Leto 1874.
117
Državni zakonit
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 16. maja 1874.
53.
Dogovor od 23. aprila 1874,
■ned c. kr. državno npravo in npravnim svetovalstvom c. kr. priv. železnice Pelzenjsko-Brezenske (Hometovske) o državni ponapredščini za izvêdbo namenjene železnice od Pelznji na Klatove do
Eisensteina.
Dogovor, kateri se je na podlogi postave od 10. aprila 1874, Drž. zak. št. 37, vsled najvišje odloke od 10. aprila 1874 med c. kr. finančnim in trgovinskim ttiinisterstvom zastopajočim državno blagajnico z ene strani in upravnim svetovalstvom c. kr. priv. Pelzenjsko - Brezenske (Homotovske) železnice z druge strani, o brzim početku dela za železnico od Pelznji na Klatove v Eisenstein ukrenil tako le:
I.
C. kr. finančno ministerstvo se zavezuje, da hoče c. kr. priv. družbi železnice Pelzenjsko-Brezenske (Homotovske) v ta namen, da se železnica Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinska precej delati začne in dodela, do rokov v členu ITI tega dogovora povedanih brezobrestno gotove ponapredščino vsega do sedem milijonov goldinarjev avstr. velj. v bankovcih dati in za tirjatve odtod izvirajoče v plačilo vzeti delnice (jfkcije) imenovanega društva po polni imenski vrednosti.
Prejete ponapredščine je z delnicami odriniti brž, kakor se te izdadd, a najpozneje takrat, ko se začne vožnja po kosu Pelzenjsko-Klatovskem.
Počenši od 1. dne januvarja tistega leta, ki pride po tem, ko se začne vožnja Po vsej potezi od Pelznji do Eisensteina, stopijo te delnice v pravico, dobivati dividendo.
n.
Gotove ponapredščine, ki jih c. kr. finančno ministerstvo po členu I tega dogovora dodeljuje, bodo se vselej po meri potrebščinskega preudarka, ki ga družba med 20. in zadnjim dnem vsacega meseca c. kr. trgovinskemu ministerstvu
23
(&l«T«niach. J
za prihodnji mesce poda in prav obrazloži in katerega tudi državni delo nadzira- I joči organ poveri, po e. kr. Praški deželni glavni blagajnici izročile na neŠtemp- j ljano prejemno potrdilo veljavno izkažejo.
m.
Nasproti se zavezuje družba s svoje strani, da hoče:
a)	podrobni projekt za kos Klatovsko-Eisensteinski najpozneje v treh mesecih predložiti in sploh vse napraviti, da se propisane komisijske poizvéde o do-tičnem kosu po predlogu podrobnostnih črtežev lahko začno ;
b)	obrniti vso skrb na to, da se delo — kolikor to dopusté razmere in dane j dovolitve za delo — po vsem kosu od Pelznji do Eisensteina začne in nadaljuje, | in da bode dalje moči kos Pelzenjsko-Klatovski zadnji čas do 1. maja 1876,
a kos Klatovsko-Eisensteinski dalje najpozneje do roka v koncesiji za do-vršbo postavljenega, t. j. do 13. novembra 1876, občni službi izročiti;
c)	oddajatev dela podjetnikom podnesti c. kr. trgovinskemu ministerstvu v odo-brenje in zlasti v tem slučaji, ako bi se poteza vsa ali po nekem delu ne delala na svojo roko, temuč delo oddalo podjetnikom, dotične pogodbe za delo in za nabavo potrebne robe in dotične uvetovnike v načrtu predložiti ter narediti tako, da se z dotičnimi deli najpozneje v osmih dneh po prejetem odobrenji tudi res začne; način, po katerem se bodo dalje denarji nabavljali, zlasti ustanovitev cene, po kateri se izdadö prijoritete, predložiti je vladi v odobrenje;
d)	skrbeti za to in po vsi moči truditi se, da se predrugačba pravil c. kr. železnice Pelzenjsko-Brezenske (Homotovskc), kolikor je potrebna zaradi izvedbe projekta Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinske železnice, zadnji čas v šestih mesecih, od denasnjega dne računeč, vresniči.
Državni upravi se za ponapredščine, ki jih ona dit po členu T, dopušča na vse stavbe Pclzenjsko-Eisensteinsko poteze in na vso za delanje to železnico spravljeno robo prva in izločilna zastavna pravica s predstvom pred vsemi iz katerega koli imena izvirajočimi terjatvami, dokler se ne izkaže, da so priskrbljeni denarji, potrebni za dodelanje te poteze.
V.
V zavarovanje posebnih interesov, ki jih ima državna uprava «dtod, da ona — kakor se jo gori namignilo, — priskrbi sredstva za hitro napravo cele železnice od Pelznji do Eisensteina in za nje opravo in da za to vzame delnico po imenski vrednosti, dopušča družba državni upravi pravico, po državnih v ta namen postavljenih organih kakor sc ji bode zdelo primerno in s porabo sredstev k imenovanem namenu gotovo vedočih neposrcdstveno čuti nad tem, da so denarji po c. kr. državni upravi v delo in opravo železnice od Pelznji do Eisensteina določeni res in primerno za napravo te železnice in za nje kretnjo ali službo uporabijo.
Troške tega posebnega nadzora povrne delničarska družba z vsoto, katero ustanovi c. kr. trgovinsko ministerstvo,
zastopnikom imenovane družbe, ki svojo pravico do tega I
VI.
v
Se bode družba, predlagaje predrugačena družbena pravila (ölen III a, c/), pazila na to, da bode državna uprava za ta čas, dokler bode državna blagajnica po danili ponapredščinali ali po imetji delnic neposredstveno udeležena pri podjetji c. kr. priv. družbe Pelzenjsko-Brezenske (Homotovske) železnice, v upravnem svetovalstvu zastopana po udu, ki ga ona imenuje, in kateri bode imel pravico, Ustaviti take zaukaze družbenega upravstva, ki se mu zdč, da so vprek pravilom ak javnemu interesu ali tudi državnim finančnim interesom, iz tega dogovora posebej izvirajočim, toda njegova dolžnost bode na to precej obrniti sc na c. kr. trgovinsko ministerstvo, da ono ukrene razsodilo, ki naj pride brez odloga ter kode družbo vezalo.
VII.
Izrekoma se ustanavlja, da veljavnost pričujočega dogovora in zlasti oprava v njem od državne uprave zagotovljenih plačil se ne začne prej, nego bode c. kr, trgovinsko ministerstvo dalo dovoljenje, delati če tudi samo en kos te železnice, ni bode po politični oblioji konstatirano, da je mogoče delanja zdajci lotiti se.
Pričujoči dogovor bodi ničen in neveljaven, ako družba —• kolikor bode na njej — ne'dostanc rokov v členu lil postavljenih.
V takem slučaji ima družba dolžnost, nemudoma povrniti državnemu zakladu že prejete ponapredščine in pa obresti po pet od sto.
Na Dunaji, dne 23. aprila 1874.
(L. S.) Itaiilians s. r.	Pretiš s. r.
p. kr. minister za Irgovinn.	p. kr. finančni minister,
C. kr. priv. železnica Pelzenjsko-Brezenska (IIomotoVska)î
Hedlli atu tuer s. r.	Ur. Selimo kal s. r.
53.
Ukaz ministrov za notranje reci in trgovino od 29. aprila
1874,
o obrtu pokoncevanja podgan in miši s pomočki, ki imajo kaj strupa v sebi.
Za obrt pokončevanja podgan in miši s pomočki strupovitimi potrebno jo dopustilo (koncesija). Ljudčm zaupanja vrednim, ki izkažejo potrebne znanosti, smc se tako dopustilo pod naslednjimi uveti (pogoji) podeliti:
1.	Strupoviti pokončevalni pomočki smejo se pripravljati samo po takih receptih, za katere je gosposka našla, da jih je moči dopustiti.
•
2.	Pripravljajo take pomočke treba je ravnati z največjo opreznostjo aB previdnostjo, da se ne zgodi kaka nesreča bodi si od odpadkov ali ostankov, bodi
si s posodami, kadar se porabijo za kaj druzega, ali kakor koli, ter se morajo kakor strupovina sama, tako tudi iz nje pripravljena pokončevala skrbno braniti, kakor je pisano za strup (otrov) sploh.
3.	Obrtniku tacemu je čisto prepovedano, te pokončevalne pomočke prodajati.
4.	Obrtnik mora strupoviti pomoček vselej s svojo roko nastavljati ali, če ga po kom drugem pokladati dd, mora vsaj on sam pričujoč biti in na ravnost paziti na delo, in, kadar je pokončevanje dovršeno, mora ravno takö zbrati ali zbirati dati ostanke nastavljenega leka, ako bi jih kaj bilo. Nastavljati ga je oprezno (previdno) takö, da ne pridejo ni ljudje, ni koristne domače živali v nevarnost, ostrupiti se.
5.	Predno obrtnik v kateri občini (soseski) jame zvrševati ta svoj obrt, naj se vselej zglasi pri občinski gosposki ter ji pokaže svojo dopustnico.
Gosposka obrte dopuščajoča ima pravico, z ozirom na okolnosti tega ali onega kraja prosilcu nalagati razen teh še druge uvete ali pogoje.
Pretiš s. r.	Bauhaus s. r.
54.
Postava od 3. maja 1874,
o uvetih in dodelilih v zagotovitev lokomotivne železnice od Opave na Snhi dol in Novi Jičin do moravsko-ogerske meje o Vlarskem prehoda.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, izvêdbo lokomotivne železnice od Opave na Suhi dol in Novi Jičin do moravsko-ogerske meje z gledjo proti Trenčinu zagotoviti s podelitvijo dopustila (koncesije) pod uveti te postave.
Koncesijonarje je zavezati, da za ta slučaj, ko bi kralj, pruska vlada zagotovila napravo železnice od Ilatibora do avstrijsko-pruske meje, narcdé železnico od Opave do državne meje v stik s pruskim železničnim omrežjem, tor v občno službo izročč isti čas, ko bode tujezemski kos dodelan.
Člen II.
Podeljujoč koncesijo sme sc za to železnico z državne strani zagotoviti poroštvo letnega čistega dohodka z razdolžnino vred, v maksimalni vsoti od 51.800 gb (eden in petdeset tisoč osem sto) avst. veljave po čez v srebru od milje na dvajset let, tako da če bi letni čisti dohodek ne dosegel zagotovljene vsoto, dopolni ma* njek državna uprava vendar samo do gori povedane maksimalne vsote.
Poroštvo čistega dohodka je ustanoviti na podlogi izkazanih resničnih troškov dela, s troški za nabavo denarjev in intorkalarnimi obrestmi vred. Stavbe, katero
je moravsko-sleška osrednja železnica na kosu Opavsko-Suhodolskem dejanjsko izvedla, in gradivo, katero je omislila in ki je še ondi, smejo se, če se eno in drugo da porabiti za novo železnico, prevzeti, pa samo po vrednosti njih zdanjemu stanu primerni, ki se najde po cenitvi in katero trgovinsko ministerstvo pretehta in gledč vsote odobri, in samo ta vsota se sme postaviti v račun o resničnih troskih cestnega dela. Poroštvo čistega dohodka z razdolžilno vsoto vred od potrošenega kapitala začne po primeri milj veljati tist dan, ko se odpre Opavsko-Novo-jičinski kos, za drugi kos od Novega Jičina do moravsko-ogerske meje pa začne še le tedaj, ko se začne vožnja tudi po kosu od moravsko-ogerske meje na Trenčin v Trnovo, ter bode izdelana nepretrgana zveza železnocestna med Opavo, Tren-činom in Trnovo.
Za potezo od Opave do avstrijsko-pruske državne meje proti Ratiboru začne isto tako poroštvo še le tedaj, ko bode kos na tujej zemlji dodelan ter nepretrgana železnična zveza med Opavo in Ratiborom v službi.
Člen III.
Da se zvrši člen II, treba teh določil:
1.	Od zagotovljenega letnega čistega dohodka naj se v razdolžllo gldvnice jemlje tista vsota, ki jo državna uprava odloči po razdolžnem črteži, ki ga sama potrdi, vsled katerega se izdana glâvnica izplača v tem času, dokler bode trpelo dopustilo.
2.	Doplačilo, katero bi državno upravo zaradi prevzetega poroštva morebiti zadelo, naj se po dognanem pretresu vpoloženega dosvedočenega letnega računa dati odkaže tri mesece potem, ko se vpoložl ta račun.
A državna blagajnica v odkup doteklih dčlničnih in obligacijskih kuponov tudi poprej začne po resnični potrebnosti, najdenej na podlogi preudarka o dohodkih, dajati nekčlična odplačila, prihranjàje si očistek (obraČunek), kateri se zgotovl na podlogi letnega računa, če se bode koncesijonar z dotično prošnjo oglasil šest tednov pred doteklim rokom.
A ko dokončna ustanovitev letnega računa, katerega bode vpoložiti najpozneje v treh mesecih potem, ko mine krčtno leto, pokaže, da so ponapredščine previsoko bile odmerjene, naj koncesijonar mahoma povrne, kolikor je preveč dobil, s prištetimi šestodstotnimi obrestmi vred. A treba je najpozneje v letu dni po zvršetku dotičnega krčtnega leta oglasiti se za dodatek od države, kajti sicer mine pravica do njega.
3.	Vsoto, katero državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, smatrati je samo za tako ponapredščino, ki daje po štiri od sto obresti na leto.
Dokler dana ponapredščina ni j do dobrega odplačana, treba vsako leto, kadar čisti dohodek preseže zagotovljeno letno vsoto, polovico tega presežka državni upravi odšteti v razdolžbo. Druge polovice tist del, kolikor ga državna uprava določi po pravilih, dajati je v reservno zalogo.
Dotekle obresti je plačati, prodno so ponapredščine povrnene. Ako bi država imela terjati take ponapredščino ali obresti, ki do tiste dobe, kadar prestane dopustilo ali so železnica odkupi, niso še izplačane, opraviti jih je iz dne imovlne železno ceste, kar je še ostane.
Člen IV.
Za železnico v členu I omenjeno se dopušča oprostitev od dohodârine in štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, katerega bi utegnile vvesti nove postave za čas dela in devet let po tem, ko se začne vožnja po vsaki v členu II omenjenih železnic posebej, pri čemer bode vsoto, ki pride na vsak kos, izračuni ti po dolgosti milj.
Še se dopušča, da se prva izdatba delnic in predstvenih obligacij z začasnimi (interimalnimi) listi vred zgodi brez štemplja in pristojbine. Tudi se dopušča oprostitev od presnemščine, kar bi je bilo plačati od kupljenih zemljišč.
Za plačilo štempljev in pristojbin od vseh pogodeb, vlog in drugih pisem v nabavo denarjev za delo in opravo te železnice dovoljuje se rok do časa, ko se začne vožnja po dotičnih kosih.
Troški za notiranje efektov na tozemskih in vnanjih borsah in davki, ki jih bode podjetje plačevalo, ko preteko davka prosta leta, smejo se v gospodarstveni račun med izdatke postavljati; glede štempeljskih pristojbin od kuponov to nij dopuščeno.
Za državne doplačke podjetje ne plačuje dohodârine.
Č l c n V.
Kos od Opave do Novega Jičina mora se najpozneje v Šestih tednih začeti delati in zadnji čas do konca decembra 1875 dodelati in občni službi izročiti. Delo kosa od Novega Jičina do ogerske deželne meje naj se še le začne, ko bo popolnoma gotovo, da se naredi železnica od moravsko-ogerske meje na Trenčin v Trnovo. V tem slučaji jo je 2'/2 loti po začetem delu izročiti javni službi.
Da izpolni to dolžnost, za to mora koncesijonar državni upravi dati primerno varščino, kakor ona določi. Ako se zgornja dolžnost ne izpolni, sme se izreči, da je kavcija zapala.
O ti priliki narejena opravila in pisma so prosta pristojbine in štemplja.
Člen VI.
Kar se tiče stika v členu l omenjene krilne železnice od Opave v stik s pruskimi železnicami in krctne službe v vkupni menjalni postaji, pridržuje so ustanovitev dotičnih določil sklenitvi državne pogodbe s kraljevsko prusko vlado ter bodo koncesijonarji dolžni, podvreči se določilom te državne pogodbe in dolžnostim, katere jim naloži.
Člen VU.
Ireba bode vladi v odobrenjo predložiti uvete, pod katerimi se hoče domu' nabaviti, zlasti visokost emisijne cene, kakor tudi uvete, pod katerimi sb razdadd dela. \ se dela in dovožnje potrebščin naj se razdadd po ponudi.
N se mostove in vse druge znatne stavbe in umeteljna dela je narediti iz že-lezja in kamenja.
Člen YTIT.
Koncesija bode trpela devetdeset let od dne, katerega se začne vožnja po vsej v členu I omenjeni železnici.
Ustanavljaje druga dopustilna določila bode kolikor mogoče gledati na postavo od 1. junija 1868 (Drž. zak. št. 56) o uvetih in olajšilih za podjetje „avstrijske severno-zahodne železnice“; ali kar se tiče tarif za vožnjo ljudi, naj veljajo tarife južne železnice, kakor jih določuje dopustnica.
Člen IX.
Zvršitev te postave je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Xa Dunaji, dne 3. maja 1874.
(L. S.) Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus s. r.	I*retis s. r.
55.
Postava od 3. maja 1874,
da bodo štemplja in pristojbin proste razprave, namenjene dognati odkup nespremenljivih dajatev ali oprav v delu, denarji in blagu samostanom, cerkvam in faram po kraljevini Galiciji in
Vladimiriji z veliko vojvodino Krakovsko.
»S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
1.	Da so polajsa daljšnja razbremenitev v kraljevini Galiciji in Vladimiriji z veliko vojvodino Krakovsko vred z ozirom na nespremenljive dajatve in oprave v delu, denarjih in blagu samostanom, cerkvam in faram, določuje se, da so tiste vloge, katere se po deželni postavi za kraljevino Galicijo in Vladimirijo z veliko vojvodino Krakovsko od 27. maja 1873 podajejo zaradi izračuna, poterjanja in izročila odškodnine, zaradi zavarovanja odveznih kapitalov s pomočjo zemljiške knjige in zaradi izbrisa odpravljenih dolžnosti, ter tudi omenjeni vpisi štemplja in pristojbin prosti.
To oprostilo se ne tiče tistih vlog, ki jih stranke podajč političnim ali sodnim oblastvom, da bi svoje pravice na predmet odškodbe zglasile ali dognale.
Pisma, katera sc pri izvodu gori omenjene zemljiške odveze zaradi ustanov-Ijenja pravnih razmerov in o odškodbi narejajo med upravičenci in dolžniki, bodo U Vet n o (pogojno) prosta štemplja in pristojbin, dokler se ne porabijo za drugo nego za zvršitev odškodbe in za vpis v javne knjige.
Isto volja o uradnih odpravkih edino v ta namen izdanih.
Poslednjič so tudi denarji, kateri se v hrambo polagajo v zavarovanje ali za plačilo odškodnine, izvirajoče iz gori omenjene zemljiške odveze, oproščeni hra-nilščine.
2.	Ta postava pride v moč brž kakor se razglasi, ter naj se uporablja na vse v členu 1 naštete vloge, pisma, odpravke, vpise in v hrambo dane denarje, kolikor se jih je primerilo od časa, kar veljd deželna postava od 27. maja 1873.
Zvršiti jo naroča se Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 3. maja 1874,
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Pretiš s. r.
50.
Ukaz ministra notranjih reči od 3. maja 1874,
o prevažanji in o izkopavanji (ekshnmaciji) mrličev.
r	i 432
Z razpisoma c. kr. državnega ministerstva od 18. marcija 1866, Št. -jpjf
in ministerstva notranjih reči od 3. avgusta 1871, št. 9404, bilo je političnim oblastvom I. stopinje, oziroma zdanjim okrajnim glavarstvom in v mestih, ima-jočih svoje statute, magistratom odkazano, dovoljevati prevožnje mrličev in izdajati mrtvaške spremnice ali propustnice (pose), naznanjajo vsak slučaj posamič dotičnemu deželnemu poglavarstvu.
Zdaj pa se istim političnim oblastvom I. stopinje daje tudi oblast, določati o prošnjah, kijih podajö stranke za dovolitev, izkopati mrliča ali mrliške ostanke.
Določila, veljavna za izdajanje mrtvaških spremnic, ohranijo se v moči in o prevažanji mrličev na pokopališče drugega kraja, kjer človek nij umrl, ter o izkopavanji mrličev in mrliških ostankov se ukazuje naslednje, namreč :
1.	Y vseh slučajih, v katerih se hoče, da bi kdo bil pokopan na drugem pokopališči, in ne na pokopališči tistega kraja, kjer je umrl, in za vsako gori omenjeno izkopavanje mora sc prositi politično oblastvo I. stopinje za dovo-ljenje.
2.	Za načelo ali glavno pravilo veljd, daje ravno omenjeno mrtvaško vožnjo sploh in tako tudi zlasti izgreb mrliča odreči v vseh tistih slučajih, v katerih o tem zaslišani uradni zdravnik ne izreče, da jo stvar z ozirom na javno zdravstvo ali gledč na zdravje ljudi pri tem dolo imajočih popolnoma brez pomisleka.
Ako torej kdo kje umrje ter bi mu radi truplo drugam prepeljali, pa s ka-koršnih koli vzrokov nij moči izpolnjevati zdravstvenih propisov to splošnih, to v posebnem slučaji dati se imajočih, treba ga je po tem takem, naj je bil katere koli vere, tudi pokopati na pokopališči tistega kraja, kjer je umrl.
3.	Kadar koli se najde, daje moči dopustiti prevožnjo, oziroma izgreb in prevožnjo mrliča ali mrliških ostankov, ukazati je po mnenji, prejetem od uradnega zdravnika, tiste zdravstveno-policijske naredbe, ki ustrezajo posebnemu slučaju, in da se one na tanko izvedejo, to je nadzirati po poslanem k temu uradnemu dejanju zdravstvenem postavljenci, kateri se ga mora sam osebno vdeležiti ter daje odgovor.
Daje delo sam osebno nadziral, to mora zdravstveni postavljenec na mrtvaški spremnici potrditi.
4.	Zastran tega, v kakšne trüge in kako je spravljati mrliče, kateri se hočejo kam prevažati, veljajo naslednja določila:
a)	Ako bode vožnja trpela dalj časa (en teden ali še čez), mora se mrlič kon-servirati (pomaziliti ali balzamovati). O vročem letnem času sme se po okolnostih tudi pri vožnji izpod enega tedna zahtevati, da se mrtvec kon-servira.
b)	Kadar bode vožnja trpela 24 ur in več, tedaj je mrliča shraniti v dvojno trugo in v trugi pritrditi z opasili. Ena in druga teh dveh trug mora biti ali iz trdega lesa in znotraj povsod dobro osmoljena ali pa iz kake kovine (metalna).
Znotranja truga bodi kolikor je koli mogoče, takč zaprta, da zraka ne prepušča, oziroma zasmoljena ali zalotana.
Vnanja truga se mora povsod dobro zapirati in stikati.
Vrhi tega mora biti dvojnata truga še v leseno skrinjo vložena in zaprta.
c)	Kadar se iz kraja, kjer je kdo umrl, prevaža mu truplo kam v obližje do ene milje daleč, tedaj je, kakor so okolnosti, ali smeti dopustiti, da mrliča denejo v navadno trugo, ali pa ukazati kake posebne opreznosti (previdnosti).
d)	Kadar je vožnja kam čez eno miljo daleč namenjena pa vendar ne bode trpela 24 ur, tedaj je vzeti dvojnato trugo, kakor za b).
Bode li tukaj ukazati, da se truplo pritrdi, in tako tudi, da se dvojnata truga oklene z leseno skrinjo, to določijo okolnosti.
Z ozirom na okolnosti, v vsakem času in kraji drugačne, smejo se v posameznem slučaji zapovedati tudi druge tukaj ne imenovane naredbe pri devanji mrliča v trugo, kakor n. pr. da se praznina zasiplje s kakim gnjilobo ustavljajočim pomočkom ali kaj drugega tacega stori, ali pa odpustiti katere za pravilo postavljene previdnosti, vendar samo v toliko, da to ne bode nikakor na Škodo obrambi občnega zdravja.
Zastran tega, kako je izkopane mrliče ali mrliške ostanke v nove trüge devati in spravljati, morajo se ukazati podobne namenu primerne previdnosti.
5.	Kar se tiče izkopavanja mrličev, delati je ravnajočemu zdravstvenemu postavljoncu na to :
*
a)	da se izkopavanje godi o hladu (torej v zgodnjih jutranjih urah, če nij mrz-. lejši lotni čas) in da se odganjajo vsi nepotrebni gledalci;
b)	da izparic, ki hlapč iz groba, veter ne vleče v pričujoče ljudi, temuč da jih odnaša na drugo stran;
o) da se smrad s primernimi razkužili ali disinfekcijami kolikor je moči prežene;
(81ov«nia< h. )
d) da se izgrebeni mrlič (oziroma kolikor je ostankov njegovih), neutegama
spravi v novo po propisu narejeno trugo, ki bodi pripravljena tik groba, in
truga brž dobro zapre.
6.	Praviloma je mrliče prevažati po tistem vozilu, po katerem jih je mogoče v razmerno najkrajši dobi odpraviti tje, kamor so namenjeni.
7.	Kadar hočejo mrliča voziti z vprežno živino, naj se jemlje do dobrega zaprt, ali kjer to nij mogoče, vsaj spodoben in popolnoma pokrit voz, na katerega se ne naloži nikak drug tovor.
Takemu mrtvaškemu vozu je razen voznika pridati še spremljalca. Oba sta odgovorna za to, da se vožnja opravi samo po cesti, katera je v spremnici (propustnem listu) zapisana, in brez vsega nepotrebnega odloga.
8.	Da je mrlič dospel na pokopališče tistega kraja, kamor je namenjen, to je za časa dati na znanje dotični občini (soseski). Ondi naj v tej stvari zveden zaupnik, ki ga pošlje politično oblastvo, sprejemši mrtvaško spremnico in mrliško oglednico, voz na to stran pregleda , če je truga po propisu narejena in oko-varjena.
9.	Takšne pripeljane trüge smejo se samo tedaj odpreti, kadar gosposka tak<5 naroči.
Zlasti se v nikakem izmed slučajev sem spadajočih ne sme dopustiti, da bi se truga odprla zaradi poobrednega umivanja kacega židovskega (izrajelitskega) mrliča.
Lasser s. r.
57.
Razglas finančnega ministerstva od 10. maja 1874,
da se je mala colnija v Enge na Tiroljskem opustila.
Mala colnija II. razreda v Enge na Tiroljskem opustila se je zadnji dan aprila meseca 1874.
Ob enem se je oskrbovanje čolne službo izročilo ondukajšnjemu finančno-stražnemu oddelku z oblastmi male colnije IT. razreda.
I*retis s. r.