Poštnina občana ▼ totovlni
Lato JI, 6t. 296
Llubljand, sreda decembra 1929
Nintei
*
«0 O«
Oredalir*«) Kaafltev« «aca 1 retefoa Mtv.
1143 JI«. »124	li 11M
Maribor; Uekuadron xsu 13. Teletoa
tt m
Celle Koctnon <L 2 Tetdo* fcn 140. R.xooi» «c k rr*4»jo 'Jana* ot> tantm
Cena 2 Drn
Upra«a<t(*ai UaMlaM. Pre4erao»» m M.
Fatetoa M >122. »122- 1124. »122. >12*. taaaratai Mldetek UoMiaaa Preicfnova
abca 4 reketoe k. Padralaica ttartbor-. tlekuadrova eeata
tt 12 reteloe tt «55 Podraiaica Celle: Hooeoovs rile* It S,
Teletoa U 100. Katoat vr. pošt tek stvodib UaMlaM fc. 11.842; Praha &sto 78.180, Wiea Nr. I OS 241
Mogočne manifestacije v Beogradu ob pokionitvi hrvatskih deputa-cij Nj. Vel. kralju - Vladarjeva nagovora na hrvatska odposlanstva
in na beograjske množice
r Beograd. 17. decembra, p. Na izredno svečan način je Beograd danes proslavil kraljev rojstni dan in obenem prihod zastopnikov hrvatskih mest in kulturnih institucij. 2e sinoči so se vršile po vsem mestu velike manifestacije povodom prihoda hrvatskih poklonitve-mii deputacij. Vse mesto je v zastavah, na Terazijah sta postavljena dva velikanska slavoloka, glavne ulice pa so okrašene z brezštevilnimi električnimi žarnicami v narodnih barvah. Po mestu se ves dan prelivajo ogromne množice liudi n Beograda. Zemuna in Pan-čeva, pa tudi iz oddaljenejših krajev. Deputacije hrvatskih mest in občin so bik povsod, kjer so se pokazale, navdušeno aklamirane tn vsepovsod je prebivalstvo izražalo svoje veselje in zadovoljstvo, da so predstavniki hrvatskega plemena v tolikem številu prišli čestitat vladarju k njegovemu rojstnemu dnevu, ki je letos v dobi vsesplošnega državnega in narodnega preporoda tem pomembnejši in tem večji
vsena rodni praznik.
Uvod t današnje svečanosti Je tvoru«
slavnostna šefa beograjskega občinskega sveta,
fcf ao ff prisostvovali kot gostje predstavnici vseh večjih mest in občin h savske in primorske banovine z zagrebškim županom dr. Srkuljem na Čehi. Občinska posvetovalnica je bila že ob 9. zasedena do zadnjecra kotička. Ko so prišli v dvorano hrvatski župani. Jih je publika živahno aklamirala io navdušeno pozdravljala
Beograjski župan inž. 8arči< Je v »rojem govoru najprej iskreno pozdravil odlične Jugo6lovene iz Hrvatske in naglašal. da mu ie prijetna dolžnost pozdravita predstavnike hrvatskih me6t v imenu prestolnice Jugoslavije v tem svečanem in zgodovinskem trenutku. Pozdravlja jih v imenu Beograda, ki je vedno gojil ljubezeD do hrvatskih bratov. Toda zadnje desetletje naše narodne zgodovine eo omračili notranii prepiri ter slabe izkušnje in mnogi so podlegli vili voni nezaželjenih struj. Za to. da smo ee končno zopet znašli v slogi, moramo biti hvaležni velikemu osvoboditelju in prepo-roditelju. našemu ktralju Aleksandru I-(Navdušene ovaciie.) Današnji dan. ko sla vimo rojstni dan našega vladarja, mora biti Se prav posebno obeležen s priznanjem vsega našega naroda, ki je vedno cenil svoje velikane
Svoj govor ie zaključil župan t vzklikom: »Naj živi naš modri kralj Aleksander, naj Sivi naš kraljevski dom. nai živi naša velika. lepa in srečna Jugoslavija!«
Ko so se ovaciie. ki so sledile rovom nekoliko polegle. Je povzel besedo zagrebški občinski odbornik dr. Svetozar Rittig ter se v imenu hrvatskih mest iz vse savske banovine zahvalil Beogradu za bratski spreem. »Prišli smo, da Izpolnimo svojo dolžnost ne s praznimi, marveč odkritimi fai Iskrenimi besedami, da Izrazimo naše globoko Jugoslovensko čustvovanie In da na ta način učvrstimo našo predrago kraljevino Jugoslavijo, da ]e ne bo mogla premagati nobena peklenska sila.«
V	svojem nadaljnjem govoru se Je dr. Rittig zahvalil v imena vsea hrvatskih predstavnikov za kraljev manifest od 6- ja-nar a, ki nas je rešil oartizanstva in nesloge ter očuval našo narodno in državno svobodo. V tem manifestu se zrcalita knez Ni-kola in n egov prijatelj Strossmayer, ki sta ie nekoč zaklicala: »Narodu ni druge re-gltve kakor v sporazumu in bratski slogi, vsaka nesloga in razdor pa gre v račun sovražnikom.« Ce bi ne bilo 6. januarja, bi Hrvati. Srbi in Slovenci še danes trošili svo Je najbol še sile v medsebojni borbi v ve» sel je naših sovražnikov. Dr. Rittig je nato govoril o jugoslovenski solidarnosti, jugo-slovenskem čustvovanj«, ki napolnuje duše vsesa naroda, ter se še enkrat iskreno zahvalil Beogradu za bratsko prisrčen spre-Jem. izraža oč vero v srečno zvezdo kralja Aleksandra in srečno bodočnost velike složne in srečne kraljevine Jugoslavije.
V	imenu Bakra Je nato spregovoril 5e bakrskl župan, ki e prinesel beograjski občini v poklon sliko ladje »Jugoslavia«, ki le bila pred 100 leti spuščena v Bakru v morje. Med navdušenimi ovacijami kralju, kraljevskemu domu, Beogradu in Jugoslaviji ;e župan zakHnčil slavnostno seio. nakar so se vsi udeleženci korporativno podali k svečani službi božji v saborno cerkev.
Saiborna cerkev
in ves prostor pred cerkvijo vse tja do sosednih ulic sta bila napolnjena od ogromne množice. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa kraljeve garde. Točno ob 11. sta prispela v cerkev Nj. VeL kralj in kraljica v spremstvu kneza Pavla in maršala dvora Ace Dimitrije viča. Pred cerkvijo je podal raport
komandant mesta general Tomič, nakar sta se kralj in kraljica podala v cerkev, v kateri so bili že zbrani vsi ministri, predstavniki civilnih in vojaškh oblasti ter zastopniki raznih društev, korporacij in organizacij. Službo božjo je opravil patrijarh Dimitrije ob veliki asistenci. Po cerkvenem opravilu je patrijarh čestital kralju k 41. rojstnemu dnevu ter prosil Vsemogočnega, da bi podelil kralju še dolgo življenje na srečo m radost vsega naroda in vse države. Po patrijarhovem govoru so združeni beograjski pevski zbori zapeli državno himno. Med gostim špaiirjem prebivalstva, ki je neprestano vzklikalo kralju im Jugoslaviji. }e kraljevski par zapustil cerkev. Ogromna množica je spremljala kralja in negovo spremstvo vse do dvora, ker ovacije kar niso hotele ponehati.
Tudi v vseh ostalih cerkvah so se
vršile istočasno slovesne službe božje.
V	katoliški cerkvi je opravi! cerkvena opravila beograjski nadškof Rodič Vlado sta zastopala ministra dr. Kumanu-di in dr. Švrljuga.
Po ulicah so neprestano valovite nepregledne množice in spontano so se pojavljale manifestacije tn ovacije. Ulice so odmevale od gromkih klicev: »Živio kralj, živel Ujedinitelj. živela Jugoslavija. živeli bratje Hrvati!« itd. Ob 1. je priredila beograjska občina na čast hrvatskim deputacijam
svečan banket
Ker ▼ Beogradu ni lokala, v katerem bi bilo prostora za tolrke množice, se je roo-raJ vršiti banket deljeno. Glavni deJ jc bil pri »Srpskeun kraljuc, kjer je predsedoval beograjski župan šnž Savčič, drugi del pa v Kazini, kjer je zastopal beograjsko občino podžupan Zadžma Župan inž. Savčič je med burnim vzklikanjem vseh navzočih izrekel prvo zdravico na čast kralju, nakar je v imenu Beograda ponovno pozdravil goste iz Hrvatske ter se j;m zahvalil z« njihov poset V svoiem govoru je naglašal potrebo skupnega dela v proč vi t in napredek vseh naših mest. ki naj postanejo središče in žarišče narodnega prebujenja, narodne vzgoje in narodnega blagostanja.
Za pozdrav se je zahvalil splitski župan dr. Račič v zanosnem govoru, ki je napravil na vse prisotne najgloblji vtis Edinstvo ki preveva narod od severa do juga, od vzhoda do zapada, je simbol nevenljive Jugoslavije. Vsi oni, ki grade svoje načrte na račun naše notranje nesloge, se hudo varajo, kajti vedno bodo vsi Jugosloveni kot en mož nastopih v obrambo skupnih Interesov.
Nato sta govorila Se starosta Hrvatskega Sokola v Zagrebu dir. Hofer in zagrebški občinski odbornik Mida Anič. Ob 3.30 so se gostje razšli, da se pripravijo za
sprejem na dvoru«
Ob po! 5. so se začele deputacije hrvatskih mest zfbirati na Terazijah. odkoder so ob 5. v velikanski povorki med neprestanimi aklamacijami nešte-vilnega občinstva, ki je tvorilo gost špalir, krenile pred dvor, kjer so bile ob 5.30 ob navzočnosti celokupne vlade sprejete v avdijenci od Nj. Vel. kralja.
V	veliki dvorani je bilo zbranih okrog 700 oseb.
V imenu depirtacij je nagovoril N1' Vel. kralja zagrebški župan dr. Stjepan Srkulj z naslednjim govorom:
Veličanstvo! Danes slavimo Vaš rofstni dan. prvi, odkar Je po previdnosti božil združena v Vaših rokah vsa državna oblast in skrb za narod. Stopam pred Vaše svetlo lice. da Vam povem, kako eloboko smo strnjeni z Vašim Veličanstvom in kra-1'evino Jueoslavio- Zagrebčani smo se Dostavili na čelo te pomembne manifestacije in pozvali hrvatska mesta in hrvatska udru-ženja iz vse države, da solidarno izrazimo, da za nas Hrvate nI drugega narodnega in državnega ideala kakor Jugos'avi1a. da le kral!evina Jugoslavija za vse Hrvate. Srbe In Slovence Imperativni pogol za nlhrcv narodni in državni obsto] In da ie kral'ev'na JugoslavHa alfa in ornega njihovega kulturnega in socllalnetta napredka.
Mi Hrvati, Srbi in Slovenci smo se 1. 1918 zedinili, kakoT so se pred desetletji zedinili Nemci in Italijani. Ko pred vsem svetom izpovedujemo to svoo naravno pravico do lastnega državnega življenja, moramo mi Hrvati še prav posebej naglasi«, kako obso'amo glasove. H priha«aj0 od zona! In Pod vidom prifateftstva ?čtiva'o eno »me proti drugem«, ker vemo. da nlnta'o drugega namena, kakor d« sejelo razdor In neslogo med Hrvate Srbe In Slovence. Nfače na' se ne plaši pred složno in močno Tugoslavfjo, ker je vel'ka in močna Jugoslavija najboljša garancija za mir v EvtopI.
Veličanstvo! Mi Hrvati smo trdno overjeni, da je z uzakonitvijo edinstvenega Ime-
na Jugoslavija podan za našo kraljevino
končni In pravilni način za rešitev našib notranjih odnošajev na osnovi popolne enakosti v pravicah in dolžnostih vseh krajev in vseh državljanov. To načelo, izraženo v manifestu od 6. anuarja in v zakonu od 3-oktobra, osvajamo mi Hrvati z vsem srcem kot zdravo osnovo dobre državne ureditve in pripravljeni smo. da navdušeno in vdano doprinesemo vso našo zgodovino, vse na$e kulturne, gospodarske, prosvetne in socialne odlike, vse naše tradicij e. vso našo tisočletno narodno odporno silo za izgraditev. oiačanie in razvoj naše sknpne države Jugoslavija Pod sigurnim vodstvom Vašega Veličanstva bomo z vsemi svojimi silami sodelovali pri notranji konsolidaci j in pri obrambi na zunaj Vrhovni izraz teh idej je naše geslo: »En kralj, ena država«.
Veličanktvo! Vi ste imeli srečo, moč in milost da 6te ustvarili stolene težnje naše nacije. Nihče ni doprinesel za uedinjenje kraljevine Jugoslavije toliko herojskih žrtev kakor Vaše Veličanstvo. Prihajamo v Vaš kraljevski dvoj- s čustvi globoke vdanosti in ljubezni do Vas, Id ste simbol in čuvar našega naroda in državnih idealov, s čustvi naše zvestobe do državne celote, da dokumentiramo svojo voljo do sodelovanja pri velikem delu, želeČ doprinesti vse. da se čim prej ustvarijo Lntencije Vašega manifesta z dne 6. januarja. Ko izražamo Vašemu Veličanstvu k slavnemu rojstnemu dnevu svoje čestitke, prosimo Vsemogočnega, naj podeli Vašemu Veličanstvu moč in milost, da srečno dokonča započeto delo: da na znotraj učvrsti skladnost, slogo, mir ia red. na znnaj pa povzdigne sijaj u sloves svojega imena in svojega doma ter moč in ugled kraljevine Jugoslavije. Naj im kralj Aleksander LI
Odgovor N). Vel. kraflja
Ko so se ovacije kralju in kraljevskemu domu poicgle, je nagovoril kralj navzoče z naslednjim govorom:
»Gospod župan! Gospoda! Hvala Vam za lepe želje ln rodoljubne izjave povodom današnjega mojega rojstnega dne. Drago mi je, ko vidim na ta dan odposlance savske in primorske banovine in od vas, predstavnikov hrvatskih mest in udruženj, slišim, da Je narod pravilno razumel in ©nodušno sprejel moja prizadevanja bi moje odloke od 6. januarja in 3. oktobra, k| gredo edino za tem, da učvrstijo nerazdeljivo naci-jonalno edinstvo, bratsko ljubezen in popolno enakost v naši lepi kraljevini Jugoslaviji, da Jo gospodarsko ojačijo in socijalno dvignejo. Predstavnikom mesta Zagreba se še posebej zahvaljujem za inicijativo, ki Je naletela na ta. ko silen odmev v vsej naši kraljevini in dala priliko za splošne in navdušene manifestacije kraljevini Jugoslaviji in narodnemu edinstvu. Prepričan sem, da bo Zagreb tudi nadalje ostal zvest svoji visoki tradiciji ter da bo zvesto čuval in goiil to navdušenie vsega naroda. Ko z zadovoljstvom sprejemam Vaše rodoljubne želje, Vas pozdravljam ln pozivam, da ponesete moje kraljevske pozdrave na Vaše domove, udruženjem, katerih odposlanci ste, in vsemu narodu savske in primorske banovine, vsem mojim Hrvatom, o katerih sem prepričan, da bodo z vsem žarom priznanega hrvatskega rodoJJubla čuvali nacijonal-ne pridobitve padlih žrtev In naših prednikov ter z vsemi svojimi močmi podpirali naša pri/adevania za naore-dek kralievine JugoMaviie in njen trajni razvoi v miru. Povejte Jim. da ie z Vami vsemi V*š kralj, ki z nedeljeno ljubeznijo Krlf in dela za r»rvo| ln i>0-vzdieo vaših banovin. življe««;k|h delov uedlnjetie in nedeljive nacije.«
Kraljev govor je bil sprejet z dolgotrajnimi in navdušenimi ovacijami. Zatem je dr. Srkulj predstavil Nj. VeL kralju posamezne odposlance. Kralj je vsakem« segel v roke in izmenjal z vsakim par besed. Raizgovor vladarja z odposlanci, ki jih je bilo 550, ie trajal do 19. ure. nakar je kralj pozval goste na zakusko, ki jim je bila prirejena v jedilnici starega dvora in ostalih dvorskih prostorih. Tu je kralj ostal z odposlanci še kakih 10 minut, nakar se je poslovil ob viharnih ova-cijah prisotnih. Člani vlade so ostali med gosti še do 20. ure. V tem je prispela
pred dvor mogočna povodca,
ki jo je vodi! beograjski župan Sav-čič z vsem občinskim svetom ter najuglednejšimi predstavniki prestolni-Skega javnega življenja. Hrvatski odposlanci so se pridružili povorki. ter priredili Nj. Vel. kralju pred novim dvorom gromovite manifestacije. Ko
so se manifestantl nstavfB pred dvorom. Je godba zaigrala državno himno, na oknu dvora pa se je pojavil kralj, ki je nagovoril množico:
»Dragi moji Beograjčani! Hvala ram za čestitke in za izjave vaše udanosti in zvestobo do mene in mojega doma. Hvala vam tudi za lep in prisrčen sprejem bratskih odposlancev, ki jim tudi s svoje strani želim srečno pot Moji kraljevski pozdravi dragim prebivalcem prestolice!«
Ko se je razvedeflo med manifestan-ti, da kralj govori, je nepregledna množica občinstva prodrla orožniški kordon
ter pohtoda ▼ neposredno bfižmo dvora. V tem trenutku je biJo zbranih pred dvorom nad 30.000 ljudi Ves prostor od Terazij pa do hotela »Londona« je bM nabito pota občinstva, ki je prirejalo nepopisne manifestacije svojemu kralju. Za navdušene pozdrave se je kralj ponovno zahvalfl z okna dvora ter z rokami pozdravljaj prisotne, kar je izzvalo nove frenetičme manifestacije. Še po končani oficijetai bakljadi so ogromne skupine omladdnoev in drugega občinstva nadalje prirejale po Beogradu manifestacije kralju in Jugoslaviji, ld so trajate pozoo v noč.
Skupni nastop Male antante v Haap
Francija bo podpirala rumunske težnje v vprašanju vzhodnih reparacij - Gospodarska Mala antanta
Bukarešta. 17. decembra s. V romunskih političnih krogih obširno komentirajo praški poset romunskega zunanjega ministra Mironesca, ki se je včeraj vrnil v Bukarešto. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je bil v razgovorih med dr. Benešem in dr. Mi-
nescom dosežen popoln sporazum glede skupnega nastopa Male antante na drugi haaški konferenci V smislu tega sporazuma bodo nastopile države Male antante skupno v vprašanju ureditve vzhodnih reparacij in odločno podprle romunski odpor proti težnjam Madžarske, ki se skuša izogniti plačevanju po mirovnih pogodbah Ji naloženih reparacij. Dalje je Mirones-cu baje dobil tudi zagotovilo mero-dajnih pariških krogov, da bo Francija podpirala na drugi haaški konferenci z vsemi silami romunske zahteve.
Oba državnika sta tudi razpravljala o vprašanju gospodarske Male antante. ki je bilo načeto že na zadnji konferenci Male antante v Beogradu, in ugotovila, da so odstranjene skoro
vse težave, ki so onemogočale izvedbo tega načrta. Zaradi tega je pričakovati. da se bo o vprašanju gospodarske Male antante obširno razpravljalo na prvi konferenci zunanjih ministrov Male antante leta 1930.
Do sporazuma pa ni prišlo med obema državnikoma v vprašanju glede odnošajev do Rusije, ker je Mirones-cu vztrajai na stališču, da ne more Rumunija vzpostaviti pri sedanjem razpoloženju vodilnih sovjetskih državnikov diplomatskih odnošajev z Rusijo.
Bukarešta. 17. decetr&ra g. Konferenca za ustanovitev gospodarske Male antante se bo v smislu praških razgovorov romunskega zunanjega ministra Mironesca vršila meseca januarja prihodnjega leta v PragL Izenačenje gospodarskih in agrarnih in te reso* članov Male antante se bo izvršilo s kontingentiranjem eksporta. Kot nadaljnji rezultat praških razgovorov namerava Mala antarrta storiti skupen korak glede udeležbe na londonski pomorski konferenci
Spor med dr. Schachtom in nemško vlado
Posredovanje predsednika republike maršala Hindeoburga pri
dr. Schacbtu, ki ne pristane na odobritev ameriškega posojila
Nemčiji
Berlin. t7. decembra g. V pofKlfinfh krogih se mnogo razpravlja o avdijenci predsednika državne banke dr. Schachta pri predsedniku republike maršalu Hindenburgn Prj tem razgovoru Je skušal baje državni predsednik posredovati v sporu med državno vlado in predsednikom državne banke dr. Sc.iachtom glede ameriškega poso ila 400 milijonov mark, k! je določen za krit:e primanjkljaja r državnih blagajnah, ln na katerega ne more pristati dr. Schacht vse dotlej, dokler ne bi državna vlada predložila državnemu zboru osnutek glede zvišanja davkov v višini 500 mfli onov mark. ki na: bi se uporabilo za plačilo visečih dol gov. Po končani avdijenci pri državnem predsedniku Hindenburgn Je odšel dr.
Angleška zborni™ snrejela zakon o zavarovanju proti brezposelnosti
Glavni namen zakona je podpreti fond za brezposelne — Brezposelno podporo bodo prefemaJi samo resnično potrebni
Schacht k državnemu kaucelarln rnnkeih
Mullerjo. s katerim se Je tudi pogajal gleda posojila- Zaenkrat med n.ilma še ni prišlo do sporazuma. Temu razgovoru Je sledile posvetovan e ministrov in pozneje še posvetovanje voditeljev vladnih strank s člani državne vlade, ki se Jih je udeležil tudi dr. SohadiiL Medtem ie dr. Schacht spremenfl svoie stališče do posojila, ki ga namerava najeti mesto Berlin. Državna banka Je namreč potem, ko ie njen ugovor proti ameriškemu posojilu za mesto Berlin propar del, izjavila, da Je pripravljena dovoliti me>-stu s posredovanjem dTžavnih in pruskih oblastev kredit za premostitev finančnih težav.
London, 17. decembra o. Sinoči Je odobrila spodnja zbornica v tretjem čitanju zakonski načrt glede zavarovani proti brezposelnosti, ki vključuje v zavarovanje proti brezposelnosti tudi mladoletne. Za-kladnl minister Snowden je izjavil, da je glavni cilj tega zakonskega načrta, podpirati podporni fond za brezposelne. Na račun tega fonda so nastali dolgovi v petih letih od 5 milijonov na 37 milijonov funtov ster-lingov. Na. podlagi novega zakonskega načrta 'e nadaljeval Snowden se bodo znižali ti dolgovi v dveh letih na 20 milijonov funtov šterlingov
Vlada Je morala povišati finanSno stan'e fonda s povišanjem prispevkov, ali pa prepustiti zakladnemu ministru skrb, da ohrani likvidnost fonda. Finančni predlogi so zelo zamotanL Fond bo dobil sedaj še 14 milijonov funtov poleg prispevka zaklad-nega ministra. Nadalje je Izjavil Snovvden, da bo moral podporni fond za brezposelne nositi glavno težo finančnf.i bremen. Mi lahko delimo, je nadljeval Snowden, brezposelne v tri vrste. Ogromna večina brezposelnih to :e 99% pripada poštenim ljudem, ki se sramujejo, da so brezposelni in skušajo na vse načine pri« do dela- K drugi vrsti pripada o oni, ki niso našli dela in so izgubili pogum za nadaljno borbo za vsakdanji kruh. V tretjo vrsto spada o ljud e. ki ral-še živijo brez dela, kakor da bi se preživljali s poštenim delom- Bolje Je eden izmed tisoč dobi podporo, dasi ie ne zasluži, kot da bi zaradi ene same osebe trpelo 999 ljudi.
Angliia in razorožitev
Lnden, 17 decembra e. Na seji »podnje zbornice Je bilo na sunnajega ministra Hendereona stavljenih več vprašanj. Tako je delavski poslanec Avlee vpraSal. 4a li ima Anglija kake obveznosti napram Društvu parodov ali pa napram britekema im-
periju, ki bi branile zbornici, da bi priSla do zaželjenih zaključkov o razoroži t ven em vprašanju. Odgovoril mu je sam predsednik Macdonald, da člen 8. statuta Društva narodov nalaga vsem državam članicam Društva narodov in potemtakem tudi Angliji, da znižajo oboroževanje na čim manjšo mero, ki odgovarja meram varnosti. Člen 2. statuta Društva narodov nalaga državam, da ee udeleže skupne akcije v obrambo miru, proti državi, ki bi kršila mir. Angleške obveznosti so diktirane od potreb samoobrambe. Končno je vprašal delavski poslanec Ayles, ako Anglija lahko še nadaljuje s svojim razoroževanjem. Macdonald je odgovoril, da za sedaj še ni določena meja, do katere Anglija lahko razoroži in da se bo zaradi tega udeležila razoroži tvene konference.
Zasedanje čsl. zbornice
Praga, 17. dec. gh. Poslanska zbornica se je danes sestala k svoji prvi delovni seji, katere se ni udeležilo mnogo poslancev. Na seji so razpravljali o raznih zakonskih načrtih.
Senat je popoldne pričel z debato o ▼tedni izjavi, ki mora biti končana še pred božičnimi praizniki Poslanec Gajda. bivši šef generalnega štaba, ki ie bil izvoljen na listi Lige proti vezanim listom, je vstopil kot hospitant v khib slovaške klerikalne stranke, in sicer zara<fi tega. da .bo mogel bit! izvoljen v obrambni odbor Drugega poslanca te lige. bivšega poslanika Perglerja bo slovaška ljudska stranka poslala v odbor za zunanie zadeve.
Praea, 17. dec. h. Poslanska zbornica in senat bosta imela seje v sredo, četrtek in petek Nato bosta .nastopila božične počitnice. Dne 8. januarja bo poslanski zbornici predložen proračun.
Podzemska železnica v Rfinm
Rim, 17. decembra, o. Vrtova! svet m Jara
dela ie s&feail zgraditi v Rimo mrečo podzem-s3ah Železnic. Za enkrat je v tia&rta gradnja treil prog. Dela bodo izvržena r 12 letšh in bodo stala cfcroc 700 o&Boooiv Sfc,
Vsa država proslavlja vladarjev rojstni dan
Izredno svečane proslave v Beograda in po vseh drugih krajih - Prisrčne ovacije kralja in kraljici
Beograd, 17. decembra. AA. Današnji 41. rojstni dan Nij. VeL kralja Aleksandra L je bil proslavljen v prestolici s posebno slovesnostjo. V vseh cerkvah so se vršile službe božje. Posebno svečano je bik) cerkveno opravilo v Sa-borni cerkvi, kjer ga je služil Nj. svetost patrijarh Dimitrije ob asistenci Številnega svečeništva. Prisotni so bili predsednik vlade general 2ivkovič z gg. ministri dr. Marinkovičem, Uzuno-videm, dr. Švrljugo, dr. Frangešem, dr. Drinkovioem in ministrom dvora Jeftičem, dalje generaiiteta z vojvodo Bojovi«iem na čelu, šef generalnega štaba Milovanovič, komandant beograjskega mesta general Tomid. visoki vojaški in civilni dostojanstveniki, diplomatski zlbor, načelnik beograjskega mesta inž. Savčič z občinskim odborom, načelnik zagrebškega mesta dr. Stjepan Srkulj z odposlanci hrvatskih mest, guverner Narodne banke Bajloni in drugi. Nekaj minut pred 11. so zagrmeli topovski streli na Kalemegdanu, ki so naznanjali, da prihaja kraljevska dvojica. Nj. VeL kralj in kraljica sta prispela v Saborno cerkev točno ob 11. v spremstvu Nj. Vis. kneza Pavla. Po končanem cerkvenem opravilu, ki je trajalo skoro pol ure, je pevski zbor zapel državno himno. Patrijarh Dimitrije je nato pristopil h kralju Aleksandru, ga blagoslovil in mu v imenu vsega naroda želel dolga življenje in srečno vladavino. Kralju in kraljici je prebivalstvo prirejala pri prihodu in pri povratku mogočne manifestacije.
Beograd, 17. deceiribra. AA. Danes ob 10. je bila v katoliški cerkvi v Krimski ulici svečana služba božja, ki jo je daroval beograjski nadškof dr. Rodič povodom današnjega 41. rojstnega dne Nj. VeL kralja Aleksandra. Službi božji so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja, papežev nuncij s svojim tajnikom, djakovski škof. dr. Aksamovič, primorski nadškof Dobridid, ministra dr. Kumanudi in dr. Švrljuga ta drugi visoki dostojanstveniku
Beograd, 17. decembra, p. fe vse dr-fave poročajo o prisrčnih in lepih proslavah rojstnega dne Nj. VeL kralja. Proslave, povsod združene z manifestacijami za narodno edinstvo, so bile obenem najlepši dokaz, kako z veseljem in z zaupanjem spremlja vse prebivalstvo vladarjevo uspešno in odločno delo za preporod Jugoslavije in kako ga želi z vsemi močmi podpirati.
Tudi v inozemstvu so proslavili današnji dan povsod, kjer so naša diplomatska zastopstva ali večje kolonije naših izseljencev.
Oficsr^ki ples
Beograd, 17. decembra, p. Noool ob #. se »e nr§fb v oficirskem doma beograjske garaari8e po-wo6cm kraljevega rojstne®! dne sbrvttostna plesna satova. Zatove stt posettta NI. Vd. krt« in taatfica z vršen* člani kraljevskega doma, na-de-He vsi crinristri, «aai drudomatskega itoora ter ungc drsae ogledne osebnosti.
Prodava v Subotici
Sebodca. U. decembra- AA. Davi ob 9. Je bila
v torkaijšojn pravostovnS cerkvi svečama stažba božja povodom danskega 41. rojstnega <tae N5-Vel. kralja Aleksandra. Prreos&vovai; so ji de^-rtjska senerad Radovanovšč, mesu« načefciflc, oficirski zbor itd. Ob 10. dlopoldoe )e bffia sve&an slnžlba božja v teartoFSki katedre«, ka ®o S priso-sovovaii OTrfi Ste-vilni seijatoi ir okofice. Po mesta le oa-praiv&a obhod vojaška sodba s čeOo vojakov. Ob 11. dopoMne je d&viaijsJd «eoeral Rado-vafoovrč spiejetnal časti tke.
Proslave v Sloveniji
Ljubljana, 17. decembra.
Kakor vsako leto je Ljubljana tudi leto« pokazala ob priliki kraljevega rojstnega dne globoko vdanost svojemu vladarju. V Ljubljani danes ni hiše, s katere ne bi visela državna trobojnica, enako pa so v zastavah tudi vse hiše v predmestjih in ožji okolici Trgovine v mestu so bile vas dan zaprte, enako se ni uradovalo po državnih uradih, počivalo pa je dek> tudi skoro v vseh privatnih uradih in pisarnah. Na ulicah in vsepovsod je prevladovalo pravo praznično vrvenje.
Dopoldne ob 9. se je vršila zahvalna sruž-ba božja v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica. Blagodarenje je opravil prota g. Jankovič, cerkvenemu obredu sta prtsostvoala ban inž. Dušan Seroec, pod-ban dr. Otmar Pirkmajer, namestnik komandanta Dravske divizije brigadni general g. Popovič, župan z zastopniki mestne občine, razn fa uradov, korporacij in institucij, oficirski zbor in mnogo pravoslavnega občinstva.
V	stolnici Sv. Nikolaja je bik ob 10. slovesna pontifikalna maša, ki jo je bral kne-zoškof dr. Jeglič s številno asistenco. Zahvalne maše v stolnici sta se enako udeležila ban inž. Dušan Semec in pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer, brigadni general g. Popovič s častniSkim zborom, konzularni zbor, župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc z občinskimi svetniki, zastopstvo univerze, predstavniki raznih korporacij in institucij, zastopniki vseh uradov, rezervni častniki, ogromno uradništva in velika množica patrijotičnega občinstva. Na koru je igrala godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika majorja dr. Čenoa Zunaj pred cerkvijo je bila ves čas trajanja zahvalne mase postirana častna četa vojaštva.
Zahvalni cerkveni obred se je vršij tudi r evangeljski cerkvi.
Po maši v stolnici je sprejemal ban čestitke v banski palači kjer je bila prireje-na tudi zakuska.
V	večerni uri je vojaSka godba z oddelkom vojaštva neumorno igraje stopala po glavnih mestnih ulicah. Končno se je vr§il v Oficirskem domu plesni večer častniškega zbora in povabljeni^ družb. Prijetna in odlično aranžirana prireditev je dostojno zaključila svečani praznik.
Celje, 17. decembra.
Rojstni dan NJ- VeL kralja je tudi Celje proslavilo na izredno svečan in prisrčen način. Svečani službi božji v župni cerkvi so prisostvovali predstavniki in zastopniki vseh tukajšnjih vojaških in civilnih uradov, rezervni oficirji in veliko število narodno zavednih meščanov. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa tukajšnjega 39. pešpolka. Nato je bilo izvršeno tudi v pravoslavni kapelici krajše bogoslužje, nakar je sprejemal mestni poveljnik v oficirskem domu čestitke. Vse mesto je bilo odeto v živcfcairvne državne zastave, katere je večina posestnikov razobesila že prejšnji večer. Zvečer se je vršila v Narodnem domu prisrčna, odlično aranžirana zabava
oficirjev celjske garorzije.
•
Jesenice, 17. decembra.
Letošnja proskva rojstnega dne Nj. VeL kralja je potekla izredno slovesni in gotovo najlepše odkar obstoja naša država. Jesenice sc bile odete v državne trobojke, osobito pa se je lepo videlo, ko so visele zastave z mnog h hiš Anrrave, kar do kaauje, da že tudi preprosto ljudstvo zna ceniti veKka in modra dela našega ljubljenega vladarja.
Dopoldne ob 9. »e je brala v mestni žup-m cerkvi slovesna služba božja Cerkev, okusno okrašena t zelenjem, je bila nabito polna ljudstva, vseh plasti naroda. Nar vzoč je bil g. župan z občinskim odborom, celokupno državno uredništvo, popoln učiteljski zbor osnovne in meščanske šote t vso šolsko mladino, predstavniki KID ter mnogobrojnih drufitev, gasilno društvo s Jesenic s zastavo, gasilno društvo iz Hm-Šice tn savska požarna bramba itd Prostorna cerkev je bfla napolnjena do zadnjega kotička.
Uradniitvo drž. uradov In industrije je imelo shižbe prost dan, trgovine in obrtni lokali so bili naprti
Zagrebški tisk ob rojstnem dnevu kralja
Pomembni članki »Obzore« in »Novosti«
Novi generaE
Beograd, 17. dec. p. S kraljevim ukazom ao imenovani za brigadne generale general Štabni polkovniki Milojko Jankovič, Ljv-bomir Krstič, Dragosiav Milkorič, Peter Nedeljkovič, Dija Braiii, Nikola Hritttč, Dimitrije Živkovič, Mihajlo Bodi, Aleksander Stojanorič, Milan Radenkovič, Aleksander Dimitrijevič, VojisLav Petrovič, Borisov Ristič, Vladimir Tukavac.
Zahvala Židov
Beograd, 17. dec. Povodom »prejetja zakona o verski zajednici Židov v kraljevini Jugoslaviji je prejel minister pravde dr. Srakdč številne pozdravne čestitke, t katerih se izraža veselje židov s tem zakonom in zagotavlja njihovo vdanost Jugoslaviji. Naša država m jugoslovenska vlada sta še enkrat potrdili priznano svobodoljubje. Danes sta prispeli brzojavni zahvali od vrhovnega rabina v Beogradu dr. Alkalaja, od predsednika židovske oerkvene občine V Pirotu in od cerkvene občine v Subotici
Kongres dermatologov in venerologov
Beograd, 17. decembra P. Danes se le
nadaljeval kongres Jugoslovenskih venerologov in dermatologov. Na današnjem zborovanju je podal poročilo o delu udruženja glavni tajnik Milan Krčevac, ki Je poudarjal uspešno delo udruženja, zlasti pa udeležbo njegovih zastopnikov tra kongresu v Varšavi L. 1931. se bo vršil mednarodni kongres venerologov in dermatologov v Beogradu. Za predsednika udruženja Je bil izvoljen prof. dr. Kogoj. Na zborovanju Je bilo tudi sklenjeno, da se bo prihodnji kongres Jugoslovenskih venerologov in dermatologov vršil v Zagrebu ter se je poudarjala potreba, da bi se sliSni kongresi čim pogosteje vršili v svrho obravnavanja čisto strokovnih vpraSani.
izvoza v
Beograd, 17. decembra. M. Parobrodna družba »Oceanla« bo otvorila prihodnji mesec redne zveze s španskimi lukami. Nove parobrodne zveze bodo otvorjene na željo naših lesnih izvoznikov, ki pričakuejo, da se bo po zaključitvi trgovinske pogodbe s Spanfo pričel intenzivnejše razvijati izvoz našega lesa.
Voz pod vlakom
Beograd, 17. decembra p. Iz Srbobrana poročajo, da je na tamošnji železniški postaji danes vlak povozil občinskega voznika Bogdana Botiča z vozom vred. Voznik Je bil zelo težko poškodvan ia dvomijo, da bi ostal pri živi eniu.	,
Narodna knjižnica in čitalnica t Zagrebu
vabi vse člane in prijatelje društva na svoj prvi redni tedenski sestanek, ki bo danes v sredo ob 20. v društvenih prostorih v Otus duličevi ulici St 29. — Odbor._
V Parizn izžvižgali italijanskega tenorista
Pariz, 17- dee. s. Pri včerajSnji uprizoritvi Verdijevega »Rigoletta« je prišlo v cmeri v Montellieru do mučnega incidenta. Ko je pričel »lavni tenor Pariške komične opere, Italijan, Mazzey peti v italijanskem jeziku, ga je publika izžvižgata. Mazzey je moral odpeti arijo »Ženska le vara nas..« v francoskem jeziku.
Princ regent NlboSaj nrmimsSd
BnkareSta, 17. deceubra. ČL Po smrti kralja Ferdinanda Rumunska ni imela gene. ralisima. Sedaj pa je sklenila vlada postaviti za generalislma princa regenta Nikolja. Princ bo dne 1. Januarja napredoval za generala in bo imenovan za poveljnika celokupne rumunske vojake.
Costes postavil nor rekord
Pariz, 17. decembra. $. Letalec Costes k fa-boUš&l svetovni rekord <v distančnem poteta. Gosrtes le pristal ob 1324, potem ko je v K arah 40 UHODtaii preteted 8100 dem.
Zagreb, 3 . decembra, p Zagrebški listi objavljajo povodom kraljevega rojstnega dne obširne uvodnike. »Obzor« poudarja na uvodnem mestu, da ke bodo na kraljev rojstni dan zbrali v Beogradu zastopniki mest in raznih organizacij iz vse države, da pozdravijo kralja in mu izkažejo svojo vdanost Tej poklonitveni manifestaciji pripisujejo posebno važnost vsi merodajni krogi List navaja v celoti kraljevo proklamacijo od 6. januarja in pravi nato:
>Imajo5 v vidu proklamacijo Nj. VeL kralja, upamo, da bo v čim krajšem času izpolnjeno pričakovanje vkeh rodoljubov, da se Jugoslavija postavi na čvrste temelje, ki bodo zagotovili Hrvatom, Srbom in Slovencem popoln in neoviran razvoj njihovih energij in vrednot * medsebojnem harmoničnem sodelovanju. V tem nae zanesljivo potrjujejo tudi izjave Nj. Vel kralja, podane po 6. januarju tujim novinarjem Naj-iskreneje želimo, da bi mu uspelo izvršiti veliko delo državne obnove ld ga je, zavedajoč se vseh težkoč, prevzel, da bi rešil državo iz političnega kaosa, v katerega je zapadla vsled zastrupljenih strankarskih in parlamentarnih razmer.«
»Novosti« pišejo v svojem uvodniku med drugim: »S 6. januarjem so bili odstranjeni vsi posredniki med kraljem in narodom?
Kralj se je obrnil na ves narod aa sodelovanje, da spravi državo iz neprilik, v katerih se je znašla, mučena z neugodnoktmi parlamentarnega režima in po naše urejene demokracije. Delo, pričeto pred več kot sto leti od voditelja Karagjorgja, izpolnjeno po Petru Velikem, se krona od kralja Aleksandra I. Naj nam bo v srečo, ker slavimo z rojstnim dnevom kralja tudi krst Jugoslavije. Prav ria ta dan so se zbrali tudi zastopniki hrvatskih mest. pozvani od svojega prvaka, nacijonalnega Zagreba, da se poklonijo kralju Jugoslavije. To svoje dejanje vrše v času, ko ne zahteva tega od njih samo ljunbežen in vdanost do vladarja, temveč tudi dolžnost do ohranitve svoji-ne, do očuvanja bratskih krajev in celokup-nosti velike Jugoslavije. Hrvatskemu narodu ke podtika, da se misli izneveriti velikim idealom svojih velikanov in svoji lastni sigurni bodočnosti. Da odvrne od sebe vsak sum in da pred vsem svetom manifestira za edinstveno Jugoslavijo ter pokaže svojo popolno naeijonalno zavest v katero *> verovali vsi, ki so gradili to državo, najbolj veliki Wilson, so predstavniki hrvatskih mest od§Ii. da se poklonijo svojemu kralju, kralju Jugoslavije. Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Jugoslavije, naj živi v njej srečni jugoslovenski narodi«
Poskusni polet velezrakoplova R100
Zraiktopiov je 700 čevljev dolg in ima 5 milijonov kubič. čevljev prostornine — Lep potek prvega poleta
London, 17. decembra, o. Včeraj Je nastopil prvi poizkusni polet angleški velezrako-plov »R 100, ki je bil zgrajen v Howdenu v Torkshlre na račun angleške vlade. Zrakoplov Je stal 440.000 funtov šterlingov. Zrakoplov so izvlekla iz hangarja v najlepšem vremenu kmalu po zori. Pri tej operaciji je bilo treba zelo paziti, ker jelopa, v kateri je bil zrakoplov, zelo majhna.
Zrakoplov je dolg 709 čevljev te visok 133 čevljev. Zrakoplov je izvleklo iz lope 500 vojakov. V njega eo stopili poveljnik Scott in vodja letalskega oddelka Booth s 44 možmi posadke. Zrakoplov so izvlekli iz lope v 8 minutah. Kakor hitro se je pokazal ogromni trup zrakoplova iz lope, je pričelo zbrano občinstvo, ki je prišlo iz najrazličnejših krajev Anglije, burno ploskati. Zrakoplov »B lOCk ee je polagoma dvigniL
Ko je Ml 1000 Bevljev visoko, Je napravil nad svojim starim domom nekaj krogov in izginil ▼ zapadni smeri
»R 100« razpolaga s (t RoOs - Royce motorji, ki razvijajo skupno 4200 konjskih sil. Zrakoplov >R 101«„ ki meri ravno tako 5 milijonov kubičnih čevljev kot »R 100«, razr polaga s petimi Beardmore - Diesel motorji z 2925 konjskimi silami. Glavna razlika obstoji v tem, da rabi »R 101« za pogon motorjev težko olje. dočim rabi zrakoplov »R 100« petrolesL
Poizkusni polet |e v raznih višinah Izredno dobro uspel in zrakoplov je dosegel povprečno hitrost 70 milj na uro. Pristal ie v Cardiingtonu, kjer Je bil prej zrakoplov R 10L
Sklicanje španske Narodne skupščine
Madrid, 17. decembra, o. List >La Nadon« prinaša izjavo ministrskega predsednika Primo de Rivere, da bo Narodna skupščina sklicana na tri plenarna zasedanja. Skupščini bo na ta način dana prilika, da ae izjavi o delovanju sedanjega režima. Končno 'izjavlja Primo de Rivera, da je opustil misel na proglasitev nove ustave, ki bi povzročila v španskem političnem življenju le nove težkoče. »Pridržujem,« zaključuje Primo de Rivera, »kralju odločitev, kdaj naj se diktatura ukine ali pa vladi, ki mi bo sledila.«
Dragoceni darovi papeža
Rim, 17. decembra s. Papež Je sprejel danes člane svetega kolegija, ki so mu ob priliki njegovega duhovniškega jubileja čestital! ter mu Izročili krasen naprsni križ z briljanti ter zelo dragocen zlat prstan s smaragdi Papež Je z veseljem sprejel čestitke ter le navzočim podelil apostolski blagoslov.
Poleg tega Je papež doM od španskega
kralja v dar cizeliran krožnik, ki Je Izdelan Po vzorcu antičnega krožnika, ki se nahaja v katedrali v Toledu.
Burna seja madžarske zbornice
BudimpeSta, 17. dee. s- Viharna obstruk-cija levičarske opozicije proti vladnemu predlogu o reformi uprave mesta Budimpešte je povzročila v parlamentu nemire. Višek teh nemirov je bil, ko je demokratski govornik govoril o splošnem močvirju, v katerega je pogreznil Madžarsko sedanji režim. Desnica je energično proti temu protestirala. dočim je levica neprestano klicala: »Doli s korupcijo! Goljufi! Panamisti!« Zaradi neprestanega nemira je bila seja prekinjena. Po zoipetni otvoritvi so se nemiri nadaljevali. Pričakujejo, da bo tudi jutrišnja seja zelo viharna, ker bo socialistična interpelacija na notranjega ministra Sritkowskega zahtevala, naj zaradi poslovnih zvez z delniško družbo »Lesna industrija« takoj odstopi.
Albanski dementifi
Tirana, 17. dec. s. Albanski tiskovni urad dementira energično vesti nekaterih inozemskih listih, da je bilo v Albaniji proglašeno obsedno stanje ter da se je uvedla cenzura. Tstotalco dementira vse vesti o slabem zdravstvenem stanju kralja Ahmeda Zogua.
Sklicanje po^kega Sejma
Varšava. 17. decembra g. Sejmski maršal Dazsynski 'e sklical prihodnjo plenarno zasedanj Sejma za jutri. Ta sklep je z ozirom aa okolnost da vladna kriza še ni rešena, izzval v političnih krogih živanno pozornost. Sklicanje sejma splošno tolmačijo kot znamenje napredujoče odločitve v notranjepolitični situaciji
Policija oblega dijake na vsenčrMščn
Bnenoc Aires, 17. decembra, o. Za«*<8 velftftj <fi}a«<r\h demonstracij Je poKoS« obkolila poetap-)e londrčne faJcaJtot*. kjer ie skiritth veliko Ste-vfto dftakov. H so »odekuva* pri zadnJih <ffja-Skib nemfrih. Ker so vsi dobodli do Jurldične fa-kuitate stro®o »astrafem, se bodo <non& dfcfcl vsled krfccte udati.
MiKjoa let tiara človeška 1 fobanfa
Ptkfot, 17. decembra, o. Kanadski pateortofc* dr. Davidson Je edkril Človeško lobanjo, katere starost cenik) m nad miRVm let
Brzovlak povocril čredo ovac
Strassburg, 17. decembra, o. Bnzovfaik Stress-bun?:—'Mete le soveei! v čredo ovac. ki te hotela pKfao železniške proee. Ubitih ie trio 80 ikre*.
Rokovnjaa pri Sv. Trojici
Domžale, 17 decembra
Preteklo nedeHo le doživela vasica Sv. Trojica v občini Brezovici v okolici Dom žal strahovito razburjenje. Okrog 20- so prišli v omenjeno vas trije mladi moški, ki so odkorakali naravnost v gostilno »pri Bleku«. V gostilni se takrat ni nahajalo razen domačih nobenih drugih ljudi Ne znanci so se vsedli okrog mize in zahte vali prav v rokovnjaškem tonu Jedače in pijače Vedli so se tako nasilno, da sta gostilničar ter gostilničarka postregla že iz strahu.
Neznanci so si poželeli najprej žganja. Gostilničarka Jim ie morala nato postre či s klobasami te raimimi drugimi dobro tami, ki jih Je premogla domača kuhinja. Ko so se neznanci že pošteno pogostili, sta odšla dva ven na dvorišče, kjer sta stala nekai časa v živahnem, toda tihem pogovoru. Menila sta pač, da Ju nobeden ne sliši kar pa ni bilo res. Gostilničar Jeva žena. ki od neznancev ni pričakovala ničesar dobrega, se ie skrila nekie v bij žrni in se pri prisluškovanju čedalje boij tresla od groze. Rokovnjača sta se pogo varjala. da vsi trije napadejo gostilničarja in gostilničarko. in povežejo ali Ju v pri meru odpora tudi ubijejo. Nadalje sta se pogovarjala o tem. da po končanem ukro čenju lastnikov izropajo vso hišo. Vsa pre plašena gostilničarka je slišala dovoli, za radi česar Je takoj odšla iz svojega skrl valiSča ter se nemudoma podala k sosedu Cerariu, kjer je vsa bleda in tresoča se povedala, kar Je slišala. Sosed Cerar Ji nI prav verjel, zaTadi česar Je od Sel pred gostilno, kjer pa sta ga takoi ugledala dva rokovnjača in ga napadla. Cerar ie zbe žal nazai proti svoji hiši. kjer Je pograbil vile in se postavil v bran rekoč: »Kdor se mi približa, ga prehodem'« Eden Izmed lopovov se te grožnje ni prestrnšil in Je takoj zaletel proti Cerarju. Ta ti • mahnil, vendar le prebodel rokovnjaču le obleko V prihodirjem trenutku mn Je ta irtrgal vile iz rok in ra sktišal pohiti na tla K sreči pa Je zamogel Cerar še pra vočasno pobegniti v hišo Tu se le ubranil napadalcev le na ta način, da ie hitro skMcal vse domače, kj so tiščali vrata, da podivjani rokovnjačl niso mogli v hi?o.
čez čas so se ti vrni'1 nazaj v Roži čevo gosti1|no. ki so io našli prarno. Go stiln-"ar ln žena sta namreč pobeeni'a v sosedni o vas In sta pozabila v fiiši le tri letno dete. RokovniačI se za jokaločeen ct-oka niso brieali, marveč so se takoi sna vili na tatinrki posei. Premetaii so po hiši vse, icka'l denar, zraven pa oni Iz po'nih steklenic. Vdrli *o tudi v trgovi nico. Vler so na?11 steklenico r 12 I žganja S1pd-n.11* so se tako oniianili, da so vsi po snall. Okrog 1. ponoči se le zbralo pred Požičevo hišo več liudl. ki se orei niso upali Priti v hi?o. To pač zaradi tega. ker so iim rokovnjačl grozili, da vse pohitelo ali postreJe. Videč pa, da Jih Je zaradi Pijanosti premagal spanec, so se slednjič nekateri vendarle opogumili in vdrli v gostilno. Tam so speče roparje z nagMeo povezali, nato pa obvesti1! o dogodku orožnike v Domžalah. Ti so spoznali v
OTROŠKE
NOGAVICE 'iiGOPV**^
povezanih rokovnjačlh trt nevarne postopače iz Doba. So to: 28!etni Jože Plis, ki se ie vrnil šele pred kratkim iz maribor ske kaznilnice, kjer je presedel 5 let za radi uboja, 191etni France Bajčuk, tretji pa 23!etni France Korošec, ki imata tudi že razne grehe na vesti. Orožniki so rokov njače zvezali še nekoliko bolj trdno, na kar so jih ponoči na lojterskih vozovih odpeljali v sodne zapore na Brdo.
Kakor se je dognalo, so se rokovnjači že prej domenili za roparski pohod in so nameravali tzropati vso hišo. Da svojega namena niso mogli popolnoma izvesti, je kriva le žgana pijača, ki so si jo privoščili v preveliki meri
Zakon čuva
ime J^ramidon" pred falzifikafi. Čuvajte pa tudi sebe pred škodo in zahtevajte izrečno
sredstvo, ki se Je že tisočkrat obneslo pri gia-vobolu, zobobolju in migreni
Nafbolfše, naftrajnefše, zato ia
Pristne samo ▼ originalnem zavoju
Chicago v finančnih težavah
Chieago, 17. decembra, g. Središče ameriškega zločinskega »veta. mesto Chicago, Js zašlo v velike finančne težave. Mestne oblasti ne morejo več plačevati plač upravnim uradnikom, policiji, nameščencem požarne hrambe, učiteljem in bolniškim sestram. Mesto je sklenilo zaprositi za 11—12 milijonov dolarjev posojila pri tamošnjih ban. kah. Bankirji nimajo več veselja posojevati, ker je mesto že za 300 milijonov dolarjev zadolženo. Lokalni tisk priporoča mestnim očetom, naj se za večje posojilo priporoča Božičku.
v Rosafi ne bo božičnih dreves
Moskva, 17. decembra- V bo* prots presnovam«« bočitrvft p-rararktrt )e Sfa sorv>e>tska vlada teko daleč, da Je preporvedeia «ekao}e te prodajo smrek sa boftčoa drerveaa.
Na smrt obsojeni morile«
Praga, 17. decembra h Pred praSkam pcet*-Bšti sod»č«n k bila rek*>u6e«!a razjvraiva pro« raparakenirn morScn Franc« LukSikn. toi )e dne 9. novembra t. 1. o« rvemnrstoi nači« nbil 23-teato nradraco Ornrlbafovo. ki Je bila nameščena v isteea podtjeitfu kakor morilec. Morilec ie b£ obsošea na smrt na veSaPh.
Nedeljske nogometne tekme
Včeraj se je vršilo nekaj nogometnih tekem V Beogradu je beograjska reprezentanca porazil« subotiško s 4 : 2 (3 : 1). Veliko zanimanje v Zanrebu je vzbudil prvi nastop novega Gradjanskega 1911, ki je nastopil proti Hašku. Hašk je zmagal • 5 : 2 (4 : 1). V Osijeku je tekma med ta-moSnjim Gradjatiskim in Makabijem «5:5 ostala neodločena.
Gosoodarstvo
B Jugoslovenski savet mlinov proti povišanju avstrijskih earin na pšenico in moka. Jugoslovenski eavez mlinov se je glede na živo akcijo avstrijsih agrarcevčza znatno povišanje agTarnih carin v novi carinski no-veli obrnil s posebnimi pred stavkami oa ministra financ, na ministra za trgovino in industrijo in na ministra za kmetijstvo in agrarne reforme. V teh spomenicah razpravlja o znanih težkočah naše mlinske industrije in prosi, da bi naša vlada pri nameravanem povišanju avstrijskih agrarnih carin in eventualnih trgovinskih pogajanjih varovala interese naše težko preizkušene mlinske industrije.
== Organizacija Zavoda sa pospeševanje
nanje trgovine. Kakor poročajo iz Beograda, je delo na organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine že pričelo. Čim bo zbran potreben informacijski in statistični materija] o našem domačem gospodarstvu in o razmerah na inozemskih tržiščih in čim bo organizirana stalna informacijska služba, bo objavljeno, kdaj bo zavod pričel oficijelno poslovati in sprejemati stranke.
«= Licitacija sa gradbo železniškega mesto med Beogradom in Zemunom je prinesla zanimive rezultate. Najcenejšo ponudbo je stavila francoska tvrdka Batignoles, in sicer za konstrukcijo mostu v lokih ia R.15 milijona mark in za konstrukcijo mostu na verigah za 8.25 milijona mark. Najdražjo ponudbo je stavila tvrdka Siemens, in sicer za 13.26 odnosno 1550 milijona mark. Del železne konstrukcije se bo nabavil na račun reparacij, dočim se bo preostanek izplačal v 30. letih s 7odstotnima obrestmi. Tvrdka Batignoles je že pristala na ta način plačila. Kakor znano, izvršuje tvrdka Batignoles že od poletja velika dela na izsušenjn pančevskega inundacijskepa ozemlja.
m Uvos soli sa mesno industrijo. Finančni minister je odobril sklep samostojne monopolske uprave, po katerem bo uprava dovoljevala vsem podjetjem mesne industrije. ki za svoje proizvode ne morejo uporabljati soli, ki jo daje uprava monopolov, da lahko sol uvažajo iz inozemstva v uede-naturiranem stanju, in sicer tako. da pri uvozu plačajo monopolsko takso 150 Din sa 100 ka.	_
HmelfskS trg
Zatec, 17. deoerribra h Povpraševanje po žaf-skem hmelju traja datje. Pro«ne<Ui le b"te danes pniMtžno 200 stotov. Kopčaie so bile pmJvsem • hmeiiem srednje kakovosti. Cene 500 (to 725. Tendenca ia cene dvvste.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za sredo: V Severnih Alpah ne bo več padavin, zjutraj slana, sicer malo izpremembe.
Domače vesti
•	Kraljev dar beograjski kliniki NI. VeL
kralj je interni kliniki profesona dr. Igna-tcrviča ▼ Beogradu poklonfl krasno izdelano ikono sv. Kuzmana in Damjana. Ikona, ki Je delo starega mojstra, ima veliko vrednost Prof. dr- Ignjatovič se Je kraljn zahvalil za izredni dar.
•	Vojaške vestL Pride!jeni so na službovanje: kapetan fregate JuHan Luteroti odelenju za mornarico v Zemunu, pehotni poročnik Momčilo Ilič kot vodnik Utijske-nm vodo 8. žandarmerijskega polka in pehotni poročnik Vladimir MarčR kot vodnik Belo-Cerkvanskega voda 2- žandarmerijskega polka. V zrakoplovstvu so s L decembrom imenovani: poročnika korvete Vladimir Kandare in Alojz Šinkovec za diplomirana hšdro-pilota; gpročnika fregate Franc Kozjak ln Slavoljub Piki za vojna hidro-lzvidnika, za diplomirane izvidnlne pa kaplarji-dijakl Rudolf Bedenk, Ivaa Kos, Jurij Rožman in Gašpar Oregorič-
•	Izpremembe v šolski službi. V osnovnošolski službi so s kraljevim ukazom pomaknjeni v 1- skupino II. kategorije nčitelji, oziroma učitelice: Metod Požar v Bohinjski Bistrici, Marija Tavčar v Krškem, Ana Tratnik v Gornji Ponikvi, Ana Ojstriž v Ljubljani, Jožica Osterc v Mali Nedelji, Antonija Fabjan v Mariboru, Franja Braz-Grilc v Preval aa. Franc Safarič v Št Jur-tu ob Pesnici, Bogomir Zdolšek v Letušu, Prane Žagar v St Jurju ob Južni železnici, Josip Malenšek v Mariboru, Viktoriia Sve-tek v Vidmu, Skala Anton v Mariboru, Anton Lenarčič v Logatcn, Viljem Šušteršič v Mariboru Karla Šinkovec ▼ LJubljani, Franjo Likar v Celju. Mušek Ljudevit v Št. Vidu pri Ptuu, Marija Franke-Kotnik v Rudniku, Evgen Antauer v Tišini, Ana Reitz-Gantar v Ljublanl, Roza Dolinar-Gospodarič v Kresnicah, Villemina Benčgar v Šmarja, Ivana Kalin v Ljubljani, Jan Bau-kart v Ljutomeru. Matevž Janžekovič v Slovenski Bistrici, Ambrožlj Rusjan v Dor-novi, Josip Velikon a v Spodnji Polskavi, Aleksander Jeločnik v Križah, Josip Ribičič v Ljubljani, Stanislav Vrhovec v Logu, Marija Pipan v JavorJah, Viktor So-tenšek na Brdu. Terezija Grebene v LJubljani, Andrej Pogačar v Kamnikn, Fran Jakopec v Senovem, Maks Kalan v Sml-belu. Franca Hočevar v Stari cerkvi, Valentin Dol ak v Logatcu, Franc Bonač v Mostah, Marfa Koželj v Novem mestu. Ana Sest v Št. Jerneju, Terezija Jalen v Gorjah, fvan Tavčar v Ljubljani, Ana Mi-selj v Koroški BeK, Marija Legat v Brez-nid, Ana Šifrer-Cop v Breznici, Frania Kogej-Mandel v Devici Mariji v Polju in Helena Oranič v Križah.
•	Osebne vesti s pošte. Postavljeni sta za pogodbeno poštarico: Pavla Arko v Mirni in Rezika Lorrič v Kropi. — Premeščeni so: pb. ur. 11-3 Francka Kappus iz Tržiča v Radovljico, Lucija Cuderman tz Radovljice na Ljubi ano 1, Mihaela Horvat iz Šoštanja v Celje, Fr. Znidarič z Ljubljana 1 na Jesenice na Gor-, Srečko Staut Iz Beograda na Maribor 2, Anica Kurent iz Celja v Krško in Fr. Urbič iz Beograda v L:uto-mer; pb. ur. H-4 Hinko Fajdiga Iz Maribora 2 na L:ublJano 2, Valerija Štukelj Iz Černe pri Prevaljah v 2užemberk, Elizabeta Zadolšek iz Dobrne v Cerno pri Prevarah, Julipa Albreht z Viča v Brežice in Ton čka Crnjač iz Ljubljane na Rakek; na Ljubljana 1: pb- ur. I'I-5 Mara Pengal Iz Valjeva in Mari:a Hafner iz Rogaške Slatine ter manip. III-3 Marta Kiteler iz Šmart-nega ob Paki In Anica Hudales Iz Rogaške Slatine. — Prestanek službe: pb. ur. II-4 Rezina Prusnik na Ljubljani I in pb- ur. II-5 Stanislav Ribarič na Maribor 1 sta službo odpovedala; pt. manip. III-3 Ema Golja v Laškem, pogodb, poštarica Iva Podboj v Grahovem pri Cerknici ter dnevničar Jurii Popov v Novem mestu so bili odpuščeni-
—	Poroke: Omožile so se: pb. ur. III-3 Jo-sipina Uranič pri oblastni pt upravi z Ivanom Kopačem, Ljudmila Podržaj na Ljubljani 4 s stavbnikoaa Josipom Mudrovčičem, pb. ur. II-3 Lucija Cuderman v Radovljici s postajnim načelnikom Antonom Hlebcem, pb- H-4 Ivanka Oorup na Rakeku s šolskim upraviteljem Andrejem Keničem ter pb. nr. H-4 Ana Kos na Zidanem mostu s prometnim uradnikom M. Prvanovičem; oženili so se: pogodbeni poštar Aleksander Lavrič v Novi vasi pri Rakeku z Ivanko Urbasovo, zvan- 1. skup. Iv. Podgoršek pri 31. ter. teh- odseku s Kristino Prus iz služ. 2. skup. Jos. Zalokar v Krškem z Mari:o Avguštin.
—	Izkušnjo za vodstvo pogodbene pošte sta napraviH Sila Borštnik in Marija Mi-belič.
•	Nerazumljivo poslovanje pogodbene
pošte. Pred dnevi sem dobil pismo iz Jur-šincev v Slov- goricah, pravilno frankirano z enodinarsko znamko. Plačati pa sem moral za pismo še 2 Din kazni za portovno znamko, ker po pojasnilu plsmonoše niso več veljavne znamke Po en dinar, na katerih Je podoba kral a obrnjena na levo. T« znamke so že pred enim letom vzete Iz prometa. Obrnil sem se na odpošil alca pisma, od kod ima te neveljavne znamke,
pa sem dobil odgovor, da prodaja take znamke pogodbena poŠta v omenjenem kraju. Poštarica zatrjuje, da Je dobila te znamke v prodajo Iz Ptuja m ker nima dm-gia, se mora o ljudje pač posluževati teh neveljavnih znamk. Kar je pa najlepše, Je to, da se te znamke prodajajo po 1.50 Dia, tako da velia poštnina za tako pismo 3.50 Din, torej dražji kot za inozemstvo. Nai poštna direkcija to poslovanje preišče In napravi led, da ne bodo odpošiljatelji ln prejemniki oškodovani po nepotrebnem-
*	Otvoritev Jame Vranjače. Prišlo nedeljo je bila na svečan način otvorjena podzemska jama Vranjača v bližini sela Dugo-polje. Vranjačo je uredila in otvorila podružnica arvatskega planinskega društva »Mosor<, ki je v jami napeljala tudi električno razsvetljavo.
*	Statistika nepismenosti ▼ Beogradu-Po statistiki, ki jo je objavila beograjska občina. Je bilo v Beogradu ob priliki letošnjega popisa tamkajšnjega prebivalstva 25.737 nepismenih
*	Direktna paroplovna zveza s Španijo. Paroplovna družba »Oceania« na Sušaku otvori prihodnji mesec trgovsko zvezo s pristanišči Španije- Redna zveza s Španijo se ie otvorila po Inicijativi naših lesnih izvoznikov. katerim se po ratifikacij trgovske pogodbe med našo državo in Španijo sedaj nudi možnost, da svoje produkte brez ovire plasira:o na tamkajšnjih tržiščih.
*	Arhiv za propagando- Po vesteh ii Beograda je v teku akcija za ustanovitev arhiva za propagando. Arhiv za propagando Jadrana že obsto;i v Splitu. Vodi ga prav uspešno g. Jerko Culič. Sedaj nameravajo ta arhiv prenesti v Beograd, kjer se bo ustanovil centralni arhiv za propagando ob sodelovanju centralnega presbiroja in »Putnika«.
*	Grah ta bob r cvetju. Iz Mokronoga nam je ga Grbac-Strupeh poslala vršičke graha in boba, ki so sedaj, skorai tik pred Božičem, vzcveteli. V tem poznem jesenskem času pač velika redkost
*	Dva delavca sta se zadušila. Kakor Javl ajo iz Splita, sta se v tovarni cementa v Majdanu zadušila delavca Pavle Listež In Mate Malešič. Ker je bilo hladno, sta v prostoru, kjer sta se vlegla spat, zakurila, da bi se nekoliko ogrela- Ogljenčev oksid ln Je ponoči zadušil. Zjutraj so našli oba mrtva. V Istem prostoru ;e poginil tudi pes. Zdravniška pomoč je prišla prepozno-
*	Če se otroci z orožjem Igralo. Otroci reškega trgovca Benka. ki se nahajajo pri sorodniki«! v Kostrenl na počitnicah, so se v ponedeljek popoldne isrrali s flobertAvo Sedemletni deček pomeril na svojo petletno sestrioo in sprožil. Dekletce Je bilo zadeto v obraz in težko poškodovano- Prepeljano je bilo v bolnico.
*	Triletno dete pilo ocetno kislino. Na Trešn:evki v Zagrebu je triletna Micika Clzlenjak našla v domačem st2nrvanju stekleničico z oetovo kislino. Ne vedoč, kaj vzema v roke, 'e nagnila stekleničko in srknila tekočino. Z obupnim Krikom je vrgel otrok steklenico od sebe- Na srečo je otrok napravil le majhen požirek. Zdravniki upa'o. da ostane pri življenju.
*	Zasačen tihotapec. V Mariboru Je preteklo nedeljo carinska kontrola ustavila visokošolca Josipa Kocha Iz Velike Kikin-de, ki se Je z Duna;a vračal domov. Pri n!em so našli razne srebmtne v teži 4 kg in štiri žepne ure. ki jih le nameraval vtihotapiti v našo državo. Koch je bil obsojen na denarno globo v znesku 10.000 dinariev.
*	Pri dolgotra'nl uporabi se vsak stroj in vsaka konstrukcija kvari. Tako se kvari tudi človeški organizem tekom časa. Osvežite svoj organizem z redno uporabo Ovomaltine-
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna Jos. Reich.
*	Modna zapestnica v zlata je krasno božično darilo za dame. F. ČUDEN, Prešernova ulica 1.
*	Zlasti za božič se spomlnjajmo naj-bednejših bi darujmo Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Ključavničarska 3-II.
„NOSAL"
prašek proti
nahodu
Vas oprosti takoj tega sla, praisval«
Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana
I
Kdor Jtirim čokolado kupuje Vživa, jači in Bom svoj osrečuje
DIŠAVE SLON
(V dttifu, odru m m«|n
NIVEA-CBEMF
Vrter ta Slabo vr«ne, mrziou in vlažnost od-vaeroato va&i too4i trajno ca kožo važne branita« sestavne a pospešujejo s tem preramo nagubano«* obraza. Vaša koča pa potrtim.)« svež««« ara*« Ta vas varuje NIVEA-CREME pred i*e-ogodraiRre vremenskim vphw Samo N1VEA-CREME vttctmk EUCERIT T« obvaruje nežno kodno 9ta»»6ie oeušemja io preproS nastajanj« gub In raz- — Doe« po 3, S. 10 ia 22 Dan. —
Tofee po 9 h 14 Dte. MVEA-CRBME pronškn« v kočo la s« ostavka oikakecs bleska. Odpremno sldadUe: MARIBOR . MEUSKA CESTA St.
u,<e«M)> » 4rop«rijj* UIC, LJUBLJANA
KAIVC rVoUnuBi, MARIBOR cbnik
• katis!
Iz Ljubljane
Predavanje Iz sadjarstva. Sadiars-ska ln vrtnarska podružnica v Ljubljani pri. redi danes v sredo preda.anje in sicer ob 20. v prostorih mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu v Ljubi am. Pred\va višji sad arski nadzornik v p. g- M. Humek o pritličnem drevju na vrtu. Vabijo se člani po družnice k obilni udeležbi. Nečlani dobrodošli, vstopnina prosta.
u— Karamboi na Gosposvetskl cesti- Na križišču Gosposvetske in Bleiweisove ceste se ie predvčerajšnjim zjutraj okrog 8. pri petila nerodna prometna nezgoda. Ob imenovani uri je privozil po Celovški cesti v smeri proti mestu Carmanov avtobus, istočasno pa je vozil po BIeiweisovi cesti z dvovprežnim vozom hlapec Jakob Natan iz Viča- N;egova konja sta se zaradi ropota motorja splašila. Natan konj ni mogel zadržati, zaradi česar sta se konja zaletela z vozom v levo stran avtobusa in ga precej poškodovala. Zdrobile so se šipe ln je bila tudi karoserija precei poškodovana, tako da trpi Carman na vozu okrog 500 Din škode. Kdo je nesreče prav za prav kriv, bo dokazala šele preiskava.
Rib na trgu Je obilo, ščuk In karpov za kos Ho. Za postrvjo fta grl^ltaj, pij potem le BUDDHA čaR
Tea ImpOrt, Ljubljana, Aškerčeva nffca.
o— Vlom v gostilno. Gostilničarka Valentina Pajkova v Linhartovi ulici štev. 4 je opazila včeraj zjutraj ob priliki prihoda v gostilno, da Je po sobah vse razmetano-Takoj se ie zavedla, da so bili ponoči na poslu drzni vlomilci. Svedrovci so odprli dvoriščna vrata s pomočjo ponarejenega kl uča. nakar so došli v klet in v sušilnico ter ukradli tamkaj 22 mesenih klobas. Nato so s pomočjo sekire in krampa odprli gostilniška vrata ter odnesli Iz gostilne več kilogramov šunke, nekaj telečjega mesa, več steklenic piva, cigaret ter drobiža- Polastili pa so se tudi suknje ter klobuka, visečega v gostilniški sobi. Sukn a ln klobuk sta last hlapca Jožeta Bogoviča, ki Je oboje pozabil zvečer v gostilni. Gostilničarka je tatvino pri avila policiji.
u— Pupo Je slekeL Trgovec Svetozar Koser na Starem trgu štev. 28 je pred-snočniim ugotovil, da mu je zman kala pred trgovino viseča pupa. oblečena v rdečkasto suknjo, vredno 500 Din. Po kratkem iskanju je našel pupo slečeno v temni veži- Neki starinar je Izpovedal, da je opazil v veži okoli 16. neznanega mladeniča, ki Je prenašal pupo, nato pa s sukn:o v roki pobegnil na Galusovo nabrežje in od tam čez Šentjakobski most. Tat je izvršil tatvino izredno spretno in hitro ln m za nJem ni-kakega sledu-
Za Božič
Veflfca izbira <fainsMti bac-žun obftet od Dte 176 naprej, sviteraih večernih od Di« 240. torti«* In teme! od Din 80 naprej; damskrJi io oaoSkih predpasnikov iz ftstra, tketa, bcws<a. kretena in Sifona; otroških bamfvaot in ba/ržun oblake, domskega penila, mod«!i pletenin ta trikotaže, po
iako ntokifti oenah, edifno fte pri: F. in L GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Ozlevte si naše povečane izložbe I
n— Tatinski drobiž. Slikar France Dolan-čič iz Spodnjih Piren Je prijavil, da mu Je ukradel predsnočn im nekdo iz veže Pahor-jeve gostilne v Šiški 100 Din vredno kar-bidno svetilko, ki mu Jo je snel s kolesa. — Mesarski vajenec Anton Škodlar je prijavil na policiji, da je bila v noči na 17. t. m ukradena n egovemu gospodarju gostilničarju Albinu Vr.iovcu na Borštnikovem trgu štev. 4 z voza na dvorišču 300 Din vredna kožuhovinasta odeja- — Iz šupe stavbnega pod etja inž. Tavčarja na Dolenjski cesti je odnesel predvčeraišn im ponoči neznan tat delavcu Avgustu Trčkn 130 Din vredne škornje.
a— Namočena poienovka se dobf pri J. Buzzolinijn, v delikatesni trgovini za škofiio.
Čudovite uspehe dosežete t liker-esenci, ki so pripravljeni za domačo izdelavo naj« fmejših likerjev ter najboljšega ruma.
Dobite jih v drogerifah Kane Ljubihna in Kane (Wolfram) Maribor.	15723
Iz Celja
e— Za Vašo deco najprimernejše božično darilo so gotovo krasne ilustrirane mladinske knjižice »Zvezdanka«, »Kralj Debeluh ln sinko Debelinko<, »Prigode porednega Bobi'a<, »Prigode gospoda Kozamurnika«. »Skok, Cmok ln Jokica« in »Janko m Stan-ko«, katere dobite po 12 Din za knjižico tudi v podružnici »Jutra« v Celju. Segajte pridno po nlibl
e— Celjska mestna občina bo oddala dražbenim potom gnoj, ki se bo pridelal v upravnem letu 1930. v mestni klavnici. V to svrho se vrši v ponedeljek 30- t. m. ob 9. v pisarni mestne klavnice javna dražba.
e— Proračun okrajnega cestnega odbora za čas od 1. januar'a do 31. decembra 1930 Je Javno razpoložen na vpogled pri mestnem načelstvu v Celju v dnevih od 10. do 24. decembra t 1. Event. pripombe Je vložiti pri omenjenem načelstvu tekom 14 dni. — Proračun okrajnega cestnega zastopa za čas od t- januarja do 31- marca 1930 in od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931 ie na vpogled skozi 14 dni v uradnih pro-
l-A.*. '
Darujte mene!
Vzemite me za sebe in za rvoje prijatelje. Imeli boste z menoj mnogo veselja.
Jaz sem božična doza kave Hag, umetno izdelana iz imitacije starega srebra. — Ne poudarjam iz napuha svoje posebne prednosti: Ne razbijem se niti pokvarim, po izgledu sem lepa ter se lahko priporočam kot zelo praktična in fina posoda za hranjenje kave, čaja, sladkorja, riža Ltd. Razen tega vsebujem še ^ kg najboljše in najdragocenejše kave Hag, — za vsakogar priporočljive kofeina proste zrnate kave. Stanem pa vendar samo Din 36.—.
Oskrbite se pravočasno, po božiču me bo težko dobiti
Na razpolago sem Vam ▼ vsaki dobri trgovini kolonijalnega blaga. Ako ne, prosim pišite na tvrdko
*	Kana Hag d. d, Tomaževa 4, Zagreb.
BOŽIČNA DOZA KAVE HAG
stotih okr. cest zastopa (v palači Lrudske posojilnice) od 8. do 12. dopoldne. EveoL pritožbe Je vložiti v 14 dneh pri okr- cest. zastopa.
e— Za ubogo CehnerJevo družino, k! Je
še vedno brez vsakega stanovanja. Je daroval neimenovan dobrotnik Iz Radeč preko naše celjske podmžnice znesek 70 Din, za kar mu srčna nvala.
e— Neprijazen ljubimec. V Gaberju jt bil pred dnevi neki večer aretiran 20-letni tovarniški delavec Jakob S., ker Je neusmiljeno pretepal svo1© ljubico Matildo S„ delavko v Gaberju, ker mu ni hotela sekun-dirati pri razbijanju in razgrajanju, katera Je vprizoril v neki tamkajšnji gostilni. Grozil il Je celo z odprtim žepnim nožem, katerega pa mu Je energična prijateljica iztrgala iz bojevite desnice. Jakec Je navedel na policiil v svoje opravičilo, da Je bil jezen m razbur en. ker mu je .baje Matilda odpovedala ljubezen.
Iz Maribora
a— Imenovanie v Privilegirani agrarni banki v Beogradu. Med uradniki, ki so bfll v teku tega meseca sprejeti v Privilegirano agrarno banko, sta med drugimi imenovana tudi gg- dr. Frido Pogačnik iz L'ubl.ia-en ter doktorant prava Adolf Francž Iz Maribora.
Iz Zagorja
z— Čajanka Sokola, ki je bfla žeto dobro obiskana, je potekla vseskozi animirano in v splošno zadovoljstvo. V svoji sredi smo pozdravili tudi trboveljske goste. Sličnih prireditev si želimo še več, ker vzgajajo družabnost, ki jo v naši dolini zelo pogrešamo.
z— Šahovski dvoboj med Zagorjem te Litijo, ki se je vršil na Šestih deskah, je končal z zmago Litije v razmerju 234 : 3H. Gg. Adamič, Pečnik, Preinfalk in Obračunč Rud: so zmagali proti gg. Otvra-čimiču Dragu, VVelerju, Kcšmerlu In Fraku; Je partija Levstik : Mihelčič je ostala remi. Sodnik g. Petkovšek iz Zidanega mosta. Kljub porazu je doseženo razmerje za Zagorjane častno če pomislimo, da se goji v Litiji kraljevska igra že več let O Veliki noči se bosta sestala oba kluba v Litji na revanžni dvoboj. Napeto borbo je z vdik;m zanimanjem opazovalo lepo število občinstva
i— Proslava kraljevega rojstnega dneva se je izvršila ob veliki udeležbi predstavnikov oblasti in mnogoštevilnega občinstva. V župni cerkvi se je celebrirala slovesna služba božja Mlad na obeh šol je po maši proslavila ta dan še posebej v svojih okrašenih prostorih. Na topliŠki Soli je mladima pod vodstvom učiteljice gdč. Pre-storjeve, ki je tudi naslikala vso oderako soetnerijo, predvajala v ta namen prirejeni Lahov prizor iz »Ujedinjenja« in A Adamičev »Kraljevi rojstni dan v zasedenem ozemlju«.
cert mAo-o«t<*txa. — 1830: Podreti is *vwr-ne tiftcrettire. — »: SrtoottPvaSema. — 19JO-. Tedeestt prccfed Aomadafa te tu« toeodko*. — 30: Koncert godbe DmvsIm divizije. — 22: Napoved česa te poroOte.
BEOGRAD 10-30: Reproducirem glasb«. — tt.40 koncert ciganske sodbe. — 16: PoipoMao-tki koncert. — 30: Koncert tamburaškego ztxym.
—	21.10: Reprodadraoa ftesba. — 22: PoroMa.
—	22.10: Oodba aa gte*. - ZAGREB 12JO: Re-jmodMoran* ebabo. — 17.15: Popojufenstei koo-oot — 20: Prosto sa prenos. — PRAGA 16.30: Koncaert komorne ftesbe. — 19.05: Koncert sodbe oa pihate. — 20: Dramski -robot. — 22.15: Koncert tebke sodbe. — BRNO 16.30: Prtanoe komornega koncerta te P*a®e. — 19.05: Vetenrf koncert orfcestir*. — 20: Prenos programe te Pra-ee. — VARŠAVA 17.45: Koncert komorne ztesb*.
—	1925: ReprodmcBrena rtesba. — 20JO: Koncert lahke ftesbe. — 23: Oodba aa s*es. — DUNAJ 13: Dopoldans« fconcert. — 15.30: Koncert otteln. — 20: Undlsbi ign. —- Konoert orkestra. — BERLIN 16-30: Popofcfcnstf konoert. — IS: LaMoa sodba orkestra. — 19: Zborovsko pekle. — 20: Vesefcngra. — Oodha aa ptes. — FRANKPURT 16: Prenos koncertu e S?ni«sarta
—	19.30: Prenos u ^edaHSCa: Mocartw« opera •Ftmr&vm svatba«. — 2230: KtevVrsfki koncert.
—	LANOENBBRO 17-30: Otešfca k Sbakespear&-
dramam. — 20: Večerni ktmoert orkestra.
—	2045: Sfohoifftu — Noini konoert te pks. — STUTTGART 16: PopotosmsM koncert. — 19-30: Prenos opere te FraoMimfa. — BUDIMPEŠTA 9.16: Pe<vsM koncert. — 12.05: Koncert kvarteta.
—	16: MedSanske ucuiil. — 17.45: PopoManskš koncert. — 20: MeSan program. — 21.30: PevsM •nllSTtiKrt koncert. — 22: LaHca sodba. — LONDON 19.45: K%av«nsM koncert. — 20-6: Pevski koncert ia w)a8ks fodba. — 22-35: NemSlt« večer. — 23: Oodba n ples. — RilM 17.30: Popo+-dttni klooocft. — 21 jog: Shnfonščeo koncert.
U&voim
Izvleček iz programov
Sreda, 18. decembra LJUBLJANA 12JO: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, repffoductraoa glasba. — 13JO: Poročite a dne^kov. — 17.30: Konoert nadno-orkestra. — 18.30: OtiroSka nra. — 19: Prtrodoskmto predwva«<e. — 19J0: Francoščine.
20: Pw>ski koncert zbora očrtettKčnic. — 21: Konoert radao-orkestra. — 22: Napoved časa la poročite.
Četrtek, 19. decembra
UU>B.LJA.MA 12JO: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borna, resarodMcinaM gfasba. 13JO: PoročSla te dnenmwkorv. — 17J0: Kco-
1
Krasne božične praznike pri radio z TUNGSRAM . BAR1JEVIM1 CEVKAMI
Bi
I
Športni drobiž
Smučarski khib Ljubljana oratfi na R»-bovoiku v bližini tamošnje cerkve moderno smuSko skaikakišoo, ki je domala že dograjena. Dela vodi stavbenik Miroslav Zupan. Skakalnica ima 22 m izsekanega zaleta, »šanca« je Široka 7 m, približno 1 m visoka ter ima 15 do 20 cm padca. Višrina med »šanco« in pristankom znaša kakih 20 m. Na skakalnici bodo mogoči skoki do 30, eventuelno do 35 m. Skakalnica bo že ta teden izgotovljena.
L StSK Maribor je o j« čil svoje nogometno moštvo z izvrstnim igračem Zupanom, ki je dosedaj igral v več znanih nemških moštvim. Zupan bo igral v napadu desno zvesBO in bo po oo5>odu Vodeba, ki študira v inozemstvu, vsekakor izpolnil nastalo vrzel v moštvu.
Od nedeljskih tekem treba omeniti Se naslednje: Atene: Ujpest: O-lampakos 1 : 0. Italijansko prvenstvo: Jtrveotus : Boiogna 1 : 0, Torino : Modena 0 : 0, Pro Verceili : Padova 5 : 1, Pro Patria : Napoli 3 : 2, Roma : Genova 2 : 0, Trie-ste : Livorno 3 : 0, Brescia : Lazio 3 : 2. Aimbrosiana : Alessandria 2 : 1, Milano : Gremona 5 : 2. Newyork : Hakoah (Nevr-york) : Brooklyn, NVandorecs 1 : 0. Mo-naco : Austrte (Dunaj) : Associatkm Spor-tivc Monegasque 5 : 0.
Kakor znano, se nahaja znani nemški tekač dr. Peltzer oa potovanju okoli sveta. Sedaj je na Filipinskih otokih, kjer je v Manili startal na 400 in 800 m Zmagal je v obeh disciplinah, in sicer s 50.3 in 2:00.2.
Union Cvcliste Internationale je priznala pet novih svetovnih rekordov, ki jih je postavB italijanski koiesar Alfredo Binda, in sicer na 4 km (stoječi start) 5:25.4 (do-
sedanji rekord Ego 5:25 8), na 9 km 12:14.4 (Egg 12:19). na 10 km 13:36 (Egg 13:40.8). na 20 km 27^5.8 (Eeg 27:18) in na 50 km 1:08:35.4 (Galooi 1:10:17.4).
Strokovnjak-ekktr.kar
s koncesijo
sa vodsOvo mojes* dobno vpeBanega podjetja dobd mesto. Piedaia ni izikti^učena. PooadJje oa: Lote Dadlea, konc. elekwščno podjetje, Maribor, Aleksandrova cesta št. L
Film južnoameriških preriji V glavni vlogi tepa Bebe Daniels!
SEAIORITA
(Dama z bičem). Borba in ljubezen dekleta, ki so io skrivaj vzgaja® kot fanta, doktor se ni v®bud8a v njej ženska s&rast Ob H7„ ta 9. ori.
KINO LJUBLJANSKI DVOR — 2730
Naši Kraji in ljudje
V wurmskem revirja
Z obiska živili in mrtvih rojakov okrog Aachena
Aacben, 13. dec.
Daleč okrog nad Aacuenom se razprostira wurnski revir, tako imenovan po svoji mali reki, kakor Poruhrje po svoji n kot rudniška enota samostojen z lastnim socijalnim in upravnim skrbstvom (Knappschaft) v Aachenu, dočim so poruhrski rudniki v tem pogledu navezam na svoio »-Knappschaft« v Bo-chumu. Industrija je samo na videz mak) bolj razredčena kakor na West-faiskera — pokrajina je široka in v precejšnjih razdaljah se kažejo na sivem platnu nizko v ravnino tonečega jesenskega svoda obrisi kompaktno zgrma-denih rudniških obratov. Zgoraj proti hoiandski meji se izgublja Eschweiler. na desno sredi ravnine se mi kaže Aals-dorf. Zapustil sem že za seboj rudnike (cebe) Anna l, 2, 3 in Adolia in Streif-feki. pešpot me v rosnem popoldnevu vede mimo rudnika Mariagrube. Delavstvo se ravno menja, v dolgi procesiji hitč «eš in na kolesih k popoldanskemu šihtu, vsem se mudi in naglo jih požirajo velika vhodna vrata, požirajo jih, može in fante, ki vsi nosijo na sebi črne volnene telovnike, na glavah večinoma črne Športne čepice, v ustih pi-pice, na hrbtu veliko pločevinasto čutaro. Kdor ni tako opravljen, kogar že zunanjost ne izdaja za tipičnega nemškega rudarja, je Slovenec, še novinec. V te kraje nad Aachenom, kjer je bilo že pned vojno zaposlenih zelo mnogo naših ljudi, se posebno zadnja leta obnavlja izseljevanje Slovencev. Posebno mnogo, nad 300, se jih je v wurmski revir preselilo pred dvema k tom a, za časa velike stavke v Alzaciji. In zdaj prihajajo še vedno novi iz domovine. Koliko jih je vseh skupaj, je zaenkrat tudi tu težko preceniti. Pravijo: več tisoč. So razkropljeni rn so bili doslej brez organizacije. Zdaj se bo na micija-tivo Zveze jugoslovanskih delavskih in podpornih društev tudi tu pričelo društveno življenje.
V	zasilno preurejeni demontirani elektrarni popolnoma opuščenega starega rudnika v Mariadorfu preoiva več slovenskih družin. Sobe so predeljene le s tankimi lesenimi stenami, naš: rudarji jih sami opremijo s papirnatimi tapetami. Vse držijo v snag'. toda ta zasilna stanovanja so vendarle neudobna in bodo pozimi hladna. Treba je pač potrpljenja, da se dogrddi.o nove stanovanjske hiše. A medtem bo še po tete ia ena mrzla zima.
V	prostorni vaški gostilni nas je pet, šest sedlo b kratkemu razgovoru.
—	Kako živite?
—	Je težko primerjati z življenjem na Vestfalskem. Zaslužek ni ravno kaj slabši, oene bodo menda iste, toda delo v teh rudnikih je pač še bolj težavno, ker udarja voda in si ves čas na mokrem.
—	A samski delavci, ki pridejo sem iz
domovine?
—	Tako... Stanovanje že dobijo, menažo pa imajo v skupni kuhinji. Veste. kako ji pravijo? BuOenkloster! Nekateri avstrijski hujskači jih skušajo mešati. Posebno novince. In ta in oni Jim tudi nasede. Pa se bodo že spametovali. Liste dobimo iz domovine, poselimo »Jutro« se črta. A drugače smo tako... bolj sami zase.
O, kako hitro mine ena sama ura pogovora s samotnimi rojaki v tujem kraju! O vsem mogočem bi radi pokram-Ijali v enem in počez. Toda požuriti se je treba še pred mrakom, kajti cestna železnica vozi v Aachen le vsakih 40 minut in vožnja tjakaj traja celo uro.
Neznansko prijazni ljudje, ti Aachen-Cani! Ne izpostaviš se nobeni nevarnosti nacionalnega pohujšanja, če kreneš na stanovanje in hrano naravnost v staroslavni hotelček »Deirtsches Haus«. Večma solidnih tujcev zahaja tjakaj, ker se nahaja v središču mesta in je zares poceni Sobe ravno niso
najbolj udobne, poslopje je starinsko — a ljudje, ali so to sploh še Nemci? Pro-sim vas, svojčas smo v šolah piflali nemščino, — tu pa poslušaj in ne boš raziumel skoro nobene besede. Edini, ki govori pismeno, je rdeči in zaokroženi pater v zakladnici slovite katedrale. Ta razklada na pamet in za eno marko honorarja vse zaklade počenši od pozlačenega sarkofaga, v katerem počivajo kosti Karla Velikega, do njegovega velikanskega lovskega roga.
— Na—nu, prosim Vas. poskusite zatrobiti!
Poskušamo, pa ne spravi nihče glasu od sebe. Zdaj se vstopi častiti pater in zatrobi na stari lovski rog tako silovit halali, da si zatisnemo ušesa. Špas mora biti! In si nato ogledamo še cerkev. Obilje krasot Toda zgodovina je tudi tu našla mesto za košček svoje večne zlobe in ironije, — namreč na marmor-
ni prižnici. Tu stoji vklesano v zanos-nil. šestomerih, da je VVilhelm der Kai-ser leta 1913. postavil to prižnico — »Kari den Grossen verehrend, ihm gleich an boher Gesinnung.«
Ta mož mit hoher Gesinnung saimo-tari zdaj na Holandskem, živ krst se v Aachenu ne zjoče za njim. Pač: pol ure zunaj mesta, v idiličnem gaju je na položnem pobočju urejeno vojno pokopališče, najlepše v vsej Nemčiji Tu tiho plače nad 4000 grobov in belih križcev. Prve in poslednje žrtve svetovnega klanja počivajo tu. Na marsikaterem križcu ni imena. A marsikje ostrmiš. Najdeš naša imena: Rovšak. Domžalski. Grom, Gamljen. Nardin. Pavlič. Bili so naši kanonirji, ki so prišli z zapadne fronte umirat v aachenske špitale in zdaj počivajo v miru na tem pobočju, kjer je tako tiho in otožno, kakor v naših domačih gajih. D. Ravljen.
Dr, Viktor Breskvar f
LJubljana, 17. decembra
Danes zjutraj Je po kratki ln mučni bo lezni preminul splošno znani in čislani zdravnik g. dr. Viktor Breskvar, sin po kojnega Luke Breckvarja. faktoria Blasni kove tiskarne Pokojni dr. Viktor Bre skvar ie Študiral medicino na Dunaju, kjer se je izobrazil v splošni zdravniški vedi. v Ljubljani je najprej sodeloval kot se kundarij na tukajšnji snlošni bolnici, kas neje Pa ie pričel samostojno ordinirati. Bil je izredno praktičen in nadarien zdravnik, ki je marsikateremu Ljubljančanu re«il življenje. V mlajših letih se je vneto udej stvoval v narodnem živlfeniu. sodeloval Je pri raznih naprednih društvih in bil vse stransko a sil en.
Podlegel ie pljučnici, star 5e'e 44 let. Zapustil ie soprogo gosoo Fani. Težko pri zadeti Breskvarlevi rodbini, kateri je ne izprosna usoda v par letih iztrgala že pe tega člana, k-kor tudi vsem ostalim, naše iskreno sožalje!
Časten vpr*r nevskemu ^Kom Huh^anske Matve
Mestna občina tiuMlanska priredi v pe tek. dne 20. t m ob ?n. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« časten večer pev skemu zboru Glasbene Matice ljubljanske po n lesovi tako krasno uspeli francoski tumeii.
Častni večer ©tvori z nagovorom mestni župan g. dr Dinko Puc. Nato bo imel g. dr. Janko Pretnar kratko predavanje o utisih s pota po Franciji, govoril bo po sebno o tem. kako so spre i el i Francozi prvi nastop slovenskega pevskega zbora v Franciji Poleg tega bo govoril tudi g. dr. Vladimir Ravnihar kot predsednik GL Matice Zatem pa zapoie pevski zbor pod vodstvom ravnatella g Mirka Poliča pre težni del programa. Id se Je izvajal po Franciii.
Predprodaja vstopnic za ta večer Je
Ga Aničaca Mafatmc
prtaiadom mestne opere v Leipziga, MvSa Anica VuMJanske opere, Id gostuje drevi v IfrbtjansJd
operi (»Mlgnon«).
od danes naprej v Matični knjigarni. Po samezni sedeži so od 30 Din navzdoL — Stojišča so po 7.50 Din, dijaške vstopnice po 5 Din. Podrobnosti objavimo Jutri.
Lepo narodno slavje
»1» v«v
v lrzicu
Tržič, 16. decembra
Ze v soboto Je kazailo nenavadno vr venje, da se pripravlja nekaj izrednega. Raz vseh hiš so razobesili hišni posest niki državne troboinice. da pokažejo tudi na zunaj svoie nriiateljstvo do naista rejšega tržiškega slovenskega društva. Trži*ke gosipe in gospodične so imele polne roke dela z nabiranjem peciva in dobitkov za srečolov.
Ker je znano, da se začno koncerti pev skega zbora Slovenskega bralnega društva točno, je bilo tudi občinstvo točno, tako da se je koncert ob skoro razprodani dvo rani začel par minut čez osmo. Med po setniki koncerta smo opazili kumico go. A. Polakovo, mestnega župana s soprogo, in dustrijca g. Glanzmana z družino, ki se vseh koncertov z največjo točnostjo ude ležuje. dalje inž. Schalgruberja z družino in mnogo drugih, ki so hoteli izkazati društvu svoje simpatiie. Pevska družina, ki šteje 16 ženskih in 24 moških grl, je odpela obširni spored z največjo točnostjo.
Pevski 7bor Slov. bralnega društva Je v proslavo 401etnice Priredil slavnostni kon cert pod vodstvom pevovodje Laiovica, Id vodi zbor že deset 'et in je bil obenem tudi nlegov jubilej, ki ga je kronal z uspe Iim nastopom. Zbor nudi neko celoto, ki lo dokaže redkokje pri podeželskih zborih in napravi na poslušalca prijeten vtis. Pro gram je bil zelo pester in izvajan dokaj precizno. Če abstrahiramo malo tremo v začetku nastopa, pri izvajanju prve pes mice mešanega zbora Sattnerjeve »La stovkam«, kjer se je Začutilo lahno po drhtevanie v gotovih akordih, pa so se pevci takoj opogumili in Pavčičeva »Len ka« Je že užgala. nakar se Je razigralo in pelo sigurna Višek pa ie bil gotovo v Mi ličrnem »Slovesu« in »Zvedel sem nekaj novega«, kar je pač znak. da narodna pesem živi v srcu našega ljudstva ln kar srce občuti, to pesem najlažje izrazi. To le bilo jasno opaziti v težki, toda nad vse
lepi Anton Lajovčevf »Gozdni samoti«, Id
jo je Izvajal ženski zbor zelo požrtvoval no. vendar je bil vtis nekako medel, gotovi akordi nekoliko prazni Zdi se. da je bQ ženski zbor za težko skladbo nekoliko prešibak, posebno v altih, pač pa se Je ženski zbor izkazal v Rusalki in Hacovj »Ruže in tabor« in s tem dokumentiral, da je kos tudi težkim nalogam. Moški zbor je izvajal Hudovernikovo »V celici«. Prelovčeve »Nageljne« in Jenkovo »Vabi lo« prav prešerno fantovsko: tako od srca so peli »Nageljne rdeče«, pa tudi »-Vabilo« ni zaostajalo Bariton pri izvajanju »V ce lici« ni odgovarjal višini moškega zbora, bo'jši pa je bil oni pri izvajanju »nage Ijev«.
Na sploSno, kakor rečeno, čast pevovo dji. ki si je v desetih letih vzgojil v težkih razmerah močan kader pevcev, ki so po kazali, da imajo voljo in ljubezen do petja in ki so dokazali, da petje hočejo in tudi znajo. Posebno poglavje pa je bil nastop g. strokovnega učitelja Leopolda Kernca. ki je izvajal na goslih Smetanovo »fz moje domovine« in Dvofakovo »Humoresko« od lično spremljan na klavir od gdč. Tončke Malijeve Obe točki ie izvajal zelo preči zno, občuteno, toplo, da Je ogrel vse navzoče in da so ga poslušalci prisilili z velikim aplavzom do dodatka Fibihovega -Poema«. Šopek rdečih nageljnov, ki jih je dobil v priznanje. Je gotovo zaslužil, kakor tudi njegova spremljevalka, ki Je prejela zasluženo šop rož.
Po koncertu so se pevci In pevke s svo jimi prijatelji zbrali v društvenih prostorih pri Basteljnu. kjer se ie razvila prav ani mirana zabava do pozne ure.
Točno po sporedu so se zbrala ▼ nedeljo vsa tržiška društva na svojih zbira liščih in odkorakala na kolodvor k sprejemu tujih gostov. Vlak je privozil na po stajo z malo zamuda Prišli so ljubljanski pevci, številna deputacija pevskega dru štva »Slavec« z zastavo, zastopniki iz Kranla in več odličnih društvenih prija teljev. med temi predsednik deželnega sodišča g. Rekar, ki je bil dolgo let podpredsednik društva, in Pa društveni častni član in bivši predsednik davčnj upravitelj v p. g. Albert Ross. Nato se je razvrstil sprevod, ki Je odkorakal ob spremstvu železničarske godbe »Sloge« iz Ljubljane v telovadnico meščanske šole. Med sprevo dom se le kot nekaj izredno ganljivega opazila da je društvo počastilo svojega ustanovnika g. Antona Markuna, starčka 70 let ki na še vedno z vso živahnostjo spremlja delovanje društva na ta način, da mu le omogočilo udeležbo slavnosti in ga peljalo v sprevodu s kočija
Predsednik g. Riko Paternost šolski upravitelj v Tržiču, je otvoril slavnostni občni zbor hi podaj v kratkih in jedrnatih besedah nad vse zanimivo zgodovino društvenega delovanja, ki jo je v izvlečku Prineslo tudi »Jutro« v petek. Ker je za radi črtanja par vrstic nastala zmeda v pojmovanju, moramo poudariti, da tedanji tržiški župnik Špendal ni nasprotoval dru štvu. temveč se je baš on največ trudil, da bi dosegel cerkveno blagoslovitev, ki Je pa višja cerkvena oblast ni hotela dovoliti. Toliko smo dolžni popraviti, odn. izpopolniti petkovo pomanjkljivost O razdoru v društvu bi pa vedel največ povedati tedanji tržiški kaplan Nadrah. Pismeno so slavnostni občni zbor pozdravila številna društva in posamezniki, v lepih besedah pa so društvu čestitali navzoči zastopniki »Slavca«. Narodne čitalnice Iz Kranja. Narodne čitalnice iz Sp. Šiške, vsa tržiška društva-: Sokol, Gasilno društvo. športni klub, delavsko izobraževalno društvo Svoboda, častni član g. Ross. Prav globok vtis je napravil zanosit pozdrav
Opatija (cmaj?a)
Palača hotel Bellevne. Priletna zimska kttraa. Dnevna temperatura IS —20 stopinj. Otvoritev srodl decembra. SpecflaL arr. za daljše bivanje. Lasten orkester. Tople morske bopedi v Uši.
E K IT IV Z
Sehmoll ova
že 501et. najboljša krema za čevlje
mestnega župana g. Ivana Lončarja. Id |e
označil društvo kot tisto matica ki Je poslovenila nekdanji nemški Tržič. Nato je pripela gromko pozdravljena kumica ga. Anka Polakova izredno lep spominski trak v narodnih barvah.
a Joško Klofutar je stavi nato predlog. naj društvo ob svojem častitljivem Jubileju imenuje ljubljansko Glasbeno Ma tico. ki si je stekla za državo in našo ožjo domovino Slovenijo nevenljivih za slug na zadnji turneji po Franciji, za častno Sanico društva ta naj se to sporoči Matici z brzojavnim pozdravom. Navzoči člani so to z naivečjim navdušenjem sprejeli Prav tako so bili imenovani za častne društvene člane pevovodja Lajovic, predsednik pevskega zbora Karol Bocak, odlični pevec Tone Jerman in dolgoletni podpevovodja Ivan Mrak.
Ker se je vršil koncert v proslavo roj stnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra se Je poslala kabinetni pisarni vdanostna brzojavka
Po slavnostnem občnem zboru Je kre nila pestra povorka z godbo na čelu n$i tržiško pokopališče, kier se Je društvo poklonilo spominu umrlih članov. Spominski govoT Je imel ravnatelj Lajovic, ki se ije v lepih besedah dotaknil izredno plodb nosnega dela umrlih društvenikov. Pevski zbor ie zapel GeTbičevo žalostinko »Rože in trnje«, godba pa je zaigrala dve žal<> stinki. Ves akt pietete do mrtvih je napravil na vse navzoče in številne gledalce Izredno globok vtis.
Nato Je kreni! s.prevod nazaj v me<čaij sko šolo. kjer se le izvršilo slikanie Po slikanju pa je bil pred stanovanjem fcts-mice ge. Anke Polakove promenadni koncert med katerim se Je društveni odbor še enkrat zahvalil svoji kumici za njeno Pokroviteljstvo In jo prosil na dali nje na k'onjenostl Izredno ganljivo pismo Je po slala društvu vdova do ustanovitelju Šte-ru. ga. Ernestrna Šterova v imenu svoie dTu?inice in priložila dar 300 Din z iz rečnim poudarkom. da se za ta znesek nabavilo društveni knjižnici dobre sloveri ske knjige. Cela proslava Je pokazala, da je mesto Tržič na svo3e prvo slovensko društvo izredno Ponosno in da ve ceniti njegovo delo v polpreteklosti. Ob koncu izrečemo tudi ml svoio željo, da društvo ne krene od začrtane poti in nadaliuje s oodvoieno «ilo svoie uspešno de'o za prehudo naroda, zakaj le v prosveti ie narodovo vstajenje.
Popoldne se h vr?fla prav dobro ob Iskana veselica v sokolski telovadnici
drž. razredne loterije, smo priložil današnji »Domovini«, da omogočimo vsem pravočasno in enostavno naročitev srečk. Na srečke 19. koda bo zopet razdeljenih mnogo miJijonov dinarjev in je pametno, da si vsakdo kupi vsaj eno srečko. Sreča ne pride sama; treba je zanjo kaj storiti. L Žrebanje se bo vršilo 16. januarja 1930.
Ne odlašajte!
Kmalu bodo razprodane. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra & 19
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Sreda, 18.: Velika abeceda. C.
Četrtek, 19.: Don Carloa. Gostuje MHena Ml-ličič - Bol ter jeva. A.
Petek, 20.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob po) 20.
Sreda, 18.: Mngnon. Gostuje ga. AnSea Mitro-vič. Izven.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
ZaSetek ob 20.
Sreda, 18.: Wormski orožar. Gostovanje Mariborčanov.
Rene Martel o parfSkem nastopu »Glasbene Matice«
V praškem revijalnem tedniku »L* Europe Centrale« z dne 14 decembra je izšel dalj. Bi članek bivšega lektorja francoščine na ljubljanskem vseučilišču g. Reneja Martela »Lee Slcrvenes en France. La »Glasbena Matica« de Ljnbljana a Parit*. G. MarteL ki je v teku svojega bivanja med nami pro-niknil dokaj globoko v naše življenje ii ki rad zastavi svoje veSče pero za propagando vrtanjema svetu toM tuje slovenske kulture, poroča v tem članku s toplimi simpatijami 0 nastopa »Glasbene UatioK v Parizu.
Uvodoma pi5e: »Naj mi oproete moji stari in vedno dragi prijatelji v Ljubljani. Ponam njihovo lojalnost in njih vdanost novi Jugoslaviji. toda če katero ime. se sme ima ime Slovencev z vso pravico zapisati v naslovu tega članka 1 . . . Prisotnost v Parizu čudovitega zbora, nemara edinstvenega v vseh slovanskih deželah, ki se imenuje »Glasbena Matica«, je dala letos narodni proslavi jugoslovenske neodvisnosti brez-primereo blesk.«
Nato opisuje g. Martel koncert v velikem amfiteatru Sorbonne, kamor je prišlo odlično francosko občinstvo Iz zanimanja za Slovence in za »Glasbeno Matico«, Sije sloves je bil že pred njo doprl v Pariz. .Njega pričakovanje ni bilo prevai-jeno. Dr. Janko Pretnar ki je predstavljal ljubljansko mestno občino, je pokazal v svoji £ivahni. lepi. literarno držani improvizaciji, da je pariSka univerza lahko ponosna na svojega nekdanjega Ulušatelia. a »Glasbena Mtica« je doživela enega najredkejših uspehov, kar jib ie kdaj doslej imel kak pevski zbor v Parizu.«
V nadaljnjem opisuje g. Marte! dosedanje delovanje »Glasbene Matice«, nato pa se obširneje ustavlja pri skoraj vsaki posamezni točki. opisuioČ nje mesto in pomen v jugoslovanski glasbi ter eksaktnost in flne-se nje izvedbe po zboru ljubljanski* oevk ln pevcev. Poleg Mokranjčevih skladb Va-rakterizira modernistična stremljenja Josipa štolcerja Slavenekega. Jakova Gotovrapo njegovi »Jadovanki za teletom«, slovensko
narodno pesem, ki iz nje črpajo tudi slovenski pisatelji, izhajajoči iz ljudstva in delujoči za ljudstvo, celo duhovniki kakor je Ksaver Me§ko aH novoromantiki kakor Je Oton Župančič, največji sedanji jugosloven-ski pisatelj.« Dalje označuje Gallusovo religiozno pesem, Tpavčevo skladbo »Vodnikove slavne ode Ilirija oživljena« ter prehaja h karakteristiki sodobne slovenske glasbe, ki jo predstavljata Anton La iovic tn Emil Adamič. Svoj zanimiv pregled končuje g. Martel s karakterVacijo skladb Mateia Hu-bada, ki je izoblikoval »Glasbeno Matico« in ki ni samo velik profesor petja m brez-primernl pevovodja. marveč se Šteje tudi med naibolSe slovenske skladatelje.«
S svojim člankom v dobro urejevani in tudi v Franoiji črtani in uvaževani praški francoski reviii je g. Ren6 Martel simpatično podprl stremlienia za francosko - jugo-•lovensko - intelektualnim zbftihnjem, ki mora sloneti predvsem na dobrem in pravičnem medsebojnem poznavanju.
»MaKca Hrvat sika«
»Matica Hrvatska« je posestrima »Slovenske Matice« in »Srpfke Matice«; vse tri imaio nevenljive zasluge za jugoslovensko književno kulturo. Vzlic očividni nenaklonjenosti naSega časa lepi knjigi se »Mitica Hrvatska« krepko drži svoiih tal m se celo Izoopolnhtte. Letos ie uvedla no vzoru »Srp. ske knHževne zadruge« hvalevredno novost da foriajn samo vezane knjige. Vezava je enotna. eeVmlatnena. okusna (v temnorde-Si barvi). To daie njenim knjigam 3e posebno vrednost, če pomislimo, da zahteva m sedem v platno vezanih knjig aemo 166
Din, moramo priznati, da so njene edicije nenavadno poceni To pomeni, da stane posamezna knjiga komaj dobrih 23 Din.
Vse letošnje knjige so tudi sicer tako do-bre, da spadajo v vse naš<- javne in zasebne knjižnice. Predvsem imaš obsežno zbirko hrvaških narodnih pesmi v redakciji dr. N. Andriča. Tu je zbrana ljubezenska lirika hrvaSkega ljudstva — čtivo. ki že po svoji snovi mika čitatelievo radovednost Druga knjiga so povesti Ksavera šandorja Gjalske-ga »Pod starim krovovima«. Mojstrsko delo, ki ga je izdala »M. H.< v drugi, dokončni in lepi izdaji. Knjiga, ki ima slej ko prej mnogo čitateb'ev. _ Tretja je zgodovinski spis dr. Jur. N. Bjelovučiča »Crvena Hrvatska i Dubrovnik«. Spis po svoji snovi bolj lokalnega značaja, a po splošno zgodovinskih izsledkih vrlo zanimiv. — Četrta knjiga ie zbirka ljubkih mladinskih Dovesti Jagode Tru-helke »Boporodičine treSnie«. — Peta je poljudnoznanstvena: »lz moderne kemije«. Nje avtor dr. Fran Bubanovid je izboren popu-larizator pri rodnih ved, vešč stilist ki mislečega čitateTja nikjer dolgočasi, marveč ga celo vnema za globlje spoznavanje pri rodnih tajn. — Naposled je tu zbornik »Hrvat Sko Kolot z mnogimi leposlovnimi in esejističnimi prispevki vsebinsko bogata in lepo ilustrirana knjiga.
Knjige dobivajo člani, ki plačajo poverjeniku udnino v znesku 166 Din. Le-ta ne lahko plača tudi v dveh obroki''. Knjige *e bodo d»*bil- pri nas že okrog Novega let« Za L ju V« no in okolico je poverjenik g. Tomo Jedri nič. učitelj v LJubljani (Prule). Na njegov naslov naj se pošiljajo priglasila sa pristop k »Matici Hrvatskic
Za ustanovitev marijonetnepa gledališča
v Ljubljani
Po vzora drugih narodov, ki hnajo zelo
razširjena in umetniško razvita lutkovna gledališča, se skuša tudi pri nas ustanoviti matično gledališče, ki bi zaneslo to gibanje v najširše ljudske sloje Pobudo zan! je dalo telesno kulturno društvo »Atena« v Ljubljani, preverjeno, da bi to gibanje vplivalo zelo blagodejno na vzgojo naše mladine. 16. t m. se je vršila v »Emoni« seja društvenega odseka za marijonetno gledališče. h kateri so bili pritegnjeni tudi nekateri že znani delavci na tem polju, gledališki strokovnjaki, literatje in dr Predsednica »Atene« ga. dvorna dama dr. Tavčarjeva in glavna tajnica ga Minka Krof-tova sta poročali o dosedanjih pripravah. Po informativni diskusiji, v katero so posegli nekateri navzoči interesente izven odseka. Je bil soglasno sprejet sklen. da se postavi akcija za lutkovno gledališče v Ljubljani ki naj bi bilo inicijator vsega nadaliniega razvoja, na kar naiširšo podlago in da se pritegnejo k deln vsi. ki imaio zanj dobro voljo. V tem smislu se bo akciia nadalievala ta je upati, da bodo ta prikupna Prizadevanja Pokazala že kmalu prve dejanske uspehe
Sokolstvo
Povečanje TyrSevega doma. Po otvoritvi
Tyrševega dom* v Pragi je ČOS napravila v traktu stare Zbrojniee, kjer je bila svoje-časno delavnica za orožje, prav prijeten sokolski hotel in gostilno, ki se je vedno prav dobro obnesla, tako da je sčasoma postala pretesna glede prostorov za prenočišča. Vsled tega se je letos sklenilo na zadnji seji odbora ČOS, da se poviša ceh) poslopja 5e za eno nadstropje, s čemer se bo pridobilo za hotel še toliko sob. da bo na razpolago 106 sob in pa troje velikih skupnih preno-JiSč. Gradbeni stroški so preračunani na preko 2 milijona čeških kron.
cCene govorijo
da smo najcenejSi v vseh obtečHnih potrebščinah. Obleke, suknje, double što-fe, perilo, pletenine, trikotaže, rokavice. nogavice, športne čepice itd. ktroi-te pri nas po najnižjih oenah in v vett-ka izberi.
A. Presker
ST. Petra eesta Mer. U
Napredek romanopisca
Na <yvoju enega izmed zadnjih ro» tnanov, ki so izšli v Parizu, je napisa« no naslednje opozorilo, ki naj služi v reklamo in ▼ priznanje srtvariteljski sposobnosti avtorja: »Ta roman ni bii napisan, marveč ga je od prve do zad* nje besede narekoval »pisatelj« v dik* tafan.« Ako se spomnimo kakšne si* rote so bili: Flobert, ki je vsak svoj roman parkrat prepisal ki popravil, Dostojevski, čigar rokopis kar mrgoli popravkov in vstavkov, Horacij, ki je
»roje pesmi izdal iele deseto leto, no* tem kojih je napisal, moramo vseka* kor občudovati moderno tehniko no* vodobnih avtorjev, ki niso več pisa* telji, ampak svoje umstvene proizvode enostavno narekujejo v mrtev aparat To je brez dvoma velik napredek, vsaj glede tehnične strani, kako pa je z vsebino, ki je starokopitnemu čita* telju vendarle še glavna stvar, kako je s slogom, ki ga zaostali ljubitelji lepe knjige le še nekoliko cenijo, to pa je drugo vprašanje.
Samo 40 Din
Št 125 biMfiHca, 16 om visoka, dcfano kdtesje, 3tetao jarnstrvo.
§L 105, isto, 19 am vflsofaa, Din 6420.
Št 106, ista, z raditisikiimš kaesatoi irn urnikom, Din 76. Št 120, kovinska žepna ura, z dsctaram kofiesjenu, po-
ofcem, ii regitffttiara, 3 tetino jamstvo. Din 44. št. 121, teta, z nariišsik«m urtnfkosn in kp.izef.ci Din 58. Katalog gratiH in frank«!
H. SUTTNER, Ljubljana 4
Prešernova ulica 4
pro t•koI iranm tovarna
r ▼ Švici
■
Božična darila
MoSko strlmo za obleke in zimske su/knje, volneno, baržun, pliš za obleke in pdašče, Creipip de obrne v raznih barva/h za obleke, platno, cefir, obtečRni in perilni ba-rbent, moške srajce, sasnovezn oe, ovrataifid, dežniki, rokavice, no-garvice, žepne nvte, pletenine, snežike, copate itd.
Znižane cene!
. Za ofoflen obisk se priporoča
Alojz Drofenik, Celje, CUavni trg O
Radio omogočen
vsakomur!
V propagandne svrhe odda Radijska oddajna postaja v Ljubljani za čas od 15. decembra 1929 do 15. januarja 1930 po izrednih cenah in izrednih plačilnih pogojih naslednje aparate:
150 50
35
finih detektorskih aparatov s kristalom, 1 slušalko »Kapsch«, 50 m antenske žice, ter vsem ostalim materi.ia.loni za 65 Din ter Štirikratno mesečno ptačSo a 75 Din.
dvoeloktronskib aparatov »Kapsch« s Fhilipsovimi elektronkami, 3 žanlnimi elementi, 60 V anodno baterijo. 1 zvočnikom »Kapsch«, 50 m antenske žice ter vsem ostalim materijalom za 98 Din ter desetkratno mesečno plačilo a 90 Din.
troelektronskih aparatov s ardijonom in dvema nizkima frekvence-ma, aparat za sprejem inozemstva, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 60 V. finim zvočnikom ter antenskim materijalom za 183 Din ter desetkratno mesečno plačilo a 145 Din.
25 10
troeiektrouskšh aparatov »Ingelen« za kratke no.maftoie m dlolge valove, akumulatorjem 18 ah. anodno baterijo 120 V, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za 215 Din ter desetkratno mesečno plačilo a 200 Din.
sedemelektronskih aparatov »Ingelen« U 7 z okvirno anteno, akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 V, dvojne kapacitete, mrežno baterijo ter zvočnikom Bled za 1054 Din ter desetkratno mesečno plačilo a 400 Din.
Oglejte si v naSi božični razstavi v Akademskem domu na Miklo-fičevi cesti te aparate. Razstava je odprta od 15. do 22. decembra.
BADIO-LJUBJ4M
Ljubhana, MikloSičera e. 5. ŽMaribc r, Gosposvetska ut. 37.
+
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom tn znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, gospa
Marija Battelino
pocestnica
v t<Jrek, dne 17. decembra ob V.,4. uro popoldne, prevldena s srvetotaj-stvi, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek ob 2. uri popoldne Iz hiše žalosti, Tržaška cesta (Cesta XI), na pokopališče na Vič.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi sv. Antona.
Vič - GUiice, 17. decembra 1929.
Angelo Battelino, soprog. — Peter. Angelo, Anton, KarmL Ida, otroci — Jožica Battelino, sinaha. Midjan in Boško, vnuka in ostalo sorodstvo.


ŠPECERISTD
gukovo oglje
prhna v arigrnalirih zavttkrh Vara takoj
dobavi vsako množfino družba Ilirija, Dunajska c. 46. T«L 2820.
Perfektni (na) saldakontist (ica)
zmožen(a) slovenske, srbohrvatske ter nemške ko espondence se išče za več e industrijo podjetje. Nastop 1. januarja 1930. Ponudbe na oglasni odd .Jutra' pod .Saldakontst". I689i
Nova knjiga:
lika Burgerjeva
".Umirajoče duše'"
tf. fci f pni (NihMfM ML M^ Ml« K	UuMkaa ataio tete
««Mi nenrikep	k
t« dote k mM* mUini mw a. tvoj rooM B pvturvUu t oe«wody kiparja Rofabo ta MM* tet tfkarta Mcoomcer-ta- Vidma m aeotknemataa ta romao-tifaa, raavot dejuta fcfcre
wL - Knftgo te v	ta
nuni Dta O.
k
Tbkorai bnkui Dta U.
lalra-Le^in
r, ptfi Md. NC KAM M M* »odkarlm sa Dta L— Ori waAem «r*°vos k VATRA-LES«. Kdor rabi enkrat, rabi vedno. —— V«
Ktttn4 pc^retffli uivd
občina Ljubja-aa
V bolesti naznanjamo, da Je naša zlata, dobra mama, gospa
a Kuntih
vdova šolskega upravitelja
tie 17. t. m. mimo v Gospodu preminula. Pogreb ljubljene mame bo v četrtek, dne decembra 1929, ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Idrijska ulica 5 (Stan in dom), pokopališče k Sv. Križu.
19
na
»m i .>?.. J
RilT'-
k^v- v; v
V Ljubicam, dne 17. decembra 1929.
Jnj^a, JosSpfena, Matilda
učiteljice — hčerk«.
France Podgornik
Soflski upravitelj — zet
FANI DR. BRESKVARJEVA naznanja v s-vofero In ▼ Imena
sorodmikov. da je njen iskreno ljubljene soprog brat, stole, zet in svak, gospod
Dr. Viktor Breskvar
zdravnik
dne 17. t m. po ddj§em bo&ebamfu, previden $ toflaž® sti. vere, minno v Oospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Četrtek, dne M. decembra 1929, ob 4. mi popoldne Izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopaMSče k Sv. Križa.
V LJubljani, dne 17. deoerrfbar 1929.
__pun cM
občine Ljubljana
MM v ,- :'.

Najlepša božična darila
16862
za nedorasle in dorasle otroke dobite pri tvrdki
F. Jfl. Schmitt
Pred Škofijo 2	Ljabljana	Iiingarlcva 4
18994
3 besede
Altvater Gessler Jagerndorf
naibollši rastlinski liker
se r Jugoslaviji povsod dobi Zastopstvo: Janko Uhler, Maribor, Stolna nI. 5

AdoiBaa k MaflMa
8ui»fj«is mad, gospa
Terezra Banor rir.il. MMš
v poMdeCck, Ase 16. t. m. po Mti, nwčtn Meni, pravMcna S «v. caikraoiotn, mimo v Oospodu saspak.
Fogneb draxe pctoodnice bo v sredo, dne 18. deueiUbra 19», ob 3. ori popoMoe w hiSe žalosti, PoJJonsSa. cesta k. (i, as pekova.<S6e k Sv. Krik
V LJobtaol, dne 17. deceaftia 1909.
100
Zahtevate po poštni dopisnici, kaj pomeni ta števHka
H. SUTTNER, LJUBLJANA 4.
Iščem pekarno s prodafalnfan lokalom v Ljubljani
v najem ali pa grem s specialnim pecivom kot družabnik. Za-jamčim velik promet. V najem vzamem tudi lokal s tremi večjimi prostori.
Ponudbe na poStni predal St 53, Graz.
13978	_„_
-t
faiil.orofil
HEMOROIDE
hw»orai4ai BcctoSero) prodre inout v Mdei bolaseosUh kde, ba^o odpr»Ti nadloge, n-beMoe rtaolte, akelenje la drog« boie&ne ter poinT.-Bi, da hemoroidi ifcrtnojo. Ytlb tata i »vodno čerjo Dtn 71 — V Ukaraah
gratl« prt*T«ka * — od keinltii« tvoraiea Men & Co„ FranMort am Main
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m zmanoem pretaržno vest da nas je po dolgem in mučnem trpljenju za vedno zapusti naš nadebudna 9-letni
Bojan
ter se trvrsrtffl med »ebe§ke krHatoe.
Pogreb nepozabnega otroka se bo vrS2 v Četrtek 19. t m. ob 14. uri Sevnica. 17. decembra 1929,
Josip Kladnlk,	upravitelj; Vflma Kladnlk,
starši. — Savo, bratec.
Artur Buuodec
BELFEGOR
P««tolovskl roma«
DRUGI DEL
»Gospodična,« Je dejafl, »že fco som vas prvič videli, me Je pre-5mik> nekaj sladkega... Komaj sem bii izpregovori z vami nekaj besed, sem že začutili, da me vleče k vam nepremagljiva sila. Izprva sem mislil, da je radovedmoist Zato sem hotel itd z vami in se vam približati... a vi ste mi to zabramfla!«
»Kako neki?«
1 »S svojim pogledom! Da, prav gotovo! V vašžh očeh nisem brali ne zavrnitve ne srda. Narobe, vaš pogled je bil tako miren in jasen, da sem v enem samem trenutku uganil vso vašo dušo... In vse to me je mikalo le še bolj. Pozneje sem dolgo mislil na vas im žal mi je bilo, da sem vas spustu izpred oči. Le z bolečino v srcu sem piogel misliti na to, da vas najbrže ne bom nikoli več videli...«
»Pa sva se le še videla,« je rekla Koieta ih pobesifla oči . »Da, v restorarau ,Des Glycmes' sva se srečala ob jako mučnih pfcdnostih.«
»Na tiste okolnosti sem že pozabila!« ie dejaffa mftaderaka z glasom preunliie odkritosrčnosti.
»Jaz pa ne!« je odvrnil Jacques. »Sicer sem pa tSstega neljubega dogodka samo vesel, ker mi je bili povod, da sem končal položaj, ki mi je težko pritiskal na vest in na sroe.«
»MisM sem, da jo ljubim!« je s popoflno iskrenostjo rekel poročevalec. »In tudi ona je mislila, da me ljubi.«
»Kako veste to?« je vzkliknila deklica. »Mar njena ljubosumnost De dokazuje, kockanj vam je vdana?«
»Romantična je... prenapeta... Ona živi v ozračju, ki zello pogubnov pliva nanjo. Razdrl sem to zvezo. Bolje bi bilo, da sva oba spoznala svoio vzajemno zmoto. Sicer pa mislim, da so se tudi
njej pričete odpirati oa V -teku najinega nedavnega razgovora, poslednjega, ki sva ga jmeda, je sama iaprevideda, da je boflje, če se ne vidiva več.«
»Vse to je zelo mučno,« je z izrazom gartiivega sočutja odvrnila Koieta. »Ločitev mora biti nekaj okrutnega, če ljudje resnično 'ljubijo drug drugega.«
Jaeques, presumjen po teh besedah, ki so bie skoraj priznanje, je ravmo hotel odgovoriti, ko so se vrata hrupno odprla im je planila v sobo Marižana, razburjena da tuikodi tega. Klobuk ji je kar plesal na glavi. Njen obraz je bil izgubi? svojo običajno potomka sto barvo in pobi ©del kakor ščip v decembru.
Koieta se ni dala prestrašiti kar na prvi mah. vest o kaki katastrofi!«
»Stavim, Mairižana.« je rekla kuharici, »da nam sipet prinašate vest o kaki katasrtro$i!«
»Ce bi bilo samo to!« je veMkmila vda žena in zavila oči. Nato je planillo iz nje:
»Gospod Jacques, zdai j rmsKjo, da ste v! toirvrsflri strah!«
Vsa zasopla in obnemogfa se je zgrudila na stol.
Koieta in Jacques sta se spogtedaila. Videti je bilo, da jn novica gospe Gautraiseve ni tako presemetHa, kakor je ona pričakovala... Stopila sta h kuharici, ki se je itradfla, da bi prišla spet do sape in pameti.
»Pomirite se, ljuba Marižana,« f Je dobrohotno rekel Jacques. »in povejte nama, katj ste slišali«
»Takole je bilo,« je dejalla gospodinja. »Sla sem ▼ vaše stanovanje, kakor ste mi naročili, da bi od ondod prinesla razne stvari, ki ste jih zahtevali. Pravkar sem hoteila vzeti vaše nogavice in nočne srajce iz omare, ko je nekam čudno močno potrkalo na vrata. Planila sem v predsobje in začuila v veži glasove, ki so klicali: ,V imenu zakona, odprite!' Odprla sem in zagledala pred seboj petorico mož, med katerimi sem spoznala »malega ltanee-gleda'.«
»Malega toncegleda?«
»Da, nadzornika Menardten-ja, ki je trdfl is trdil, da je naš gospod louvrski strah. Velik dedec, nič kaj dobrodušen ni bfl videti, mi je dejal: Jaz sem policijski komisar... in hočem govoriti z gospodom Jacquesom BeHegardeom.' Po pravici sera mu povedala, da ste odpotovali. Nato se je mali Joncegiled zasmejal im vzklikni: .Seveda! To sem slutil!' A policijska komisar je suho dejal: .izvršili bomo hišno preiskavo!' Preden sem utegnila reči ,Uh!' so bil že v stanovanju. Policijski komisar, Soncegled in dva agenta v civilni obtoki, ki sta ga spremljala, so šli naravnost v vašo pisalno sobo, kakor da bi bili doma... Brez pomišljanja so jedi odpirati predale in brskati po papirjih im mapah. Ker niso ničesar našli, je postal policijski komisar nestrpen... Toda Menardier je potegnil iz žepa pismo, ga pokazal komisarju in zagodrnjal:
,Davi so mi ga poslal... Brez podpisa je, zato pa potrjuje vso mojo summjo!'
Komisar je odvrni:
,A vendar ste mi sami povedal, da ste videšU Beiegardea, kako }e zasledoval prikazen!'
Toda mali loncegled, ki ni botei odnehafi od svoje domneve,
le vzkliknil:
,Ukana im pretvara! Vse to je bilo dogovorjeno f« S stisnjenimi pestmi je vzkliknila Marižana: »Najrajša bi se bila stepfla s tam dedcem, a nisem se upala, zakaj videla sem, da sem šlbkeuša. Menardier je nato pretaknil vso knjižnico in metal vaše lepe, v usnje veza/ne knjige na tla. Na eni izmed poRc je našel za knjigarni star zvezek, ki ga je z zamiimanjem prelistal Obenem je komisar potegni iz nekega predala kos železa...«
»Kos železa?« je vprašal Beffiegarde.
»Da. Dobro sem videla, kaj je bilo. Podobno je bUto zašla vetoma okovu, kakršne prodajjajo na starini Nato je pograbil nekaj pisem in zlatnikov ter jih zložil na miza«
»Zlatnikov!« je rekel poročevalec. »2e nekaj časa ne pomnim, da bi jih bil imel!«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni, od' delek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
zaT/9 |	| V da mm mu p«if|e
4r%€tOf* ItOCe p0 pesti naslov aH GaGe <(ru|e m/ormacijc tScccc M matih oglamov naj priloii v mnamGah a mi cev ne ho pr«;el odgovora t ^ Z^mMm
CENE MALIM OGLASOM;
Zenitve m dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-iujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.


Krepkega vajenca
e p r b j n. e Karel Ocvirk, iavljar, iabukorca-Griže.
46071
Kroj. pomočnika
n ve.iko delo »prejme takoj Ivan Pire, 'St. Peter pri Zidanem moetu. 46033
Kroj. pomočnika
rače'uiika, za ročno delo •prejme takoj Vaclav Ster-aik ,~Sv. Pavel pri Preboldu 46170
Potnik
leH zastopstvo večje torar-Be nogavic — Dopise pod »10 let dela« na oglasni oddelek »Jutra*.	46146

Obrača se pažnja
aa-tofnik jtn in oodza»toi> Bikom da dobe najugod neJSf pogoje za prodajo državnih vrednostnih oapi' jev in zlatnikov na odols žilo — kafeor tndi dnisih pr» imetov uri banki »Agra ri»« Beograd. Obiličev v* pac b* 25	206
Strojno Pletilistvo
5» »dina »godna odlika ca faao,'snjo dosego dobregs. »a^lufk. ln lannega ood jetja brea posebnih «troi kov ui camndr 6asa DSne tečaje »• lahko oastoDi ■vsak ian Najboljši oletilnt •troji »Walter« vedne » veliki izbiri na zalogi F K op Ljubljana Židovska it 5	191
Zastopnike
agilne n dobre, proti velikemu aafiluikn išŠein Oglasiti 6« je v nedeljo in ponedeljek dopoldne in popoldne na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra« 46075
Ef/TTTgTffi
Penziionist
gozdar, teli zapo.-lenja preti skromnim zahtevam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gozdar«.
43819
Lesni strokovnjak
v neodpovedani službi, zaposlen ko* d»ponent pri 'esni veleindnstriji. zmožen kavcije, famostojen vodja, i zboren kalikulant. internist in ekstercist s dolgoletno lesno, induetrijpko in bančno prakso. Knjigovodja, korespondeat glovemsfkega. ita'ijanskega, nemškega in srbo-hrvatskega jezika Seli pTemeniti službo. — Dopise pod »Sfcrolcovnjsik« na ogl. odd. »Jutra«.	44080
Službo sluge
ali kaj sli Snega i š i e za ti^oj Ivan Tomažin. Trnov-Ije 101, pošta Celje. 46160

MOKO
dobre, »vežo m safio delite najceneje v F Juvana valjčnem mlinn Sr. Gamelj-ne pošta St Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik 263
Premog ln drva
- ^ v a J b o lj I e vrste
^^ dobavlja
^ I. Pogačnik
Bohorlževa nllea štev. 5.
Telefon St. 2059	246
Drva
hraatore edpailke 0<i par ketov ima staino zalogi in jih nudi v veaki Količin; tvrdka J. Pogačnik. Skofja Loka — ob kolodvoru.
238
Božična razprodaja
kožuhorinastib paačev — vsled velike zaloge se vrši po zelo znižanih cenah in plačilnih ugodnostih — L. Rot, Ljubljana. Heetnl trg št ».	«054
Krasen muzej
antfkvltet
radi odhoda v Ameriko naprodaj po neverjetno nizki ceni. Informacije daje g. Miro Skok, Ljubljana. Stan in Dom. — Telefon 2841
46137
Uadi*
Radio-aparat
kompleten za 1000 Din prodam — event. tndi na odplačila. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46035
Namizna iabolka
sortirana, v zabojih od 20 kg dalje oddajam v Šiški. VodnJkova cesta 35 — (nasproti gornje mitnice) — vsak dan ta teden med 2. in 4 nro popoldne Po naročilu tudi razpošiljam na vse strani. — Spoštovanjem! Karlovšek.	46173
G. Th Rotman:
Kupujem
krompir ii fižol v vtaki množini Ponudbe z naved bo cene poslati na naslov: Milan Stojčič. Zagreb — Mesnioka ulica 19 — telefon 4006	238
Bukova drva
kupuj* dražba »Kurivo« — Ljubljana. Dunajska e. 33 43007
Hrastov mah
SeSminovo lubje hi vea zdravilna zelišča
kupujemo pc najvišji ceni Pišite po cenik. G Hoff mann & Co.. Zagreb. Be-r "slavičeva nlica 8. 43902
Prazno sobo
s kuhinjo oddam takoj — najraje stranki brez otrok. Rimska cesta 19. 46108

Vino Opoio
zajamčeno pristno, do konca decembra čet ulico po 10 Din t hotelu »Belfe-vue«. Ne zamudite ugodnosti.	43551
Doktor
dobro «tuiran višji drtavni uradnik, Kristu.-ovih let, prijetne zunanjosti in notranjosti, želi radi žemitve »poznati primerno naobra ženo gospodično, staro do 25 neom&deževanih let. — Resne ponudbe s sliko pod značko »Ugledna rodbiiia« na oglasni oddelek »Jutra.
46171
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica e slika mf)
(Ponatis prepovedan)
Kot družabnik
pristopim k lesni industriji — trgovini Poleg kapitala prinalam strokovno znanje Ponudbe pod »Resnost« na ogl. odd. »Jntra« 44079
EnonadstrOpno hišo
e pekarin ia vsem in ven tarjrm prodam t eredini industrijskega trga Naelov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 43924
20% ne kron. bone
p'ačnje najboljše »Pučka štadiona«. Osijefc	235
Ifopiti
Mlad posestnik
išče družico, .-uro do 25 let, • premoženjem 100.000 Din, zmožno voditi gospodinjstvo na kmetih Resne ponudbe ( sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Reši me«.	46177

4 d* m
Harmonike
■glada J«
is strokovne
popravlja Prva jugoslov. izdelovalnica harmonik in gramofonov
V. Simonič v Ptuju.
46109
Več gramofonov
prvovrstnih, po zelo nizki ceni prodam Naslov v o?l. oddelku »Jutra« 46139
Šivalni stroj
a okroglim čoimčkom, ihra naprej in nazaj, akoro nov, zelo ugodno prodam. — 11. Uatelič, Gradišče 8-b/m. -44032
Denar ta čaa al prihranil a
slamoreznico
ki jo kuipiš v največji zalo. ri poljedelskih strojev Pr. Stupica t Ljubljani. Go-sposvetsk« cesta 1. 44068
Pisalni stroj
znamke Uuderwood, ceno prodam. H. Franke, Ljnb-ijana, Gradišče 8-b/lH. -44033
Stalna razstava umetniških slik
Velfka izbira okvirjev. A. Kos, Ljubljana, llestni trg M. SS (nasproti magistrata) 44170
Karja očesa
NajbolJIe »ce>lMr» proti kurjim eieroi »CLAVEN'"
Dobite v lekarnah, droge-njah ali naravnost Is tvor niee ia glavnega skladišča
M. Hrniak
lekarnar — S i s a k
rvi
iJSlc^O
5 dni na pobkuinjol
A iabe b« stisnile miškam Sapiee in n»-so 79« skopaj saplesale okoli jetnika ia
»apele:
»Ujet je grdi Knsobrad! Jutri mn denemo vrv sa vrat!« »Obo!< je Tikliknil gospod Kvakevski ia
E ris topil k njim. »Vrie ste. da ste orijeie usabrada, * idaj ga nikar ae mufit«. Pripeljite ga k meni!« To rekS, je sedel nazaj t svoj naslanjač.

Kožuh
(Perzljaoec) zelo lep poceni naprodaj. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra«. 46145
Dva dijaka
^»eJaiCTn aa stanovanje z
zajtrkom Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 46150
Vam pošljemo naše odlično ooenjene gramofone vseh modelov. Zakaj ste morali doslej plačevati za res dober aparat več tisoč dinarjev, a pri nas ga dobite za polovico cenejše. Vam pove naš katalog. Zahtevajte takoj naš brezplačni katalog gramofonov »A«. Ni Vam treba ničesar kupiti, niti kataloga vrniti. Pišite tako:
na Tovarno glasbil im gramofonov
Meinl & Herold, Maribor št. 101
Samo 88 Din plačate mesečno pofeg malega napla-
čila (po povzetru) in v 4 mesecfi ie gramofon Vaš

Novost! norosti železna
služinska BrozoviS. patent postelja zložljiva, s tapecirani m ma* draccm, zelo praktična za vsako hišo. hotele, paenočiiča, nočne slui-be in za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po poŠt« nem povzetiu.
Lesena patent postella dožhiva. s tapeciranim madracom. ?ele praktična stane Din. 280.—
TroOelnl C volno pol-meni madraci stanejo Din. 750i-
Potem rnarn veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto be« lo gosje Kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in postel]sko blago.	.
L BROZOVIC
Zagreb. Ilica 82.
Otomane
oa 880 de 860 » različnih vzorcih, prvovrsten la*tea izdelek. vzorkovana. pH-iasU pregrinjala sa eto-maae a 60O. la 750 aaloa-garniture, divane mo-Iroee. zanesljivo najboljše blago kupite prt
Rudolf Sever
upetmitvo	Q
Marijin tre H & <71
Gtetctn
v\Ptnje čevCje in Mejne cevCje
danes vsaSodo toupuje. ker Je postaja ta znamka ra<£ svoja odlične kvaidtete in eleganfc. ne faizooe ljubljenček vseg* sveta.
Zahtevajte »TRETORN« vrhnje ta •nežne čevlje!
Maj lepši .
božični dar
za šolsko mladino je
otroška pisalna miza
Kdor km Sotefko deco in 2eB od ffl« »»trajaega očeoia. naj nudi otrok n nadvse prrafaa6oo
otroško pisalno mizico
kMeta Je nporaMJtva od 6. do 18
lete in ki prisifi otroka k prav<itDe-nm držanju telesa, nos io rok. ter ma obenem nudi vso komodoost Mizico, ki Je rodi shramba za šolske potrebščin«, edetaje
Ignac Repše,
trornlca la zaloga pohištva, LJUBLJANA. DVORNI TRO L
Za Božič in Noto leto!
Pristno angleško blago za površnike prej 1 tn Din 496 sedaj m Din 310
M
n
n
M
n n
* 381 v* 320
- 280
v* 200 n 164
m 150
Različni ostanki češkega in angleškega blaga za ženske in moške i
»t
Nekaj primerov:
Celi ostanek 180 pripraven za suknjo io telovnik Din 110 prei m D 120
. . 367
1 80 230 4-90
2-60
„ • • • » 250
„ manjšo eelo obleko „ 300
m celo moško in fantovsko obleko za , 775
. žensko obleko ali
kostum
za
260
• • 3^0 . ,346 - . 186
Cene se razumejo na dolgoročno odplačevanje brez vsakega pribitkai
Oblacilnica 11 rija, jKestni trg 17/1 tel. 2825
Na zahtevo pošljemo potnika na oomi Oglejte »i naše Izložbe!