Na izviru svobode, na Kozari
Na dan mladosti, 25. maja, se je 73 pionirjev osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta odpeljalo v Gornje Podgradce, kraj na poti med Mra-kovico in Bosansko Gradiiko. Tam so bili dva dni goslje učencev osnovne šole Dr. Mladena Stojano-viča. Naši pionirji so si najprej ogle-dali spomenik na Kozari, natopaso bili skupaj z gosrilelji pri spomeniku »Ranjena ptica«, čigar avtor je slo-venskipisatelj in umetnik ToneSve-tina, sprejeti v mladinske vrste. Po počasiitvi spomina 580 mladih Podgradčanov, ki se po ofenzivi na KoZari niso vrnili na svoje domove, je sledil še program, kjer je naia
učenka v imenu vseh zagolovila, da bomo čuvali bralstvo in enotnost, nalo pa slovesen trenutek — mla-dinska zuobljuba. Zvečersose, sedaj ie mladinci, zbrali v kullurnem domu, kjer so naši šolarji pripravili kulturni program z recitalom, pet-jem, folkloro in modemimi plesi in kjer je predstavnik KS Zadobro-va-Sneberje šoli izročil spominsko darilo. Naslednji dan smo si ogle-dali znamenitosti kraja, čigar zgo-dovina sega daleč nazaj, v doku-menlih pa pričenja z letnico 1334. Tam je na rečici Vrbaški osnovana prva žaga na vodni pogon leta 1854. in se smatra za zibelko lesne indu-
strije v Bosni in Hercegovini. Zdaj dela v tem zdruienem podjetju 877 delavcev. Ogledali smo si tudi spo-menik enainštiridesetim partizanom (spet avtor Tone Svetina) in njihov zgodovinski muzej. Učenci so se dopoldne še pomerili na šolskem igrišču v odbojki in nogomelu, po slovesu od gostiteljev pa jih je pot vodila še v Jasenovac.
Najprej je bil pri spomeniku Ra-njena ptica opravljen sprejem v ZSMJ, pretresljivo so zveneli stihi pesmi Marina Zurla »Lakola« in prav prijetno je bilo spoznali upo-kojenega učitelja Djura Ivetiča, kije nadrobno razlagal zgodovino kraja
in širše okolice pri spomeniku in v Zgodovinskem muzeju, še posebej f pa je bilo presunljivo opisovanje njegovih mladih lel, ki jih je z dru-gimi sovrstniki prebil v ustaškem logoru Stara Gradiška in jih opisuje v knjigi Ranjeno otrottvo.
Naši učenci so bili izredno pri-srčno sprejeti, zato je bilo tudi slovo toliko ležje in navezala so se mnoga prijateljstva. S seboj v domači kraj smo prinesli življenjsko spoznanje o pomenu zgodovine Kozare, junaš-tvu prebivalcev tega kraja in lep spomin na prijazne in gostoljubne Podgradčane.     BREDA BIZILJ