on which to retire.
If you were this wife you'd probably have your heart set on home improvements, a modern %icchen or maybe a long
vacation to Rio, Paris, Hawaii, the Orient.
You can make these dreams come true by planting your dollars now in safe, sure U. S. Savings Bonds. Maturing in ten years at a ^4 for {!3 profit, they'll supply the cash for the schooling of your children and the fulfillment of your dreams. Start saving today at your bank or post office.
Plant more opportunity in your future!
iimsTin U. S. SAVINGS BONDS
JOMt THm
OPPORTUNITY o/uva
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared undčr auspices of Treasury Department and Advertising Council
SRANISLAV NUŠIČ:
ZEMLJEPIS JE
(Nadaljevanje)
Tolikanj smo bili prepričani, je njegova glava pravi glo-da je neki Stanko Milic, ki Sretenu nekoč pri igranju razbil glavo, odgovoril na profesorjevo vprašanje, zakaj je to Storil;
"Učil sera se zemljepisje."
Kajpada je profesor tedaj vzel ^ svoj predmet glavo tegale Stanka Milica, toda nikakor ne ^^radi nazornega pouka, marveč ^^to, da bi nas prestrašil, češ: doslej mi nikar ne delajte kvara šolskih učilih, da ne bo treba kretena z razbito glavo posta-,^iti na omaro v ravnateljski pi-
sarni tam poleg tistega bivšega globusa.
Treba pa je vedeti, da je naš profesor zemljepisja imel dokaj težko glavo in da se je je prav rad posluževal. Kadar je govoril o pozemskih rečeh, o rekah, planinah, jezerih in morjih, je še kar bilo. Ali kadar je segel na nebo in po nebesnih telesih, je tako razmahoval z rokami in nas za prazen nič oklofutal, da se nam je zdelo, kakor da so med planeti na nebu katastrofalna trčenja.
Tako je, postavim, 6b neki priliki, ko nam je razlagal mrk, poklical trojko iz klopi. Prvega je poklical Živka, ki je bil pravi
dolgin med nami in so mu že brki poganjali, zato so mu vsi profesorji priporočali, naj se brž oženi. Poklical ga je in ga postavil tako, da smo ga lahko vsi videli.
"Živko, ti si drugače pravi osel, ampak pri tej priložnosti predstavljaš.sonce, da veš!"
Nato se je obrnil k vsem drugim dijakom:
"Pazite dobro! Glava tegale Živka je sonce in obseva zemljo in mesec. Zemlja bo, kakor že doslej, Sretenova glava, za mesec pa bomo vzeli tegale frkoli-na iz druge klopi.
Tisti frkolin iz druge klopi sem bil jaz.	'
"E, zdaj vidite, otroci; ako soncfe stoji tukajle, kjer je zdaj Živko, zemlja pa tam, kjer je Sreten, in nfieseC tule, kjfer je tale malček, tedaj pošilja sonce
svoje žarke in obseva zemljo in mesec. Mar ni tako?"
Vsi smo molčali, ker si nismo mogli predstavljati, kako naj bi Živko kaj obseval in s čim naj bi obseval.
"Ampak," nadaljuje profesor, "zemlja se na svoji poti okrog sonca nekoč znajde med soncem in mesecem . , . lejte, takole!" in že je zvrstil Živka, 8ret6na in mene v eno črto. "Kakor zdajle vidite, je glavati Sreten zasenčil tega le frkolina in ga Živkova svetloba ne more obsevati; zaradi tega mesec mrkne. Ali razumete?"
"Jaz ne razumem!" zamrmra Živko, iz katerega naj bi izvirala svetloba. Prav ta okoliščina, da človek, ki naj bi svojo luč posojal drugim, ne razume reči, je profesorja tako ujezila, da mu je prislinil zkiišnico, ki je morala pri grešhem Živku po-
vzročit pravo predstavo mrka, zato je mežikal in brž prikimal: "Zdaj pa razumem!"
Nu, ne samo, da je on razumel, kaj je mrk, marveč smo tisti mah tudi vsi drugi razumeli, zakaj se ta del zemljepisja imenuje fizična geografija.
Še huje je bilo, kadar nam je razlagal planetni sestav.
"Naj izstopijo iz klopi tisti planeti od zadnje ure!" je velel profesor.
Tisti planeti smo bili Živko, Sreten in jaz,
"Ti, Živko, si, kakor vemo, sonce. Sem se postavi in se tiho, mirno vrti na mestu! ...Ti Sreten, se boš prav tako sukal, ob tem pa boš tekal okrog tegale Živka, ki predstavlja — kakor veš—sonce."
Nato je postavil mene v vrsto. "Ti si mesec. Ti se boš najprej vrtil, zraven pa se boš su-
kal tudi okrog tegale Sretena in se boš skupaj z njim vrtil okrog sonca, se pravi, okrog Živka,"
Ko nana je vse tako razložil, je vzel palico in se postavil ob strani kakor krotilec zverin in nas je krenil po glavi, kadar se je kdo zmotil; nato smo se na njegovo povelje pričeli vrteti in tekati, da nas podobnega sam bog varuj!
Suče se Živko na mestu, vrti se grešni Sreten Okrog svoje ofei in okrog Živka, obračam se jaz sam in še okrog Sretena in oba-dva tekava okrog Živka.
Prvega kroga ne prfetečemo spodobno, ko se že vsi trije zvalimo omotični od vrtoglavice. Prvi telebim jaz mesec, name se zvrne zemlja, nanjo sonce. Nastane kup nesreče, da ne veš, kdo je mesec, kdo sonce, kdo zemlja. Vidiš samo, da odnekod štrli
sončeva noga ali zemljin nos ali mesečeva zadnjica.
Profesor pa stoji ponosno nad tem kupom nesreče in ko mi trije ječimo, razlaga dijakom planetni sestav in pota nebesnih teles po vesoljstvu.
Lahko si mislite, kak poplah je povzročil profesor, ko nam je Ob zaključku te šolske ure rekel:
"Prihodnjo uro vam bom pa razložil, kaj je ognjenik!"
Ker se je tako marljivo okoriščal z nazornim poukom, smo bili po pravici v skrbeh: le kdo izmed nas bo prihodnjo uro bljuval ogenj?
,** T ' \ " L"" ,
M/MTHK
oppoKTuMrrr
OR.IVE
fAfVeSr iN (AS, SAVM$S SOAfffS
BTRAR S
ENAKOPRAVNOST
23. avgusta 1049.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Spodaj je ležal Tatarskij, zavit v siv dira. Za snežnim rdečkastim končkom "obzorja je zahajalo sonce. Pod krivinami je hrusta je škripal sneg. Konja sta šla korakoma. Zadaj na saneh, ki sta jih vlekla dva konja, je na pol ležal Grigorij, s hrbtom sloneč na sedlih. Zr-aven njega je sedela Aksinja, zavita v donski kožuh, razkosmatinjen s čohalom. Izpod bele kosmati-naste rute so sijale in se radostno iskrile črne oči. Grigorij je po strani pogledoval po njej, videl je lice, ki je lahko zardelo od mraza, gosto črno obrv in sinjkasto svetlikajoče se belino pod vzbočenimi, zainjenimi trepalnicami. Aksinja je z živo radovednostjo ogledovala zasneženo, zameteno stepo, pot, uglajeno do blestenja, daljna obzorja, toneča v megli. Vse je bilo novo in nenavadno zanjo, ki ni bila vajena hoditi z doma, vse je pritezalo njeno pažnjo. Toda poredkoma je povesila oči, začutila na vejicah prijetno zba-danje mrzlega inja in se smejala temu, da so se ji tako nepričakovano in čudno uresničile sanje, ki so jo ž6 davno prevzemale, da bi odšla z Grigorijem kamor koli, daleč od Tatarskega, od domačega in prekletega kraja, kjer je tako silno veliko pretrpela, kjer se je pol življenja mučila z neprijaznim možem, kjer je bilo zanjo polno neutihljivih in bridkih spominov. Nasmihala se je, ker je z vsem telesom čutila Grigorije-vo navzočnost, in sploh hi več premišljevala niti a tem, za kakšno ceno je dobila to srečo, niti o, prihodnosti, ki je bila zagrnjena z ravno tako temno meglo kakor ta stepna obnebja, izginjajoča v daljo.
Prohor se je mimogrede ozrl, zapazil drhteč nasmeh na Aksi-! njinih rdečih in od mraza na-' breklih ustnicah in nataknjeno rekel;
— Nu, kaj se pa režiš? Ko-
Uncle Sam Says
/A Igw TTQ
BONDS
PROVIDE -FOR YOUR FUTURE
City dwellers may complain of the hot days but farmers realize how necessary sunshine is to their growing crops. They know full well that without sunshine there will be no food—Just as they know that without financial security they have no protection for retire-jment or for the hazards of farming. This fall, when the crops are all in, they will welcome the Opportunity to invest a lot of their profit in additional Savings Bonds. With those Bonds they are confident about the future—for security In old age or for any emergency. i$75 in Savings Bonds grows into $100 In ten years time.
U,S. Treasury Department
maj, da bi bila nevesta! Si vesela, da si se utrgala od doma?
—	Kaj misliš, da nisem vesela? — je zveneče odvrnila Aksinja.
—	Lepo veselje . . . Babnica neumna! Nič še ni videti, kako se bo tale sprehod končal, zato ne hihetaj prezgodaj, rajši stisni zobe.
—	Slabše mi ne bo.
—	Če vaju pogledam, se mi kar izpahne od slabosti ... — Prohor je srdito švrknil z bičem po konjih.
—	Kar stran se obrni pa prst v usta vtakni, — je nasvetovala Aksinja in se zasmejala.
—	Že spet svojo neumnost prodajaš! Kaj naj se morebiti s prstom v ustih do morja peljem ? Ti jo pa uganeš!
—	Zakaj te je pa taka slabost popadla?
—	Mar bi molčala! Kje pa .imaš moža? Prijela si se tujega dedeja in greš vrag si ga vedi kam! Kaj pa, če bi se zdajle Stepan vrinil v vas, kaj potem?
—	Veš kaj, Proša,, nič nikar se ne vtikaj v naše zadeve, -je poprosila Aksinja, — če ne, tudi sam ne bos imel sreče.
—	Saj se sploh ne vtikam v vaše zadeve, ravno treba se mi vas je! Povem pa menda lahko svojo misel? Ali pa naj grem z vama namesto kočijaža in se samo s konji pogovarjam? To imaš, spet si jo uganila! Ne, kar bodi huda, Aksinja, ali pa ne bodi, ampak našeškatl bi te bilo treba s tenko šibico, naseš kati, pa še pisniti bi ne smela pri tem! Zastran sreče me pa kar nič ne straši, saj je s seboj peljem. Imamo jo prav posebno, tako, da mi še peti ne da in spati ne pusti. . . Nu, preklen-ska! Kar naprej bi šla v korak, hudirja klapouha!
Grigorij je poslušal, se nasmihal, potlej pa pomirljivo rekel:	.1
—	Ne o zmerja jta se na prvi mah. Dolga pot nas čaka, še se bosta utegnila. Kaj se pa obre-kuješ obnjo, Prohor?
—	Zato se obregujem obnjo, — je razsrjeno rekel Prohor, -ker je bolje, da se mi zdaj ne postavlja po robu. Zdaj sem pač takih misli, da pod božjim son cem ni slabšega od žensk! To ti je tako koprivno seme . . . bratec ti moj, najslabše, kar si je mogel Bog izmisliti, so ženske! Jaz bi jih zlomke nepridovne, vse do zadnje zatrl, da bi ne ko-lovratile po svetu! Vidiš, kako sem zdaj jezen nanje! Kaj se le krehlja? Bedak se tudi nesreči
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaite v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
CEDAR POINT
ON LAKE ERIE
By Roll, by Rood, by Bo$, by Boat—>h«y'r* alt going !• C*dar Point. Join tha crowd«—Enjoy, your Summer, toOt
HOTEL BREAKERS • amusements-picnics
"""""'2'aff	m 4^ big name bands
jnijticifvn*«!) on WORLD S FINEST BEACH # name entertainment
(tcnuMns -----
nuiT
OHip ROUTE 2 (U.S. 6) SANDUSKY, OHIO
smeje! Podrži vajeti, pojdem malo dol.
Prohor je šel dolgo peš, potlej pa se je zasadil med sanke in ni več našel pogovora.
Prenočevali so v Karginski. Ko so zjutraj pozajtrkovali, so vnovič odrinili na pot in do noči premerili kakih šestdeset vrst poti.
Velikanske kače beguncev so se vlekle proti jugu. Čim bolj se je Grigorij oddaljeval od območja vešenskega okraja, tem težavneje je bilo dobiti prostor za prenočišče. Pri Morozovski so začeli prihajati prvi vojaški oddelki kozakov. šle so konjeniške enote, ki so štele po kakih trideset do štirideset sabelj, brez konca in kraja se je valil pratež. Po vaseh so bili vsi prostori proti večeru zasedeni in nikjer ni bilo mofeoče ne samo prenočevati, ampak tudi ne privezati konje. Ko je Grigorij na enem izmed tavričanskih odsekov vse križema prebrodil in iskal hišo, kjer bi bilo mogoče prenočiti noč v kolnici. Proti jutru je obleka, premočena med mečavo, zmrznila, otrdela in ropotala pri vsakem premiku. Skoraj vso noč niso Grigorij, Aksinja in Prohor spaU in šele proti jutru so se ugreli, ko so za domačijo zakurili ogenj s slamo.
LIKER - GOSTILNA STANOVANJE Mentor-on-lhe-Lake
9-letni "lease," obednica, vsa električna oprema; hladilna oprema, register, televizijski aparat. Odprto ob nedeljah. $22,500. Lahki pogoji. Zglasite se pri lastniku. JERRY'S TAVERN, vogal Route 283 in Andrews Rd., tel.: OL 2464 ali Mentor 77768.
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
LASTNIK PRODAJA
hišo za eno družino na Elbur Ave., Lakewood. 3 spalnice, vse preproge. Garaža in cemenliran dovoz. Vse v najlepšem redu in se lahko takoj vselite. Ogledate si lahko po dogovoru. Pokličite ED 9769.
SPREJME SE ŽENSKO,
ki želi dober dom s plačo v zameno za lahko kuho in oskrbo dvojice. Mora znati nekoliko angleščine. Za podrobnosti se zglasite ali pokličite.
257 E. 270 St., RE 0940
Zjutraj je Aksinja plaho predlagala :
—	Griša, kaj, ko bi ostali tukaj čez dan? Vso noč smo se mučili na mrazu in skoraj nismo zatisnili očesa, ali se ne bi malo odpočili?
Grigorij je pristal. Stežka je našel prost kotiček. Vozovi so se ob svitanju premaknili dalje, toda vojaški lazaret, ki je prevažal nad sto ranjenih in vročičnih vojakov, je tudi ostal še čez dan,
V majceni izbici je na umazanih prstenih tleh spalo kakih deset kozakov. Prohor je prinesel plahto in vrečo z brašnom, prav pri durih nastlal slame, prijel nekega nepredramljivo spečega dedca za noge, ga potegnil vstran in rekel robato ljubeznivo :
—	Lezi, Aksinja, saj si se tako utrudila, da še sebi nisi več podobna.
Na noč se je v kraj vnovič nabilo zvrhano polno ljudi. Do zarje so po ulicah goreli kresovi, slišati je bilo človeške glasove, konjsko hrzanje, škripanje krivim. Brž ko je malo za-sivel dan, je Grigorij prebudil Prohora in zašepetal;
—	Zaprezi. Treba je dalje.
NAPRODAJ
je 5 akrov rodovitne zemlje s hišo s 7 modernimi sobami; vse v dobrem stanju; klet, fornez, garaža, kokošnjak, velik skedenj in hlev, 1 aker sadnega drevja, 1 aker malin sadik, 1 aker trte. Nahaja se blizu Mentor on the Lake. Oglejte si to lepo urejeno domačijo. Cena samo $12,500.
LAKELAND REALTY CO.
15604 WATERLOO RD., KE 6681 John Rozance ali Chas. Schaefer
HIŠE NAPRODAJ
Na Roseclilfe blizu bulevarja in E. 185 St.-—Bungalow s 5 sobami in kopalnico;, star 2 leti; zaprt porč. 3 spalnice in garaža.
Blizu Euclid peacha na lepi cesti. 6 sob in solnčna soba. Vse v lepem stanju. Garaža za 2 avta, lep jard. Dober nakup za $10,000.
Za podrobnosti se obrnite na
J. K N I F I C
820 EAST 185 STREET KE 0288	—	IV 7540
IZKUŠENA ŽENSKA
dobi dobro službo, da bi zjutraj odpirala gostilno. Mora biti vešča gostilniškega dela ter znati kuhati. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 2730
*
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite;
ENd!coH07l8
—	Zakaj tako rano? — je pobaral Prohor in zazdehal.
—	Poslušaj.
Prohor je vzdignil glavo od sedlne blazine in zaslišal zamolkel in oddaljen grom topovskega strela.
Umili so se, pojedli malo slanine in odšli iz oživljenega seli-šča. Na ulicah so v vrstah sta-
le sanke, tekali so ljudje, v pred-svitanjski temi je nekdo hripa-vo vpil:
—	Kje neki, kar sami jih pokopujte! Preden mi izkopi jemo jamo za šest ljudi, bo poldan!
—	Ali smo mogoče mi dolžni, skrbeti zanje? — je mirno spraševal drug.
—	Boste že zagrebli! —- j« kričal hripavi. — Ce pa nočete, naj leže in segnijejo pri vas, kaj mi mar!
—	Dobra je ta, gospod doh-tar! Če naj vse pokopu jemo, kar jih pomrje izmed mimo idočih, je že še boljša smrt. Kaj ko bi jih sami pospravili?
(Dalje prihodnjič) ''
^a^nanilo in zalivala
žalostnega ter globoko potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminil prelj ubij eni soprog in dobri oče
' V
ki je po dolgi bolezni ter previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 20. julija 1949.
Naš ljubljeni pokojnik je bil rojen dne 12. decembra 1892, V Vavti vasi p. Straža pri Novem mestu na Dolenjskem.
Pogreb pokojnega se je vršil 23. julija 1949 iz pogrebnega zavoda Jos^eph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar. Po sveti masi-zadusnici pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskefmu počitku.
Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojnika previdel s svetimi zakramenti, ter' ga potem spremil iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Za vse to Rev. Tomcu naša najlepša hvala in Bog plačaj za vse.
Dalje se iskreno zahvalimo preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar ju za 6pravljeno pogrebno sveto mašo zadušnico, kakor tudi za vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika. Tudi njemu naš iskreni: Bog plačaj za vse.
Nasa iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter z njimi okrasili pokojnika ko je počival na mrtvaškem odru, ter mu tako izkazali zadnjo čast.
^ Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete mase, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega.
Nasa iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile na razpolago povsem brezplačno ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba zlasti svete maše in potem pokojnega spremili na pokopališče vse do njegovega groba.
Posebej pa nasa iskrena zahvala društvu Vodnikov Venec št. 147 SNPJ., društvu France Prešeren št. 17 ABZ., ter društvu Car-niola Tent st. 1288 The Maccabees za vso pomoč in pa za pogrebce.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
Nasa Iskrena zahvala za izraze sožalja bodisi ustmeno ali potom kartic in končno prav vsem, ki so nam ob tej uri velike žalosti na en ali drugi način kaj dobrega storili.
A Ti, naš prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru v zemlji ameriški, ki Ti je bila Tvoja nova domovina; naj Ti bo lahka gruda te svobodne zemlje, a duši Tvoji pa večni mir, ki naj Ti ga podeli dobri Bog za vse Tvoje delo in skrbi za nas. Na svidenje onkraj groba!
Vse mine, vse zgine,
le večnost trpi:
a Tebi preljubi,
naj luč večna gori.
Tvoji žalujoči:
MARY SPELIČ, soproga FRED E. SPELIČ, sin ALBINA, poročena MESHAL, in
VICTORIA, hčeri FRANCES SPELIČ, sinaha, JOHN MESHAL,
zet, JANETTE, vnukinja V Clevelandu zapušča pokojni brata JOSEPH SPELIČ, sestro ANNO PAPEŽ, v Paines-ville. O., pa sestro URŠULO BAVEC ter dosti drugih sorodnikov
Cleveland, O., dne 23. avgusta 1949'