. ^ . cr- y l^-.«^»jf- "t^7SJTJ5>W!^ Ili Stefllta. I Liibljiii, i pitil. 21. mrtinta 1917. L Icio. vjKP^ đHBSs ^BSifi! s^L^l^H ^L^b^L^h ^L^b^L^I L^b^L^B b^b^b^b^b^b^b^K b^L^b^b ^L^b^L^L^!*. b^b^b^b^b^b^b^L^bv b^b^b^L^I b^b^^j^b^b^LA b^b^b^b b^b^S^^S^B^b^K RS&I25 ^BSfff fift^SS ^.jt^c^S l^o^kb L^b^eB^bv ^^^^s ^3!&9Hi ^Fa^V b^Lh^I l!^9v^K b^^L^^B V^^^^SIB^v b^b^L^B ^l^^l L^b^L^I ^b^b^b^L^L^B b^L^L^B ^L^L^b^b^b ^^^^BB ^b^b^b^b^h b^L^b^b^I b^bEmJI ^^^^b^L^L^b^I ^b^Bb^b^Mb^EBb^b^bi h9nk2i SjKSF ilm_QF-E t&fv^^v JflEf^Jv BBf^^DI .Slovenski Narod" YOl|ft po požti: zt Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: eek> leto skupaj naprej . K 3O- ćelo leto naprej . . . . K 34*— FetrUeta Z Z «< *• I 750 ra ^^^ in vsc ćrv^e dežete: na mwec „ „ . . . 250 ćelo lcto naprej .... K 40.— VpraSanjera glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Upravnistro (spodaj, dvcrfSče lcvo). Snaflova ulica 4L 5, telsioa £t. 35. Zrlta|« vrati daa *vft6*r Izvz&mtl nolello la praznik«. Inserati se računaj) po porabljenem prostoru \n sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vln., dvakrat p5 7 vln., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., par te in zahvale (enak prostor} 10 via. Pri večjih insercijah po dogovora- Na pismena narobila brez htiđobne vf>o>Utv^ naro'ilne se rte ozira. „Tfarolaa tiskara?" talaca St. 89. UpravniStvu naj se po§ilji;o naroćniie, rek!s nacije, iaserati L t. d., to je administrativne stvnri. .Slovenski Narod" velja w Ljublfanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj t ćelo leto naprej . . . . K 23«— I četrt leta „ . . I . . ?'— pol leta....... 14-— I na mesec ,.....9 2*30 Pdsamsztia števiiSo valja 12 vinarjev« Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vradni&tro: Sedlara aliaa 3L 5 (v prltličju levo\ telelon 4L 34. Neznosno brerne. Slika, ki jo kaže proračun, je silno resna, Nikdo se ne more uhraniti težkih skrbi. S temi besedami je predložil fi-nančni minister državnemu zboru redni proračun za tekoče leto 1917. 18. 2e s e d e m let gospodari Avstrija brez redno odobrenega budgeta, brez neposrednega sodelovanja in kontrole državnega zbora. Leia 1909. je bil snre-3et v parlamentu zadnji redni celeletni proračun za 1910. — pozneje si je država pomagala s provizoriji, ki jih je de-loma dovolil državni zbor, deloma pa 6i jih je vzela vlada sama s pomočjo zloglasnega § 14. V te že na sebi ža-lostne razmere, ki bi bile v vsaki drugi državi nemogoče, je udarila vojna, ta strahoviti moloh človeskega življenja in imetja. Z neurejenimi financami je šla država v vojno, prave razvaline državnega gospodarstva so to, kar se imenuje redni proračun za leto 1917. 13. V primeri z zadnjim mirnim letom (1913.) so se pomnožili 1 e t n i državni izdatki od346Tl milijonov kron na 22.169*6 mili-jonov kron, torej za IS.708'5 milijonov ali skoro 19 milijard! Deficit znaša 17.985*6 milijonov kron! Državni dolgovi, ki so znasali pred vojno 13 milijard, so narasli za 4T26 milijard in štejejo torej danes skupaj nad 54 milijard, za katere je treba 1 e-tos, ko ne gre za amortizacijo vojnih dolgov še niti vinar, 2264'7 milijonov kron na obrestih in amortizacijah, od tega nad 1702 milijona kron le za obre-sti vojnega dolga. Kadar pa priđe na vrsto tuđi amortizacija, potem se bo reklo odriniti le za vojni dolg o k r o g 3 milijarde kron na leto: skozi 40 let na vsakega državljana 100 kron, na rodbino s 4 otroci 600 kron! Z rednim državnim proračunom je na mah razgrnjeno ćelo državno finanč-no vprašanje. Kar je vlada sama na lastno pest zagrešila, namenoma zapostavljaj oč pravice parlamenta in zave-dajoč se protiustavnosti svojega posto-panja, to naj sedaj odobri državni zbor. Zastopniki ljudstva naj prevzamejo odgovornost za strahovita bremena, ki Jih bo moralo ljudstvo prevzeti, naj ljudstvu sedaj sami naprtijo ta bremena. Za ljudske zastopnike se bližafo Čaši ogromne odgovornosti, politične in narodno - gospodarske. Politično stoji stvar tako, da bo tišti, ki odobri letošnji redni proračun, odobril vsa protitistavno najeta poso-jila, dal vladi in sistemu za vse, kar se je zgodilo, svoj absolutorij ter se bo moralično zavezal tuđi za dolgoletno bodočnost, kajti ako letos privolim v pokritje obresti za vojna posojila, nisem le odobril, da in kako so bila najeta ter kako so bila po rabljen a, tem-več sem se tuđi moralično obvezal, da ne bom prihodnja leta — 40 let — od-klanjal plačila obresti in amortizacii. Prevze! sem torej najdalekosežnejse politične obveznosti. Pod kakšnimi političnimi predpo-goji bi mogli danes zlasti slovanski po-slanci prevzeti tako ogromno odgovornost? Jasno je, da le pod tistimi, ki so jih sami stavili glede preureditve države. Le konsolidirani državi morejo poslanci izkazati tako dalekosežno zaupanje, ker je konsolidacija državnega ustroja neobhodna garancija, da bo država ogromno breme, ki ga ji je naprtila vojna, tuđi brez katastrofe prenesla. Tako stoji stvar v političnem ozim. Za naše poslance kot zastopnike ma!c-ga, gospodarsko (ne po lastni krivdi!) slabega naroda pa je tu še drugo vpra-šanje. AH naj vsi narodi prevzamejo enako težka bremena? Tišti, ki so najboljše svoje sile izgubili, ki so umirali od glada, katerim je vojna opustošila najlepša sela, ki imajo na tisoče svojih rojakov razkropljenih kot be-fcunce po svetu, ravno toliko, kakor tišti, katerih politika je prava vojna politika, ki sede v centralan, ki je za nje Š5 vedno kruha in masti, kl nišo izgubili nobene vaši, nišo okusili grenkih solz begunstva, ki so v vojni še obogateli? Izračunati se da, kam je šcl zaslužek vojne! Naš ii u r o d je izgubil v vojni mili;one! Vprašanje naše gospodarske eksistence je na dne vri cm redu. Spojeno je kar najožje z vprašanjem naše državne avtonomije. Le če bemo mosH neovirano r>krbeti za m§ blagobit, borno zacelili rane, ki nam jih je prizadejala vojna. Vprašanje našega narodnega programa v smislu deklaracije je v nerazdružni zvezi s finanč-nim problemom, ki je sedaj raz-grnjen v državnem zboru. Tega se zaveda naša delegacija — prepričani smo — v polni meri. Zato je opozicija, katero je napovedala vladi in sistemu in ki se tiče predvsem državnega proračuna, historičen čin, pomemben po svojem bistvu in svojih posledicah. Ves narod stoji za svojimi zastopniki. Drugi uan politične debate je bil prav zanimiv zaradi nastopa znanega Wolfa. Ta poStcnjak, ki si je za Časa Badeniia pridobil v pan^ermanskih kro;:ih s s\ojo brezobraznostjo prav velik vrpliv, se je zdaj navidezno spo-koril in se gre naivečjega avstrii?-ke.a:a patrijota. Rad bi namreč r a z ;r n a 1 parlament, misleć. če izrine parlament in zavlada absolutizem, bo pri-lika in čas. da se vresničijo p e m š k i sB e ! a n s i<;- Mapadal ie zlasti Ćehe in grozil, da bodo Ncmci razbili državni zbor, če priđe kak »češki veleizća.ialec* v parlament. Za Ju-goslovansk! V.lub je govori! dr. La.^lnja. Dunaj, 21. septembra. Poslanska zbornica je danes nadaljevala proračunsko debato. Kršć. socij. Hauscr je prosrama-tično izjavo ministrs!ce^a predsednika pri-merjal nekaki čarovni formuli za pomlaje-nje Avstrije. Dr. Langenhan je zagovarla! do-bičke velike industrije in očital vodilnira kromom, da so preveč pop'jstri naprpm državnopravni m aspir^cijam v monarl'iii. Tuđi Je izrekel strah, da srof Czernin ne bo mo-gel izvesti svojo zavezniško, zv esto poliiil-o, če se bo napram Slovanom še dalje tako slabotno postonalo. Posl. K a d 1 č a k je pnjasnil češke zahteve in je opravičeval ustanovitev češke države v c'^viru monarliije. V imenu čeških katolikov se je zahvalil papežu za njegovo mirovno noto. Wolf in Teufe! kot foojeviika. Posl. W o 1 f (»Nationalverband") iz-vaja: Ćeski lev se dela. kaVor bi ho^.el raz-nesti ves vet. Učinkovalo je groteskno, da se je po fcrandijoznem govoru ministrske^a pred~cdnika vsedel neki gospod Buftval na poslansko kloo. Ako Dustimo Bu=ivala v zbornico, pomeni \q, da odpremo vrata vsem vcleizda'alcem. (Burni protesti pri Cehih. Klici: Vi ste sarn največii i/dajalec!) Svaril sem pred arnri^stijo. (Novi burni prn-testi.) Gospv^d predsednik. napravite mi mir! (Klici: Zc kliže policijo! ?>-TcTTiir nam-šča. Sli?ijo se klici: Zucker - \Vnlf! Nernški radikalci prijenjajo psovati Čehe. Najbolj se odlikuje posl. Tcufcl, ki kriči Kaknr ob-reden: Vcn s če^ko tolno! Vcn s temi velc-izda?ilci! Na če^ke proteste rd'zovaria: Držite svoj? č?ške zrbce! Tcuflu ostn c.č*zn-variajo CeTil. zlasti *ocijn1. - demolrr^-'l-jni poslanec Prokeš, ki mu opetovano zaluca btsedo 1 o i) o v v rbraz. ^ojacoma ?e zbornica nekoliko pomiri in V/oIi nadaljuie.) Izjavliam ?e erkrat. da rem svaril pred amrtestiio. Sirr-»p?V. Ki je vrjdz] kn1!!, ni b?J pomilošren ^ivhni med':?i?i>. ve'pi^'Jajalci pa ?o dobili milost, tišti Ijudjo. ki so za-strupljili mladino in zavaiali Ćete k izdaj-stvr. (Burni ti stvori pri Ćehih. Klici: Sra-muite se! Vi strahooctee in denuncijant! BvVa naranča tivo. da doHo ni razločevati ničc^ar.) Wolf: Proti Češki nesramnosti se nioramo boriti z vso silo. (Novi burni protesti.) Gospod predsednik, udusite vendar riovepie čp?V?t3 leva. Lcfa 1897. sta rre dala Kramar in Abrahamovič s policisti od-peli?.ti \7 zborr>!cn. to je bilo slovansko. — Ko^pnd BufivpJ r»a srne ćele ure tu mirno sedefi. (Bi'ka.) Oosnod mini^trski predsednik. Ie poslejte si zbornico. Tu naj se razredi ustavno vnrašanie in fzroči dinastiio milosti CeSkcca leva (Kroh^t pri Ceh ih.) Ta jfosri^d TCrarraf. ki nas je prodal Piniji in Srbin', je soravi! parlament tako daleč. Će-?ki gospodi? nrovnciraio. hoteli bi, da po-kličpmo poHciio. (TOici: Nesramen policist! Posf. Tenfel: Mir Ce^f. drugačc boste oklo-fut^n?! Posl. TJsv: P-'dit«- sem. lopov, na poskusite! Bukn.) Wolf: Amnestija fe bila torel gorostasnost, za'etek raz-kroja vsega parlamentarnega reda. Wolf se nato bavi s Friderikom Adlerjem ter besno napada socijalne demokrate, ki poveličujejo strahopetnega, zahrbtncga morilca. Govornik iziavlia, da so Kemci edini narod, ki je državi zvest, zato se mora notrania politika nasloniti popolnoma na nemške interese, Sedanja strerrljcnja hečejo federali/irati Avstrijo To poineni dcjrradaciio države in đeposediranje dinastije. Kcnčno se obre?ne \\roli šc ob mini'itrske^a prcdfcdnika, ki govori z ukrajinskim poslancem Petrušje-vičem ter ?:a aprostrofira: Gospod ministr-ski predsednik, poslušajte mene in ne razgovarajte se s Češkimi poslanci. Z izjavo, da Njmci ;ie akcentiralo nikakc^a snile^a miru, zaključuje voditelj nemške radikalne politiko svoj žalostili govor. Posl. Lukaszevich je izjavil, da bodo Uicrajinci glasovali proti prora- Č u n u. čc5, da ne^ejo več nositi verig poljske s'^nosti Posl. P r i e d ri a u n je poudanal, da za pospeševanje produkcije ni treba le no-ve^a zakona, n:\cco uidi novoga duha v upravo. S sovra/nostjo proti producentom se ne pospeSuje produ!:cijo. Jugoslovanslii govornik. Posl. dr. L a z i n j a je izjavi], da so Jugosiovam cesarju in papežu jal:o hva'ežni za niiiu mirovni izjavi ter je pozval vse tište, ki res mir zele, noj pomagajo JukosIo-var.om. da r.2 oJpravi z jusoslovanskih ozciiiclj gospodstvo tujcev. Govornik je konćno zahteval. nai se pri upravi na Spod. Stajerskem in Korcškem upošteva sloven- I ski jezik. [ Posl. S u b r t ie razpravljal o amne- sti^inih urr.jnikili. r.":tclMh in dMrtkili in je zahtoval njih rehabilitiranje. Tuđi amnestiranim por-lanc?*?! je vrniti njih jn?r»date. ne-zasedene mandate pa je novič razpisati. Prihodnja seja v petek. Odgovori na interpelacije. Mada je v včerajšnji seji odgovorila na več interprl?.cii. Na interpelacijo posl. V/jtrša jf od^Dvcril domobranski minister, da mu ni nič z^ano o kakih posebnih, na pravni pod'i^i slonečih nred-pravicah 2idov v arniadi. Z?r.d:!o se jo tod in tirr. da so se 2idje znali T-rnaVniti službi r?a fronti, ćn so si prislepnrlli opro-iftve, a vojažka uprava postopa streso in kaznuje vsak slučaj, za kateri i ."ive. Vzrok. da ie relativno maihcn odstotek z!^sii galiSkih Židov v strelskih jarkih, je njih telesra nesposobnost. Proračunski odsele. Proračunski odsek je včerai kon-čal rozpravo o poročilu referenta Krafta FTlcdc državnih do I rov. Snrejet ie bil predlog, ki pravi: Poslanska zbornica jcrnlj? samo z obža-lovanjem na znanje noročilo komisije za kontrolo državnih dol^cv in obsoja pestopanje pos!anccv, ki so od ieta 1914. člani te komisije, ker so opetovano sopodpisali neustavno n a j e t o p o s o j i I o, o ka-terem sami priznavajo« da ima le for-liiclne znake visećega dol^a. v resnici pa pomeni trajno obremenienje državnega zaklada. Poslanska zbornica ob-s r j a tuđi, da si je komisija dala vzeti neoiJvLsnost kontrole s tem, da je bila brez nje do'očena oblika posojila in rok rovracila. Ce je tnč.\ priznati, da so se nekateri člani sprićo brezmeino absolu-tističiiO^a jro^nodstva ere Stiirgkh opravičeno bali orebneja pre-ganjanja, če bi bili vcslno izpo-nili svoJo dolžnost, pa drugim ni priznati te olajševalne r.kolsčine, ki v nobenem fIučdju ni orrnvičiio. — Ta predleg 5e bil s?"!reict s 26 proti 14 glasom. Za predlosr so glasovali Poljnki, .lugo-slovani, socijalni demokrati. Čehi. Malo-rusi in nenirki pn?hnec Zeukcr, proti preJtogu pa »Nationaivertand« in nem-ški kršćanski socijalci. Sprcmernba v Čc?kem Svazn. Du»?nt, 21. septembra. Kakor poro-čajo, bo dosedann predsednik Cešltega Svaza poslanec Stančk odstopil. Za predsecinika bo izvoljen bivši minister poslanec Prafck, voditelj maksimall-stične agrarne frakcije. Iz pređsedništva izstopi tuđi poslanec Smcral, njegov na-sleJnik bo najbrž poslanec K 1 o f a č kot načelnik novega državnopravnega kluba. — Poslanec Stanek iziuvija o teh vesteh: Meni ni znano, da bi cbsio-ja!a v S\ azu kakšna kriza. Res je Ie, da je novi državnopravni klub sedaj druga najmojnejša skupina Svaza in da ima kot taka pravico c!o 1. podpredsed-niLa v Svazu in do podpredsedniskega mesta v državnem zboru. (Obe mesti ste dosedaj v rokah čeških socijalnih demokratov. Svazov prvi podpredsed-nik je dr. Smeral, zberaični docI-preUsednik Tusar. Razkol v Fcliskeo klubu. Dunaj, 21. septembra. V Poljskem klubu je nastal h'jd razlcol med konzer-vativci in ludovci. Konservativci so zapustili sejo, ko se je sklepalo o stališču kluba naprani vlači, ćemekrati (Lcova skupina) so gir^ovali proti opoziciji. Danes so imeli konzervativci poseben sestanek, da se posvetnjcjo o položaju. Ncmški poslanci iz alpskih dežcl so si '.-stancvlii posebno ;drjžitev in 'li po posebni deputaciji povedat ministrskemu prcdscdiiiku svoje želje. Te združitvi pripada tud> srof barbo. GOSPO3KA ZBORNICA. Durmj, 25. septembra. V gosposki zbornici jo dsrtes popoidne prečital ministrski predsednik svoj prc^r^m. Knez A u c r -sperg je prccilajjal ctvrritev debate, Kar je bilo sprejeto. Nato je bila seja zaključena. Hrvatski sabor. RADIi IZKLJUCEN IZ SABORA. Xa konr-u torkove Feje je predsednik dr. M e d a k o v i ć predlas?l, da se naj posl. Radića radi razžaljenja dinastije izkljuei iL S0 saborskih sej. Med burnim protestom opozicije, je bil v eređo ta predlog s p r e j e t. Pri tem je prišlo do jako mutnih incirlentov meci Radićem in večino. V.o.r\']ć neprestano kriči pređsećni-ku: Vi sto krvnik! Hcčete da Vas zadavim? U.^ovarjaiočemu rosi. drju PopovIOu pravi Radić: Jlolči, madžarski na^odbeni pes! ćitn se je razburjenje nekoli!:o poletio, raspravlja sabor o reformi županijske uprave in mcstnlli štatutov. Opozicija ugovarja, da smatra većina ta ^akon za skupen ogjsko - hrvatski zakon. Po govorih referenta posl. Kilrschnerja ter pori. Radića in drja Petričića in po pojasnilih pođ-bana KričLoviča je bil zakon v i. branju sprejet. Xa to razpravlja sabor o nujnem predio^u posl. ITadića, €.a. naj predloži vlada nacrt voliine reformf? že Ukom S dni. V raiT.Tavi pric.e rorovno cio oštrih ton-fliktov meci opc2icijo in većino. Poslsnec Radić ppirje pcclrredserlnika dria Lnkinića ter mti gTozi. da ga bo na cesti oklefutal. Po brezplodni dol.^ovesni roslovniški debati Eannanja predsednik, <\a. predla^a i z-ključenje poslanca Radića za nadaljnih 30 sej radi razžaljenja to-varišLev in predsednistva. V Četrt k ovi seji je bil pređsedni-kov prcdlog gledo posl. Radića sprejet ia zbornica je opravila drugo branje za-kor^a o reformi županijske uprave. MM o w$m im. V Leedsu se je vršilo veliko zbo-rovanje o vojnih ciijih An^lije, na ka-terem je govoril tndi Asquith, ter iz-vajal med drugim ti'.di tele: Bojnjemo se za mir sveta, ki ie vreden vsake žrtve, izvzemši vse ono, kar stori mir dra?:occn ter zagotavlja njegovo trajanje, če ga postavi na trd-no skalo od vseh narodov priznanega prava. Miru v teirt zmislu ni naj ti tam, kjer so ga prej tolikokrat iskali, v usta-vitvi dejanskih sovražnosti in v nato sledečih pogaianjih, v poročilih in po-godhali. izposi.iviicnih ce!i vrsti slučajnosti. To je, kakor \2 nekilo po pravici rckel, evangolij bedakov. Še manj pa smete vi in svet pricakovati do^.to-jen mir od pogodbe, vsiljene premaga-nemu z zmagomi, ki bi pustila neupo-htevane temelje pravice, ter bi bila v posrneh zgodovinskim tradicijam, za-htevam in svoboda;n pnzr?detih naro-gov. Take takozvane pogodbe nosijo v sebi kal lastu? smrti ter pripravljajo sa-ino tla bodočim .strainim vejnam. Do-ber vzgled za nezmiclno^c takih po-godb imamo v pogodbi iz leta Ib71.. v kaicri je vztraiala zmigovitn Nemčija na tem. da si prila^ti obe provinciji Al-zacijo in Lotarinško proti volji prebi-valccv. Dobro je, d^ se danes spomi-njanio. da sta spoznavala oba največja moža Nemčije, Bismarck in Molcke, po-sledice tega. Bismarck bi bil pastil Prancoski Aietz ter je pomembno pri-pomnil napram Busclm, da ne želi imeti preveč Francozov v hiši, in Moltke je izjavil še ne štiri leta po sklepu miru v državnem zboru, da mora ostati Nem-cija 55 let močno oborožena, da brani provincije, ki jih je v samo šestih me-secih zavćjcvala. Ali se ie kdai kako prorokovanje boij potrdilo po poteku dogodkov? Ali pa sa je Nemčija iz tega kaj učila? Brali .smo zadnje dni odgovor novega državnega kanclerja na papeževo noto. Polna je nejasnih« opolzkih splošnosti. Nemška vlada nam pravi, da s posebno simpatijo pozdravlja prepričanje papeža, da se mora v bođoče zarnenjati materijalna sila orož-ja z moralično silo prava. Ona izjavlia, da se veseli nad nadomestitvijo vojne z razsodisči in da hoće podpirati vsak tak predlog, ki bi bil zoružljiv z živ-ljenskimi interesi Nemčije in nem^kega naroda. AH Čutite tu karakteristično omejitev? Jaz pa pravim: Ali je v brzojavki državnega kancierja ali v kaki drugi merodajni izjavi nemske vlade v zadnjem času le trohice, ki bi priznala, da je pripravljena ne ponoviti zločina iz leta 1871., mar več storiti tuđi praktične korake, ki sami morejo odpreti pot do pravega in trajnega miru? Ali ie Nemčija pripravljena povrnlti, kar je takrat vzela Francoski? Ali je pripravljena vrniti Belgiji popolno politično in gospodarsko neodvisnost, brez pogo-iev in pridržkov in s popolno odškod-nino. Odgovor na taka vprašanja bi bil več vreden kot ćela vrsta plitvih be-sed. Pruski militarizem, ta je bil predmet našega boja, in je š e. Za ncmško demokracijo pa nimaino druge želje, kakor da prežene tega zle-ga duha. Cilj našega miru ni obnovitev statusa quo, niti takozvanega ravnotežja si i, marveč nadomestitev obeh z mednarodnim sistemom, v katerem je prostora za velike i n ma jhne države in pod katerim ie obem skupinam enako 2 a goto vijena varnost i n n e o dv i s n i razvoj. Samo ob sebi uinevno je, da mora sovražnik zapustiti zasedene pokrajine Rusije in Fran-coske. Opozarjal sem že na Alzacijo-LctarinSko in Belgijo, toda, kamor se obrnenio v Srednio in \zhodno Evropo, vidimo meje, ki so bile po svojem izvoru skoz in skoz unietnc, ki direktno kršijo želje in interese direktno priza-detega prcbivalstva ter so bile ognji-šča nemira in vojne nevarnosti in bodo to ostale, dokler obstoje. Tako p ra -vične, zdavnaj zapadle za-hteve Italije in Romunske; junaška Srbija, ki mora dobiti staro svojo domovino nazaj in mora dobiti tuđi prostora za razširienje svojega narodnega življenja; tu Je Poljska, glede katere vsi pod pišemo plemenite bese-de \Vilsona. Da ne pozabimo Grške in Jugoslovanov. Po-polna, Če mogoče trajna, rešttev teh ne-varnih vprašanj se mora f7,vršiti. CiM ne srne biti več oni dunajskega kongresa in svete aliance. Vodtlna misel te, da je treba nastopiti po plemenski so-rodnosti, po zgodovinski tradiciji in pred vsem po resničnih željah in tež-njah prcbivalcev. Mir ne sme omogočiti zopetno oživljenje prikritega vojnega stanja. Za vselej moramo izbrisati zmoto iz naših načel: si vis pacem, para bellum.__________________________ KomHov zaprt. Petrograd, 26. septembra. (Kor. ura cl.) Bivšega vrhovnega poveljnika Kor-nilova in druge generale in Častnike, ki so ce udeležili vstaje, so prepeljall zadnjo noć s posebnim vlakom v Bihov v provinciji Mohilev, kjer bodo ostali zaprti tako dolgo, da se bo pričel proces. Odstop ruskega zunanjega ministra. Petrograd, 26. septembra. Zunanji minister Tereščenko je izjavi! mi-nistrskemn predsedniku Kerenj^kemu, da ne more ostati v kabinetu, ako se ne bo ustvarila svobodna in trdna naredna oblast. Sovjet in kadeti. Petrograd, 26. septembra. Agcn-tutra. Osrednji odbor Sovjeta se je izrekel s 119 proti 101 glasu za obnovitev zakonite oblasti na podlagi koalicije, kateri pa kadeti ne smejo pripadati. Finski dežslnl zbor. Petrograd, 25. septembra. (Kor. ur.) Kljub manifestu provizorične vlade s katerim je bil 31. julija finski de£elni zbor raz-pusčen, ga je predsednik sklical na 28. t. m. z motivacijo, da mora rediti već mijnih na-črtov finančne^a in sospodarskega snaćaja glede razmer delavcer. stran 2. „SLOVENSKI NAROD-, anc 28. septembra 15M7. 222 sit.. Htie urodno poročllo. DunaJ, 27. septembra. (Kor. urađ.) Vzhodno boiišče. V p >Krajinl shodno Radavca Ie »ovražoi artilje-rilski ogen] racstoina ožive!. Italijansko boiišče. Pri arraadni skupini generalne^a polkovnika p!. Bo-roeviča $o bili z lotalskim *! odbija Inim ognjeni strmoglavljeni tri'i sovražrti letalcL V tonalskcm ozeml!u so prispele ▼Isokogorske patrulle za snvrazno fronto, so razstrelUc tam dve postaji za rspenfače, porasle već skladišč in so se vrnfle brez izgube z vjetniki. Jugovzhodno bojice. Nikakfh več-frri bojnih dejanj. — Sef gen. štaba. IlemSKo urađno poročllo. Berolin, 27. septembra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina g i m. Ruprehta Bavarskega. Bitka na Flandrskem ie včeraj od ranega iat-ra ff'oboko v noč nepretriroma divjala. V malih bojih se ]e nadaijevaia do jutra. Zopet je kljubovala v boju prelzku^ena [4. armada angleškerau navalu. Ćete frsek neoških pekra^n so đe'.ežne uspe-ba clneva, ki je prinesel sovražniku šc mani pridobitve ozeralja. kakor 20. sep-tember. Bobaigoči ogen] nezasitne sile ie uvedel fiapade. Za sceno prahu hi dima Je prodrla angleška pehota med Mangalacrom in Hollebckom ter so jo spremljali številni oklopni vozovi. So-vrainika, ki ie večkrat juriša! na obeh straneh Langhemarka. smo vedno za-vrnili z ognjem in v bližinskeia boju. Od pokrajine vzhodno od St. Juliena lio ceste Menin-Ypres se je posrećilo Angtežem do enega kilometra sioboko vdretivnas obrambnl pas, kjer so se poteci Čez dan odigravali izmene poliii boji- S preložitvijo arti!jeriistične?a dolovanja v masah je skuša! sovražnik zadržati pošiljanie in napadanje naših rezerv. Žclezna volja nasili poikov si Je napravila pot skozi silo ognja. V hit-rera navalu smo sovražnika na mnogih točkah vrgtl naza:. Posebno trJo-vratnl boji so se vršili na cestah iz Zounebeka proti zapadu in zvečer za Gheluveld. Vas je osiala v naši po-sestL Bo!j proti Jugu do kanala Comi-nes-Ypres so se opetovano zlomili br^z-uspešno bi z reHkimi izgubami mnadi Angležev. Sovražnik do sedai svojih nanadov ni obnoviL Naiman] 12 angle-ških divlzij Ie bilo postavljenih v fronto, a nišo omsjale trdnosti naše obranite. V ostalih odsekih tlandrske fronte in v Artoisu se ie ogu^no dclo-vanje samo včasih stopnjcvaio. Ob-streljevanje Ostenda v noči od 25. na 26. septembra "e zahtevalo ražen škode na poslopjih tuđi žrtve med prebivalst-vom: 14 Belgijcev je ubitih, 25 težko poskodovanih. — Skupina nem-š k e £ a prestoionaslednika. Severovzbodno od Soissonsa, v sred-pjem odseku Chemin des Damesa in na ■vzhodnem bregti Mose je ostalo bojno delovanfe artiljerije živahno. Prišlo ie 1« do posameznfh bojev v predpclju. Včerai smo zbfli 17 sovražnih letaL. Vzhodno bolišće. Pri Dvfnsku, ob Naroikera iezera, jugozapadno od Lučka ter v delih karpatske fronte, y romanski ravnini in ob dolenji Donavi razknMoČ ogenj. Makedonska frenta. Nobenlh po-membnlh dogodkov. — v. Lude ri-ri o r i L V bitki na Flandrskem dne fc6. septembra so zastavili Angleži zo-p#t večje sile, kakor prej v bitM 20. septembra. Takrat so postavili Angleži v boj 9 divizi] ter so dosegli majhne kralevne uspehe, to pot pa so zastavili 12 divizij. z namenom. da dosežeio odločilen uspeh. Bobnaioči ogeni nezaslišane sile ie uvedel napad, ki so ?a tuđi to pot izvršili s po-močjo Stevilnth tankov, plinovih homb in raznih drugih bojnih sredstev. Napad je pro-drl dne 26. septembra proti crti Lan?he- mark - kanal Vpres in Holtebekn. Tiscče je Žrtvoval sovražnfk. a ni napredoval niti za pe vedno in vsak dan zahteva svoje žrtve. = Ćehi in parlament. Poslanec dr, B a x a je govoril v ncdcljo na nekem zborovanju n poHtičnem položaju. Iz-vajal je, da je Cehom vseeno, knko je sestavljena vlada in kaka je većina v parlamentu, ka?ti vse to je Ie provizorij. Čehi porabijo parlament samo za tribu-no, da bodo govorili Evmpi o svojih pravicah in zahtevah. Deklaraciji z ćve 30. maja mor3jo slediti nadaltnji koraki. V ustavi češke države pokažejo Čehi svojega demokratičnega duha in svoj razum za socijalne reforme in kako si predstavlja.io skupno življenje % narodi, ki bodo v čc?ki državi v manjšini. Izgi-niti mora trdftev Nemcev, da Čehi ho-čejo tlačiti nen^^ke manišine. seveda pa izgine vsaka niihova predpravica, kate-ro ima^n cedaf v v?eh de^elah češke krone. Čehi tođo dokazali Evroni 7 dei-stvi in ^tevilkami, da ni ne na Če^kem, ne na Moravskem nikakega nem^kega kompaktnega ozemlja, marveč da so na takozvanem nemškem ozemlju Češke manjine, ki irnnjo vso pravico do var-st\ra pred ^istem^tičrlm nasiljem. = ffrratskl katoHŠkl list o sooni v S. L. S. »Novine«, glasilo zagrebškega rac*Škofa dr. P>a;ieT'\ ^išejo o spom v S. L. S.: Dr. Susteršič hoče tuđi nadalje ostRti samodržec v strnnki. Toda sedaj se bodo morale mnogim odpretf oči in snrefrledpfi bor»r> mornTf Irro dr. Stister-?iča. ki ga v^ti najva?"pfs*i momenti v narodni zorodnvirfi ne dirncio. Mi ne vemo. kako morc^a biti združena v em in isti ocobi dcželni t^lavar kot 7aupn1k dunajske vlade ter predsednik S.LS, = Od *m8ml itola« do »Hej Štovani!*. Pod tem zaglavjem objavlja du-najska »Arbeiter Zeitung« otožno pripo-vedovanje nekega centralistićnega (protinarodnega) češkega socijalnega demokrata o nedavnem shodu poslanca dr. Smerala v Zižkovu. »Bil sem priča šmeralovega triumfa v Žižkovu. Prišel je s celim svojim štabom, toda govoriti ni srne!. Lastni njegovi Ijudje so rjoveli kakor obsedeni ter kričali: Živel Modraček! Stari zaupniki stranke so ga proklinjali radi narodne mlačno-sti. Po treh letih stranke ni več spoznati. Hoteli so pridobiti narodne de-lavce, mesto tega pa so lastne člane na-cijonalistično fanatizirali. lo je bil prizor! V največjem hrupu je pričelo nekaj mladićev peti »Kde dnmov muj« in Čepiće so frcale z glav. bmeralova garda je pela ž njimi! O »pesmi dela«, v rde-čem praporu« nobenega sledu. Med ti-soćglavu množico ni bilo ćetije »sodru-gov«, ki bi bili imeli pogum se zoper-staviti temu divjanju. Tako so zapustile voditelja njegove lastne legije. Šmerala so morali spremiti iz dvorane policaji v kordonu k cestni železnici. lako žalost-no se je končala ekspedicija v Žižkov, v lastni šmeraiov volilni okraj, nekdaj trdnjavo socijalne demokracije. Prctre-slo me je, ko je sodrug Reran zaklical ^meralu, spremljanemu od policistov: »Bohumir, kako daleč si prišel!« To je začetek konca. Vedno mi zveni v ušesih tišti »Bohumir, kako daleč si prišel< in v duhu vidim ^meralov bledi obraz, iz-ginjajoč s krdelom policfstov. Separatisti se ne bodo snametovali, podali so naciionalizmu roko in so danes popol-noma v njegovem objetju. Kak^ne perspektive! Bodi vesel, da si daleč od Pragceldorada fantastov, kjer prepe-vajo češkoslovanski socijalni demokrati Ie ^e »Kde domov muj« in »Hej Slo-vane!« = Eden naižalostneišlh polavov v našem političnem življenju je bosanski hrvatski rdvetnik, sedai nadporočnik - avdltor dr Pilar, zet bivšega bosanskega sekcijske-ga šefa Adalberta von Sheka, ki se je vedno na Dunaju trudil dokazati, da }e jugoslo-vanska idcia fantom. čeS, ^e Hrvati in Srbi so ne Ie po veri in kulturi, temveč rudi po iezfkn dva naroda. Dr. Pilar se je v vojni, v suknji voiaškega sodnika pokazal jako vneteza politika in pričel ie politično nasto-pati. akoravno nima na vsem božjem svetu niti enega pristala. Ko so voditelji našega bosanskesa naroda se izrekli za jueoslovan-sko deklaracijo in so se pričele znane intrige proti politiM našega ujedinjenja, ie na-stoptl tuđi dr. Pilar. Sestavil je poseben memorandum, izposloval si je naibrž potom zvez svojega tasta avdijenco ter je izročil svoje mnenje o jugoslovanskem problemu cesarju. To je že na sebi nedostojnost, ker vladarju ni na tem, izvedeti, kaj menita go-spod Pilar ali gospod ?hek, temveč zanj so važne in uvaževanja vredne Ie besede za-stopnikov naroda. Dr. Pilar se torej ni dal ustrašiti in je napravil svoj posebni nacrt za razrešitev jugoslovanskega vprašanja. Tako drža\TiiŠl-n je vedar, da priznava potrebo te razrešitve. Nujna pa se mu zadeva ne zdi, vsekakor naj jo vzamejo državniki sele po sklenjenem miru v roke. — Pilar dvomi, da mora ostati dosedanji ustroj monarhije t. j. dualizem v bistvu nedotaknjen. V ostalem pa naj bi se stvar napravila tako - Ie: Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosra in Hercegovina naj tvorijo skupno upravno področje. Slovenskih dežel in Istre Avstrija tako ne izpusti iz rok, pač pa bi morda odstopila kvarnerske otoke. Rečeno upravno področje bi tvorilo nekak »Reichs-landi Avstrije i n Ozrske, bilo bi kondominij obeh držav. Pilarjevi Jugoslaviji bi načeloval vojvoda, član vladarske hiše, imenovan od cesarja. Vojvoda zopet bi ime-noval odgovorno mrnistrstvo pod predsed-stvom bana. To ministrstvo bi izdelalo usta-vo, ki bi jo odobrila avstrijskl in o^rski parlament. Nova uoravna enota bt imela v vseh ne skimnlh zadevah avtonomiio, vendar bi imela av^trijska in ogrska vlada v vseh le-zi«lativ'Tih zadevah pravico veta. Pri skupnih podlih pa bi bila ta »kraljestva Hrv^at-ska. ?lavonlia. Dalmacija. Herces: - Rosna« udelefena tako. da bi po5iljala svoje za-^topnike v avstriisko in n$jr*vo dcleciciio. Po^ebej hoče urediti dr. Pilar še češko vpra?anje. Peka naj ureide popolnoma v o«x-sko državno last fn 7elezrn*ka zveza ReVa - Oiekenyes se naj glede tarifov Itd. postavi pod ogrsko kontrolo. Na ta način naj postane nova kraljevina »južna marka mo-na^hije proti iu«o - vzhodti in uiko - za-nadv. ^f bi bila kakor npVdai voina krauna prnti Turkon .« — Hrvatski 1t<;ti prioo-miniaTo: T rekao Je. I držao predavanje o tom i napisao u memorandumu ... i ostao živ! = PoKlarjo o denuncliantftvu. V svoji fzđajf od 19. septembra se bavi »Marburzer Zeitunsj v svojem uvodniku pod naslovom • Dr. Verstovšek !3rmt und denunzlert!« z znano zahtevo dr. Verstovška na Duraju, da *e napravi red v raznih uradih po ?ta-»erskem. ta':o v dcželnih uradih v Gradcu in v državnih fstotam, pa tuđi v Mariboru, Celju. Ptuju Itd. Dr VerstovSek je storil to, kar je njegova dolžnost kot poslanec storiti: opozoril je na brezprlmerno hujskariio. ki jo fe de^etletia ugania »M^rburger Zeite.« po 51ov. $tajerskem proti slovenskemu pre-bivalstvu in, opozoril Je osrednio vlado na Dunafu na suho. pri nas v^akemu Solarčku 7i2"<-\ (ip?*f\'o. cN m»irib^''«''r> c. kr. oV^ivno pravdniJtvo zloglasno "Marburger Zeitung« ori tem podnira in to iavno. Ne pijemo teh vrstle v zagovor dr Verstovška kot politika marveč — v opravlčbo njeeovega koraka, koraka, kl sca je storil v imenu staier-ske^a slovenskeza naroda. »Marburjer Zeitung« hufska vedno profi vjernu, kar Je slovensko. Pred vojno je napadala slovenske uradnike imenoma in jim podtikavala vele-irdajstvo. Ob pričetku vojne je navajala dnevno ce!e rhf'-ke 'ratkih ovndb svo'fh r>ri-stafJev no deželi. ki 50 vse bile naner'ene proti odličnikom na^e^a naroda. Vsled teh ovađb in nađai'nie^a ^!tivartia v »Marburj:. Zeitsr.*-. ?c ori-lo na stotine Slovencev — moŠkih in £etia so bili ne morda rad? nomart'Vanfa dokazov. mar-vfČ. ker "StT»"Tor *^*»f, 1 timr' «2. 7-11«?ti v Trt'h od 1nT* di 1014 ! koncem i"!!'-? ute^a le*^. Tn-""o ri->*)Ji}^ j tuđi — slavenske trgovce In oblike. Nilh y imem - V. WcUl Fr. Đnrti, S. M Soita- iič Itd. — so bila vsak teden vsaj enkrat ▼ 1 njenih predalih. Pri tem pa »Marburger Zei-tung« proti njim ni klicala svoje pripadnike — poulično svoj a u kakor tuđi c. kr. državne uradnike — kot samo proti Slovencem, mar-več proti njim kot trgovcem In obrtnikom. In še hranimo p^r takin izvodov »Marburg. Zeitg.s v kojih Je tuđi direkten klic na bojkot slovenskih trgovcev in obrtnikov in grolnja, da bode Javno navedla vse one Nenice — ki se bojkota ne bodo drfali. Da bi bilo res toliko Nemcev, kot se laže vsaki dan »Marburg. Zeitg.«t bi bilo to sigurno v najkrajšem času uničilo mlado, a cvetočo slovensko obrt in trgovstvo v Mariboru. C. kr. državno pravdništvo je pustilo priti taka hujskanja, klice na bojkot in ovajanja neovirano v javnost Tu ne velja noben izgovor si£. c. kr državnih pravdnikov v Mariboru! Ker pa so vsak poskus silobrana v slavenskih listih takoj zatrli s konfiskacija-mi — pred in med vojno — nišo zaslužili drugega, kot da se v danem trenutku nasto-pi pr**ti njim in opozori na njih c. kr. drž. uradnikov nevredno, nemškonacijonahnh pokroviteljev pa vredno ravnanje, rnerodaj-ne oblasti in osebe. če je kateri gospodov za to svoje ravnanje dobil primeren nos, mu bodi v ttla/bo — da si ga je bosato za-služil! »Marburger Zeitung očita tuđi Slovencem pri c. kr. tis..->vnem uradu (ali jih res irramo? op. pisca), da ne informirajo vlade in merodajnih kromov o sedanjem načinu pisanja po slovenskih listih. Dvomimo, da bi tem bilo treba storiti kaj takeza, saj to store gotovo sproti nem§ki ^Volksrati«, oziroma od njih nastavljene in v to bogato plaćane kreatjre. Kar pa se tiče naših slovenskih rnož - vojakov zunai v strelskih jarkih, pa svetujemo »Marburg. Zeitg.«, da pobije koga ven v Sloven. gorice ali na Dravsko polje, na Pohor v Savinisko dolino, v Haloze. Bizeli^ko in Pcavje in tam naj vpra^a vojake Slovence, mže In mladeni-če, ki prihaiajo na dopuste. > je res, da de-lajo sedanjo slovensko politiko samo slovenski poslanci. oziroma slovenska inteli-genca? Ravno to }e danes raš največji ponos, da se zaveda svoje slovenske narodnosti po naSih krajih ne Ie množica, ki je ostala v zaledju. marveč tidi množica^ ki krvavi v strelskih jarkih. Sicer pa bode do-živela »Marburser Zeitung« z vsem svojim priveskom tozadevno svoj pouk. kakor upa-mo, v ne več predolgem času. Dolžnost naših pnslancev bodi prej kot sle», da delajo naprei kot doslej. Da je njih delo pravo, je najboljš! dokaz ravno obupen krik naših uskokov in onih. ki so doslej bili njih javni zaščitnlkl. = Kapetana rTadžfja in Srzentič. Tragične smrti sta umrla začetkom vojne dva naša pomorska kapetana Filip Hadžija iz Kućišta in Milo Srzentič iz Budve. Vojna sodnija v Ercegnovem ju je bila obsodila na smrt in še istega dne je bila obsodba izvršena. Hrvatski listi poročajo: Ko je izbruhnila vojna, se ie nafiajal parobrod »Radium« na po-tu iz Carigrada v Boko Kotorsko. Parobrod je dospel v pristan Ercegnovi. Prvi kapetan »Radiuma* je bil ^Oletni Hrvat Filip Hadžija, oženjen, oče treh otrok. Dru£i kapetan je bit Srb Milo Srzentič, mladenič kakih 22 let. Na parobrodu sta bHa zaposlena dva stroj-nika, eden Nemec, drugi Madžar. Oba sta sovražila vse, kar ie hrvatsko-srb-sko. Nekega večera je prišlo do pre-plra med Srzentičem in tema dvema človekoma. Prepir je bil tako hud, da je Srzentič moral poteg'.iiti revolver. Oba strojnika sta tuđi potegnila revol-verie in oddala dva ali tri strele na Sr-zentiča, ki je moral bežnti v kabino. Drugi dan so prišli oroMki na paro-bron in aretirali Srzentića. Oba stroj-nika sta ga bila ovadila, da je nekaj re-kel proti našemu cesarju fn še dostavil: Glej, glej, kako streljajo Crnogorci. Naj jih Ie, ko se spustijo v Kotor, bodo imenovali Hadžijo za poveljnika, mene pa za komisarja v Bokl. Nadalje, da je Srzentič širil srbske liste in nosil tajna pisma. Strojnika sta pred vojaško sod-nijo pod prisego izjavila, da je Srzentič rekel navedene besede. Trctja priča kapetan Hadžija Je izključil. da bi bil Srzentič rekel inkriminirane besede in je kritiziral postopanje oblasti in režim, ali tu je vstal državni pravdnik in raz-tegnil obtožbo tuđi nad Hadžijo. Oba sta bila obsojena na smrt in še isti dan ustreljena. Ko so ji peljali na morišče, so nosil pred njima krsti, v katerima so Ju potem pokopali. Hadžiji je počila žolč in privlekli so ga tja bolj mrtvega kakor Živega. Srzentič pa je ostal ve-der in ponosen. s smehom in pozdrav-linjoč znance in prijatelje je korakal v smrt. Predno so ga ustrelili, je zaklical; »Zivela Jugoslavija!c = »Reichspost« prodana? Z Duna- ia poročajo. da je kupil princ Ferdinand Lobkovic glavno krščansko - socijalno glasilo »Reichspost«. = TricJentski Uiidškoi Eiidrici Uradno poročaio, da se je tndeurskl knezoškof Endrici nastanil v »lepem samostanu« Hciligenkreuz pri Dunaju, kjer biva v družbi svojega tajn-ka, ne da bi bila »seveda« njegova osebi.a svoboda omejena. — Z afero tritientskejr* nad-škofa se je bavil fuJi ie državni zbor. Nadskofa Endricija so po izbruhn vojne z Italijo zaprli v njegovo vilo, kjer je bila pod najstrožjim nadzorstvom, tako da ni mogel niti v cerkev, niti ni smei izvrševati svojili nadpastirskih funkcij. Tuđi občevati ni smel z nikomur. Po-zneje se je smel prcbsliti na Dunaj in sicer kot gost kardinala Pirila. Prav-zaprav pa kot vjetnik. ker ni smel zapustiti kardinalove palaće. Sedaj so ga nastanili v He:ligcnkrcuzu (uradno po-ročilo pravi: hat sich oestimmt gefun-den. sein Domizil in HeKigenkreuz auf-zuschlagen) in je torej tam kon fini r a n. = Ustanovitev novela lista ▼ Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Tu prične izhajati velik dnevnik, ki bo zastopal politiko srbsko - hrvatske koalicije ter posvečai posebno pažnjo gospodarskim vprašanjem. Glavnica znaša 1 milijon kron. Glavna urednika novega lista bo-deta poslanca Većeslav V i 1 d e r in Svetozar Pribičević; prvi je bivši glavni urednik »Pokreta«, drugi pa je bil šefredakter »Srbobrana«. = Novi hrvatski list v Bosni. Iz Sarajeva poročajo: Hrvatski rodoljubi, ki so nezadovoljni z »jugoslovanskimi zmotami« »Hrvatskega Dnevnika«, na-meravajo ustanoviti nov list, ki bo zastopal »čisto hrvatske interese«. Kakor so pa izvedele zagrebške »Novine«, so omenjeni hrvatski rodoljubi — bosanska vlada, ki hoče imeti glasilo, katero bi propagiralo avtonomijo Bosne in Hercegovine. Kot vladina eksponenta se ukvarjata z ustanovitvijo novega lista znani Šerif Arnavtovič in neki odpu-šćeni urednik »Hrv Dnevnika«. = Ogrske vljudnostl. O prvi plenarni seji avstrijskega parlamenta poroča »Pester Lloyd«: »Zdaj se dvigne ministrski predsednik, da poda vladno izjavo. Dr. pl. Seidler ni govornik po božji milosti. Že zvenečega glasu nima in da bi imel kaj temperamenta, tega mu ne očitajo niti njegovi sovražnikl. Svoj govor je čital in tišti, ki so stali neposredno poleg njesp in pred njim, so mogli govor tuđi slišati in so mu na nekaterih mestih ploskali. Potem je krožilo po sobani žurnalistov radoved-no vprašanje: Kaj je pa povedal? Zakaj pa ploskajo? Vselej je bilo skomiganje z ramami in zmajevanje z glavo odgovor, ki ga je spremljala tolažljiva bese-da: Saj borno čitali. To se je vldelo, da se dr. Šeidler težko privaja svoji prven-ski vlogi. Sicer ni bil tako nervozen, kakor pri svojem prvem nastopu v zbornici pred nekaterimi meseci in se je zdaj se je že tako spopolnil, da je na medklic odgovoril in se enkrat tudl na-smehnil, a sicer je bil zvest uradniški tradiciji ter suhoparen in dostojanstven od začetka do konca. = Konstrukcija italijanske Dalmacije. Živahen razgovor italijanskega ča-sopisja proti agitaciji Jugoslovanov se nadaljuje. »Popolo d' Italia« naslovlja na franeoski list »Le demokratie«, ki se je izrekel za jugoslovanske aspiracije na Dalmacijo, odprto pismo, v katerem pravi: Število Italijanov v Dalmaciji znaša nad 80.000. Dežeia ima italijanski značaj in je bila umetno poslovanjena. Zato je italijanska zahteva po Dalmaciji upravičena. Socijalno - demokratični »Avanti« pa priobčuje pogovor z dr. Miličićem, članom jugoslovanskega ko-miteja v Londonu, ki izjavlja, da so Jugoslovani vsak trenotek pripravljeni na plebiscit v ozemlju, ki ima pripadati po njegovem mnenju bodoči jugoslo-vanski državi. Na to pa italijansko ča-sopisje molči. — Srbohrvatov je v Dalmaciji nad 600.000, Italijanov 50 našteli pri zadnjem Ijudskem štetju 11.000 v Zadru in 6000 po ostalih mestih; »Popolo d' Italija pa sanjari o 180.000 Italijanov. Na samih lažeh slone italijanske aspiracije na Dalmacijo. = Papež se odpove posvetne oblasti? V angleških krogih se trdi, da je papež Benedikt XV. pripravljen, dopustiti, da se ga pod tem ali onim naslovom pripusti na mirovno konferenco. Na tej konferenci hoče papež Izjaviti, da posvetna moč papeža ne obstoji veČ.Zapež se bo mogel vRlmu svobodno gibati in kakor mu mu drago potovati po Italiji. Katoliška duhovščina v Nem-čiji bi podpirala to politiko. Ko bi se papež ne držal več posvetne oblasti, bi se italijanska vlada ne mogla več protiviti imenovanju neitalijanskih papežev In prihodnji papež bi bil morda Iz Nem-Čije ali Avstrije. Italljansko mnenje pa je še veđno to, da se bo Italijanska vlada upirala, pripustiti papeža na mirovno konferenco. Dotrodelnf shotf. Po nagovora kanonika g. dr. Ornđ-n a je govoril g. đr. Franc Je* o temi mir In ljubezen konstatlraJoC po etatlstlčnlh pođatkih, da je v vojni kakih 50 mllijonov mož, padlo j<» do seđaj 10 mllijonov, Izgube na porodlh tekom vojne rnaSajo kakih 14 milijonov, ranjenih je bilo 23 milljonorr mož, trajno lnvaHđnih je najmanj 12 mllijonov, vjetlh je v vseh bojujočih se drža-vah 5 milijonov Vojni stroški znašajo 515 mfHjard In satno na9a drZava Jih nosi *>0 milijarđ, pri tem pa ni rraSunana niti ▼oj-na škoda. Pozivlja k akupnemu delovanjn v znamenju resnice, pravičnosti in Iju« bezni. Kot drugi govornfk je nastopil misi-jonar g. đr. Z d e 8 a r, ki Je govoril o nravni propadlostl in sredstvih zoper njo. Sprejete so bile tele njegove resolucije. 1. Vea naša karitativna organizacija naj se osnuje na najširš! pođlagi. Merilo ji bod! Ie šlrjava in daljava, visokoat in širokost, veličina in globina — bede. V t» namen naj pritegne k skupnemu delovanju duhovščino In tajlke In med temi slasti vse tište pokliče, ki so posebno v tesnem stiku z ljudstvom n. pr. učiteljstvo, sodi-Sča, zdravnikp. 2. Karitativna organizacija pozdravlja hvaležno In z veseljem že započeto akcijo naših poslaneev za ohranitev verskih in nravBtvenih dobrin nafilh vojakov in Jih zajedno prosi, da delajo z vsemi sUaml na to, da se doseže čimpreje korenito zbolj-sanje žalostnih verskih in nravstvenih razmer med vojaštvom in da se s primer-niml poptavami prepreci grozeča spolna nevarnost. 3 Zasnuje naf se po vzoru drugih na-rođov tud! pri nas organizacija za boj proti prostituciji in nenravnostl eploh. 4. Solske oblasti se naproSajo. da po-svečujejo pri vzgoji mladine, zlasti sređ-nješolske, svojo posebno pozornost nrav-stvenemu vprasanju, posebno nevarnosti, ki ji preti od alkoholizma In pohotnosti. Razvila se je živahna debata, katere ,se Je udeležil tuđi g. knezofekof. VOJNA !N MLADINA. Iz predavanja đeželnosodnega svef nika g Frana M i 1 Č i n s k e g a posrame- mo nnjvažnejge točke. Izhajajo« od dvom- ljivega vzgojnega «re4stva aUe robte H 2_2. štev. .SLOVENSKI NAROD', dne 28 septembra 1917. stran d« »trajoč 0« na đejrtro, đa naj Tlađata vrat pamet ln erce, smatra silo za dopustno le t skrajnem slučaju silobrana. Kđor ne re-Jame katekizmu, naj ber« kazemki zakon. Prehajajoč na vplir vojno sile posebe ln sicer zlasti na mladino konstatira, da bo mogla sele prihodnjost pokazati ali Je Imela vojna na njo kaj ugodnih vpltvov ter navaja rxgled, kako se Je izkai&l t «nem slučaju navlđezno dober vpliv vojne na mlađega Cloveka kot laž. Ugodni vpliv »»mladino glede požrtvovalnosti. varčno-•U in skromnosti pa se bo moral ftele pokazati. Zli vpliv vojne na mladino pa se nam jasno kaže §e danes v prav obilni meri. Prva, poglavltna in najmerodajnejia ▼zgoja v rodblnskem krosu je v premno-iib slučaj ih onemogočena, ker je vojn% vzela deci očetov poduk in oćetov strah ter se mati vsled borbe sa kruh ne utegne toliko pečati % deco. Vojna je nadalje za-prla sole, ali pa poduk vsaj skrčila. Tuđi ta skromni poduk, ki je ostal, je negotov, ker deca nima Časa, ker mora stati in caka ti na mleko. na slađkor, krom pir itđ. in ker irihaja t solo lačna. Brei prehrane pa •l rtgoje. Telesna beđa ovira vigojo ln je bkratu mo^pn vir zločinstvu. Vojna je vrhu tega pa prinesla strahu in groze, ne samo onim, ki so vsleđ vojnih đogodkov morali zapustiti domove, marveč tuđi nam za bojnim boljem. Strah pred eksplozijaml in so-vražnimi letaii je storil mladino v obilni meri nedovzetno za poduk. Vona je sezna-nila mladino z neuomiljenim divjanjem človeka zoper človeka in mlade duše so se privadile tem dojmom kot vsakdanjim pojavom brez važnosti. Lahkoživje, koristo-lovBtvo, očeruštvo, nepoštenje, vse se je odprlo mladini. Beda in pohujžanje obda-jata mladino, vzgojni vpliv pa se vedno manjša, zato je naravno, da se je zanikr-nost med mladežjo sila razpasla. Tako zlasti pri tatvini. Mladina vzlic velikemu pomanjkanju navadno ne krade iz bede, marveč iz zanikrnosti. V mestu se združuje ta-tinska mladina r klape ter postopa pogo-»to prav predrzno. Pri tem ima svojo solo v detektivskih predstavah kinematogra-fc>v. Take klape ne kradejo le po hiSah, po-sečajo tuđi prođaja'ne ter vprizarjajo v njih pogosto prav rafinirane prizore, da preslepe prodajalca in ođvrnejo njegovo pozornost. Tuđi rope in ćelo umore izvrše taki fantini kar nam pričajo dan na dan plučaji, o katerih beretno v časopisih. Nov pojav mladinske zanikrnosti pa je uhajanje k vojakom. Zlasti začetkom vojne se je po-gosto đogajnlo tuđi v našem mestu, da so se pridružili dečki odhajajočim vojakom, da so se potem v vojaški uniformi, včasih celo kot šarži potikali po svetu, prihajali v bolnišnice in sleparili ljudi. Tuđi se Je »godilo, da so prletopili taki mladici strel-cem ter so to pogosto dosegli z lažmi in potvorjenimi pođpisL Predavatelj opiže nekaj takih slučajev. Iz statističnih podatkov navajamo: L. 1913., tore] pred vojno, je bilo na Irubljan-s'-cern deielnem sodišča obsojenih 64 rr.la- dostnih oscb od 10—18 let leta 1914. je to število naraslo na 71, leta 1915. na t9 in leta 1916. na 101; pri okrajnem sedišču so te številke rasle od 86 na 145. 165 in 190. V Meidlingu so poskočili delikti mladostnih ta-koj prvo leto vojne od 132 na 590. Pri sra-<';i nolfciji se je p^ebni ^ddelek za rrla-dostne pečal Ieia 1914. 5 3158 slučajl, leta 1915. pa že s 4755. i?e bol; žalostni so izkazi Iz Berlina. Končno je morala tuđi oficijalna iav-nost priznati resnost te prikazni, dasiravno je izpo.etka ni hotela uvidevati. Deželna pred^edstva. nzlroma naTnestni^rva pa so oričela lani izdajati ukaze za varstvo dDra-čajoic mladine, za Kranjsko 20. septembra 1916. Ustanovila so se dnevna zaveti^ča. ki na] timaknejo šolsko mladino pogubnemu vplivu ceste. Prišla je amnestija za manjše presrehe mladostnikov in letos so se dala sodiščem cc!i na razpcla?o znatna denarna sredstva. da se ogrožena ali zane-marjena mladina ne rešuje Ie na papinu* ampak1 se ji res Iahko nudi fcolj?a vz^ofa ▼ pošteni zasebni oskrbi, v zavodih ali v poboljševalnicah. Sedaj se nam obeta;o še trije. za vzgojo ojrožene in zanemarjene mladine velevažni zakoni, o rrladinskem ka-zenskem pravu, o oskrbstveni vzjjoji in v izbrišu kazni ter boco te prcdloge b*ez r ?a-kega dvoma sprejete. Dasi je vse to hvale vredno, ne more še biti Tjsr5cha, ker r: ljudi, ki bi nadzirali !n fzsil'H uoo^tevanje vseh ukazov, pa tuđi vrgajslišč ni. Imeli smo salsziiansVi zavod na P?l:<-vniku, vzelo ga je vojaštvo in sele jeseni 1916 so se prostori dcioma vmili svojemu namenu. Podobno ie drugod. Priznavamo z vso hva-ležnostjo de!o na?e voJ^Vrv razr?rnemo, di en vojni oziri prvi ter se brez ugovora kla-mamo tem zabtevam. vemo pa tndi. da »e za resnićno uspešno delo v prid naše ubojje mladine pole^ zakonov. gmotnih sred5tev, vrgledno nrejenfh zavrdov treba *e n^Va?, — to je mir, sicer ostane vse na*e d°lo le potrebna, toda nezadostna krparija. Vc-;na sreča je danes na na^i strani, a dan ra dan fzjrubHamo bitke dorra na telesnem In du-.^evnem zdravju p^ebivalstva in zlasti mli-dine. Tako ie tndi pri sovražnikih. Mi se te^a zavedamn. Naj «e zbudi ve"t §e uri nasprotnikfh. da narr» skoro riaooči dan miru ln omrj^oči v popolni meti delo za mladino, d?Io ^a ^a^n b^d^č^o«*. K beseil bc je oplastl podžupan p. <1r. Karei T r 111 e r , ki je izrajal: PretresiJi-ra slika, kt nam Jo je naslikal poro^f»va!ec nas nardaja tb« s največjo »krbjo. Vojna je nrfžkoćila domačo vzgrojo, Solska vz^o-ja, ki naj bi izpopolr.fla domaCo vzgojo pa je v sedanjfh fa?1h nedostatna. Po pravi^J je na^lašal poročevalec, da mora vse naše obrambro In karitativno delo ostati nepo-polno, dokler ostanejo ratmere, provzro-čene po vojnL Opozoritl hočem na dvo^«» orožij, a katerimi bi se dalo to zlo omejlti in ublažiti. To so na eni strani dnevna za-r^tr^ća, kl 9O po mojem mnenju najboljše epopolnilo hiSne rsgoje. Koliko je rodbin, v katerih je oče w vojni, mati pa mora ho-diti la kruhom, otroci pa »o postavljeni na cesto. Da se ti otroci rešijo, u to so tu dnevna zavetišča. Danes so ▼ Ljubljani 4 taka zavetiš^a, t Icaterih se oskrbuje nađ 700 otro!-:, Toda mestna občina ne »more vsega »ama, ker Ji nedostaja sredstev. Lani je za zavetISča izdala 15.000 K, poleg tf--a se 4000 K xa obuvala. Tuđi dežcloi odbor Je prispertl. V prvi vrsti pa Je država poklicana Bkrbeti za otroke, kl «o rsled vojnih okoliS^ln postavljeni na ce-cto. Za državo, ki nosi tako ogromne vojne stroike tuđi ti tisoCaki in deset tisoća-ki. ki bi bili potrebni za deco po me«tih, ne i?rajo no bene vloi?e. Apelira naj »e toza-devno na vlado, da izdatnejse podpfra akcijo dnevnih tavetisć, (SploSno odobravanje.) Se en po aro J obstaja sa ospeftno delo-van'f-. Edini blagodejni vpliv vojne Je bil pri naa, da smo oblatili strašne j oblike našega polltlćneca bo- J Ja. — Kadar gre sa tako tinipno atvar nas , vseh, celega tiaroda, naj nobena stranka ne skula speljati tega n svoj strankarski mlin. Nafta skupna skrb naj bo, da recimo bodočnost i naiega naroda. j Poroćevalec Je konstatiral, da Je veliko kriva izprijenosti nade mladine tu dl ct_do&tatnc3t poduka v soli. Učne sile so tu in jih je dobiti, če primanjkujejo. Vojna-pa nam Je pobrala šolska poslopja in mar-6ikje bre* stvarne potrebe, le ker se je ka-kemu častniku zahotelo po lepi pisarnt. Tako je bilo zaradi take želje vrženih 20# do 300 otrok na cesto. To se je i godilo skoro vsem našim feolam. Kjer se potrebu-Jejo solski prostori za bolnifinice, ni ciče-sar ugovarjati. Najlepii prostori »o i&e preslabi za nafe ranjene Jonafce. Za urade to pisarne pa ro dobre tuđi barake, kakor Je to drugod. Zato zahtevajmo, da Re soitka posiopja, ki se ne rabijo za vojaško sanl-tetno službu, vrnejo mladini in njih name» au. (Sprejeto z odobravanjem.) Govoril je nato g. župnik Anton Mrkun o skrbi za vojne sirote ter so bile aprejrte tele njegove resolucije: 1. Ustanove naj se lokalne organizacije (dobrodelni odbori > po župnijah. ki naj prevzamejo skrbstvo in nadzorstvo nad sirotami svojega okrožja. 2. Obstoječim društvom, ki se pečajo x mladinskim skrbstvom, naj se prtglašajo družine, ki bi prevzele kako siroto. 3 Dni2inam, ki nimajo otrok al! ka-terim so sinovi padli v vojski, se priporoča, da posicovijo ali pohčerijo kako siroto. 4. Casopisje se naproša, da vabuja med Ijuastvom zanimanje in sodelovanje za sirotinsko skrbf«tvo in da ljudstvo dru-itva in savode, ki se pečajo z mlađinskim skrbs^vom. tuđi ijmotno podpira. ker ravno v tem času potrebu Jejo obile pod pore. (Dalje prih.) XIV. umetaka rczstava. (Dalje.) V tretjem oddelku razstave imamo zopet nekaj kip-ev Uolinarja, o katerih pri že omenjenih vrlinah mlađega umetnika ni treba vc^ obšinio govoriti. Zelo posrećene in skrbao izdelane portrete nam je priiusel tuđi v tem oddelku ter imenujemo kot najbolj prikupno umetnino obraz »Vanda«. Tuđi kipec »Faun3* je zelo mičen. Povirek Ivan ima tu razstav-ljen kipec Žabd, dva dečka, ki zvedavo opazujeta to čudno zver. Prav lepe so tuđi njegove plnkete, od katerih sta »Delavec« in »Dojenčck« gotovo naj-boljši. Tuđi plaketa ^Mati« je zelo pri-kupna. Vrnimo se zopet k slikam. Pred-vsem imamo zopet Bucika Antona. Portret dr. I. R.. prav dobro h i vso skrbnostjo iz?otovijeno delo, ki nič ne zaostaja za dnigimi njegovimi razstav-Ijenimi slik?mi. Tuđi Budinek Vinko se narr predstavlja s portreti in pokrajinskim! slikami, v obeh pano^ah prav prikupen. Njegov motih iz Knittelfclda je prav izrazit. Gasperin Rudolf ima razstav-Ijena dva motiva z morja, oba prav dobra, pri sliki ^Sknle ob morju^ je ospredie v primeri z morjem v ozadju nekoliko preveč detailirano izvedeno, da to peudarjanje skalnatega obrežja mot? celot-^o harmonijo. G u % t i n č i Č Pavel prinaša dve sliki »Hiše« in »Motiv iz Piceoli*. Druga je bnljša, pogrešamo pa pri te'T slikah življenja v barvah, vse preveč je ubito in mrtvo, kaže pa prav dobro se razvijajoč talent. Hodnik Valentin ima čedno žensko »Studijo* in tndi v pokrajinski sliki je njegova roka precej srečna. Kam bič Minael je prinesel nekaj slik Cigank vse dobro t:spele. Iz belo-kranjskega vinograda je zidanice zelo markantno naslikal, rckel bi, da preveč v detaflu, toda» kakor vidimo iz dru^e njegove pokrajinske slike »Zimski po-poldan«, si je prilastil očividno ta način slikanja, ki prav dobro učinkujc ter smemo njegove slike šteti med boljše na razstavi. Tri Ciganke izpod istega Čopiča 50 malo preveč, radi bi videli §e kaj dn:gega. K r e g a r Rado se je Iotil Ljubljane z grajskega stolpa. Kakor nam je naše stolno mesto drago, v sliki smo strehe videli že prepogosto. Zelo po-dučne so take slike sicer v vežbiiiu v perspektivi, hiše pa ne smejo biti proti strehi širše, kakor v pritličju, ta vtisk težko prenašamo. Imamo pa že toliko izbornih slik Ljubljane, da prav kritično gledamo na nove ter zahtevamo po-vsod novo izražanje življenia. Boliše so njegove Zatvornice na Ljublianici. Tu barve žive in se pretakpjo v vodi. Take motive bi %. Kregarju boli priporočali. če ne čuti, da mu leži izražanje monumentalnosti bolj v roki. Za težavno slikanje stavb pa bo treba gotovo še nekaj vaje. Zupanec Anica. Preko slike »V parku* preidemo molče. Obe njeni studiji pa sta prav čedni deli in vse pn-hvale vredni. Na paši je pre'iud veter, ki je razmršil dlako kozlićem. Preostajaio nam Še trije umetniki v tem oddelku, trije, ki vsak za sebe tvori poseben svet in katerih slike moramo šteti med najboljŠe v razstavi. O Ivanu Vavpotiču nam ni treba še v tretjič govoriti obširneje. V Djakovi živi pestro orijentalno življenje, pomešano z zapadno kulturo, živo v kompoziciji, vriskajoče v barvah, da malo takih slik. Gosp. Vavpotič slika vojne spomine, žalostne v motivu stra-§ne. Tak je današnji čas. On slika slike iz naših bojnih pokrajin. Soča, vedno se mu vrača pod čopič. Slika prizore in poglede kakor jih je doživel sam na fronti. Eni prizori spomtnjajo živo na vojne dogodke, drugi veljajo tuđi za mirni čas, ti so bolj prikupnL Š a n t e 1 Šaša ima razstavljen »Pazinski grade, »V solncu*. »Večer nb Savi«, »Zimo v Pazinu«, »Morje«, »Za njega«, »Portret ge. V.«f »Ob Savi«, »V i tihi izbi« in »Moj oče«. Postavimo pred- -se tri, štiri slike. Kdo bi verjei, da so vse izpod istega čopiča? Zdaj hlađen, da te zazebe, zdaj vriskajoč v razkošju barv, potem otožen ob rahajanju solnea, poleg tega izboren portretist. »Zima v Pazinu« te prevzema s svojim ledenim nebom. Za njega trga rože đeklica, Sava se koplje v zahajajočem solncu. Čez morje jadra zakasnela barka, mrak lega na vodo, mudi se, da priđe ribič v pristan. Izražanje čustva v barvah leži umetniku v roki. ; Z veseljem pozdravljamo na vsaki razstavi neumornega našega slikarja Ivana Franketa. Njegova domena je ljubljanska okolica s svojimi tisoče-rimi krasotami. Solnce vriska iz vseh njegovih slik, vsak listič hoče srkati oživljajoče žarke. Njegov motiv je solnce in voda, ki oživlja vse njegove slike. Vse drugo mu je okvir za izražanje, ki se ga poslnžuje z veliko ljubeznijo v vseh detajlih. Njegove slike napravljajo svež, sočnat in vsled svojih kontrastov in izborne perspektivne tehnike kar naj-lepši vtisk ter spadajo brezdvomno med najboljsa dela na razstavi. Tuđi por-tretne slike imajo vse polno vrlin. Na^nnr'Io. 2unanst\ro Rate ura i! uje sedaj v Zubni h. št. 3, pobta St. Vid pri Za! i:ni. Dolenjsko. Trgovina z virom v Istri. Trža'ko namestni-tvo je izdalo naredbo, ki do-loča ustanovitev urada za vino in dolž-nost prijave in ponudbe g!ede trgatve s strani vinogradnikov, k^kor tuđi glede zalog vina s strani trgovcev. Da se za-sigura presrba prebivalstva in vojaštva z vinom, pripada kupovanje vina samo omcn'enemu uradu. Naredba razven tega odre ja izvoz vina iz Trsta potom izvorne kontrole. Kupna cena se določi na temelju maksimalnih cen. Omenjeni urad se ustanovi te dni. Vprašanje oskrbe Dalmacije in Isfre. Kakor znano, se ie bil hrvatski sab >r zavzel za oskrbo Dalmacije in Istre iz Hrvatske. Vršila so se razna tozrr'evna posvetovanja in zadnje čaše se je zatrdilo že, da ne bo nic z oskrbo s sirani Hrvatske. Sedaj pa javljalo »Narodne Nevine«, da hrvatska vlada ni zapustila svojega staltšča, da se po-maga Dalmaciji in Istri, marveč so se v trm okviru gibile tuđi izjave banskega svemlka Ur. Bošnjaka pri dunajskih raz-rravah. Dnevne vesti. — Vcina odlikovanja. Sanitetni pra-•orščak, privatni docent dr. Mihajlo k'ostohar in nadporočnik Bruno L e e b na Ijub!janskem glavnem kolodvoru sta odlikovana z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Ljiidskošolske vesti. Učiteljska kandićatinja Marija Schvvarz je na-nseščena za suplcntinio na Jesenicah, ; rov. učiteljica Ana Cop v Breznici. Vida H e f e r I e je nameščena za sup-lentinjo v Mokronogu, Ana L a n a č e k v Št. Janžu, Karmen Hvala v St. Ru-rertu, Marija Goljevšek v Bušeči vaši, Josipina I s t e n i č v Kolovratu, tarifa B r a s na Sveti Gori. Ana 2 i t k o v St. Lambertu, Josipina F» 1 u m a u e r v Studenem. — Sr-dnješoistvo na Kranjskem. Suplcnta na gimnaziji v Kraniu Josip K o I e t i č in Peter P r o s e n sta imenovana za suplenta na FT., oziroma 1. dr//ivni gimnaziji v Ljubljani. Procesor v Kranju Vinko Marinko je preme-'.:en na II. državno gimnazijo v Ljubljani — SinoČn! II. koncert knmnrne pev-ke Clertrude Pocrstel in virtuozinje na klavirju Lissy Hammcrl se ie ob-nt^el kakor prvi v vsakem oziru. Gospodična F'ierstlova ie enthuzijaz-rnrula publiko zlasti z dovršeno peva-n'n-i arijami iz Puccinijcve »Tosce«. Vlad?me Butterfly«, Rossinijevega -Seviljskega brivca« ter Mozartove »higarove svatbe« in »Čarobne piščal-ke*. gdčna. Hammerl je 2ela znova hr.-^o priznanje za svojo brtjnntno, ču-stveno i^ro. Gledališče je bilo razpro- ■ ano ter je izkazovalo umetnicama svojo srčno 7ihvaln 7^ izredni užitek. — Burka izpod Kettejeve«! pere-sa? V zapuščini profesor K. Štreklja se je našel zvezek z napisom: »Naši dijaki. Rurka v dveh dejanjih; spisal Drag. Kette.« Kettejevo ime pa je žal zelo po-škodovano, naravnost nečitljivo, pripi-sal ga je vnovič neki A. Štrekelj, s pri-pombo. da je prvotni Kettejev podpis on uničil. — Pisali sta očividno dve roki. Prvi pisec se je trudil lepo pisati (str. 1—24), medtem ko je drugi — po moji sodbi Kette sam — bolj hite! (25. do 30. str.). Med obema deloma pa so iztrgani trije listi, znamenje, da je ko-nec prenarejen, oziroma popravljen. — Vsebina je vzctaMz dijaškega življenia: Kmet Koren priđe v Ljubljano iskat svojega Ja4co. Pozabil pa je za stanovanje in priđe po naključju v tujo dija-ško sobo. Povprašuje po Jaki, a dijakj se iz njega norčujejo in mu natvezljo, da se Jaka vrne Sele čez eno uro iz sole. Kmet odide medtem po Ljubljani. Ko se vrne. prinoveduje, kako se mu je srodiln pri »doftarju«, kjer je moral spulci držati in ju ni mogel izpustiti, kpko so ^ca prijeli mofie *z luninimj kmjei Dod brndo^. ko je hotel iti v cer-kev itd. Dijaki pa imajo ves nacrt takoj pripravljen. Smukovič, njih prvak, reci- | Ura prosto po Prešernu: »Kdor hoče ; varVat peč s sosedom psom in botro mačko, — In v Indijanarcah se klati z j Indijani, — Ne branim mu. Mart srečo j daj junačko! — Z meno pa drugi pojdi-te, tovarši zbrani: — Kdor rad obira, kar drži se krače, — Kdor pije rad, do-lćnca, je kolače, — Z meno naj gre, tak' se ga b'mo navlekli, — Da psu b'mo, mački botra rekli.« — Kmetu porečejo, da je bil njegov Jaka že doma in ga je tekel iskat v gostilno. Ker kmet ne zna poti k gostilni »Pri zlatem sodčku«, gredo dijaki ž njim in ga povabijo s seboj v gostilno, češ, da bodo že plačali zanj. Naročijo si Dolenjca in veselo prepeva-jo. Kmaiu se jim pridruži še Lah Co-mesta. Kako pa osupnejo, ko se prikaže skozi duri čevljar Podplatar, kateremu še vsi dolgujejo. Na vso srečo priđe ta-koj tndi prodajalec srečk Ambosnlar. Dijaki začno takoj čevljar ju priporočati nakup srečk. V pogovor se vmešava tuđi Lah. Ko priđe med Lahom in čcv-Ijarjem končno do prepira, jo dijaki ne-opaženo popihaio. Ostali plnčajo Dolenjca.— Da bi ne bilo ime pripisano, bi pač nihče dela ne prisodil Ketteju. Vse-kak^r mora biti še iz dobe, ko je študi-ral se na liubljanski gimnaziji. Zanimi-vo pa je, da ne nastopa ni ena ženska oseba. Nehote se človek SDomni Kette-jevega verza: »O nismo tak častilec be-Iih ko? . . .- — Or. °^vol 9 t r m ^ k. — Oddaja usnja čevljarskim mojstrom v Ljubljani in sodnem o kraj u ljubljanska okolica, čevliarski mojstri ▼ Ljubljani, kl ei ho^ejo kupiti usTije t* notranjihe, naj se oglase zaradi potrdil o prejemu usni a pri zartružnem načelniku g. Karla Kordell-6u ▼ Ljubljani. Rimska epsta 5. čevljarjl iz po^r.ps'a okra'a ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Sifiki Št. 4 (tPc cerkve). Usnje za notranjike se bode pro-dajalo od ponedHjka, dne 1. oktobra 1917 dalje. — Sprejemanje paketnih poitnih poli ljatcv za DunaJ Je začasno ustavijeno. — Irvzetl so le takozv. potrebni paketi (zdra-vila, urađne pošiljatve) in pa n u j n i paketi (rriPtolbina 1 K 20 v). O nesreći v Kamniikih planinah nam i© poročajo: Ponesrečenega pastorja drja Hegemanna j© naSla pod Gamzovtm eekre-tom v pet^l- ljubljanska ek^nedicija. ki jo Je vodil gosp. Ludwig v spremstvu dveh lovcev. V nedeljo se je podala, pod vodstvom g. Al Tavčarja, na delo vojačka ekspedicija, kl jo Je na proSnjo rojnega ku-rata g. Horvata dal k dispoziciji komandant vojaške } olnIRnire ▼ Kamniku. Po dvour-nem tnifiapolnem transportu mrtveca 7 dolino đospelo se Je na najneramejSe mesto, kjer se je moralo trnplo spustiti čez 100 m visoko steno, s katere so je v sređo po težavnem delu s pomočjo Windlschgra-t^ovih lovcev in vojakov srečno spravili v dolino. Poereb ponesrečene^a pastorja se j« TTŠ11 danes ob 4. popoldne. V Begunjah pri Cerknici je umri gosp. Franc Vidrih posestnik in gostilničar v starosti 72 'et. Naže sožalje! Za nadučitelja ▼ gt. Petrtr v Savinskl dolini Je imenovan nadučitelj v St. Juriju ob Tab. Robert S e n i c a. »Stava pri sektu« Je naslor Izborne ialolere ▼ 4 dejanjih, z mano nmetnico Marijo Orsko Na spoređu je ge detektivka đrarna »Odtlt prsta«. Pripravlja s« velika nordijska »enzacljska učinkovitost: »Favoritlnja maharadže«, oiiglnelen Indijski ljubavni roman. Kino Ideal. Našla se Je 6rna ženska torbica s eređnjo svoto đenarja. Kđor jo Je zgubil, jo dobi nazaj ▼ aproviraCnem urađu na Poljanski cesti st. 13. oddelek za sad je. Srebrno damsko uro smo oddali izeu-blteljlcl. Aprovisacija. 4- Krušne komisije. Krušne in slad-korne izkaznice so vpisati samo v rub-riko st. 4. 4 Proda?a!c! sfadkorja se opozar- jajo, da se bode sladkor. kateri jim bode preostal za mesec september, vra-čunal za mesec oktober. Sladkorne karte za september je oddati pri mest-nem magistratu zanesljivo od 3. do 5. oktobra. Istotam bodo zvedeli trgovci, koliko sladkor ja se jim bode vra-ćunalo za mesec oktober. + Prodaja petroleja. Kedaj se bode prodaja] petrolei, se pravočasno ob-iavi v listih. Vsak trgovce dobi odkaza-nili gotovo število numeriranih kart. ■f Meso na rdeče in rumene izkaznice s črko A. Mestna aprovizacija bo deli'a v soboto dne 29. t. m. poDoldne v cerkvi sv. Jožefa, meso po znižani ceni. Poločen je tale red: Od 2. do pol 3. pri-deio na vrsto vse stranke, ki imajo rdeče izkaznice s črko A. Od pol 3. do 3. pridejo na vrsto vse stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko A. Ena oseba dobi četrt kilograma. 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe tri četrt kg, 5 do 6 oseb I kg, 7 do 8 oseb 1 in en četrt kg, več oseb 1 in pol kg Prinesite seboj drobiž. Otrok pod 10 let starih ne pošiliajte po meso. Držite se predpisanesra reda! -f- Meso za uradniške skupine. Stranke, ki imajo uradniške izkaznice, dobe v soboto dne 29. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso. Določen je ta-le red: Prva uradniška skupina št 1 do 290 od 3. do pol 4., od pol 4. do 4. št. 200 do konca. Od 4. do pol 5. druga uradn'Ška skupina, od pol 5. do 5. tretja uradniška skupina in od 5. do pol 6. če-trta uradniška skupina. Delili bodo pra-Šičje meso po 4 K kg. Razdelitev mesa Je ista kakor pri rdečih in rumenih iz-kaznicah s Črko A. 4- Sadjc na rumene izkaznice B. Stranke z rumenimi izkaznicami B St. 1100 do konca prejmeio sad je v soboto dne 29. t m. pop. na dvorišču Sole v Komenskega ulici. Na vrsto pridejo od 2. do pol St. 1100 do 1200, od pol 3. do 3. št. 1200 do 1300, od 3. do pol 4. St. 1300 do 1400, od pol 4. do 4. Št 1400 do 1500, od 4. do pol 5. št. 1500 do 1600, oi pol 5. do 5. št 1600 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kgt kilogram stane 40 v, Prinesite seboj posodo in drobiž. -f Kromplr na nova rdeča naka-zila. Mestna aprovizacija bo delila v soboto dne 29. t. m. popoldne v svojerp skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti strankam I. okraja na nova naka-zila krompir. Od 2. do 3. pridejo na vrsto št. 450 do 600, od 3. do 4. št. 600 do 750, od 4. do 5. št. 750 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 30 vin. Držite se reda. f Z2\]e zaseženo. Vlada je zasegla vse sveže zelje, v kolikor že dosedaj ni bilo zaseženo. Zelje se bo moralo odda-jati pooblaščenim izdelovalcem kislega zelja. Maksimalna cena znaša 45 K. me sftorL • Vojne centrale. Centrale «o državne organizacije za uredbo živil in drugih potrebbcin. Danes je precej vsa avstrljslca javnost že spoznala, da te centrale nišo kos svoji nalogri In da se pri njih gode tud! krivice, šikani, bezobzirnosti, protekcija in Se mareikaj drugega in hujega. TJpamo, da bo stvar v državnem zboru prišla s primerno brezobzimostjo v pretres. Kako nujno potrebna je stroga in brezob-zirna kontrola kažejo đobički, ki jih je napravila dunajska vnovčevalnica za živino. Ustanovljena je bila a kapitalom pol-drugega milijona kron, Cistega dobička pa .ie napravila pet milijonov kron, torej več kakor 350 odstotkov. Ker je bilo tej družbi naloženega 50.000 K davka, se je proti temu branila na žive in mrtve, dočim Je njen ravnatelj brez pomisleka le na tantijemali pobasal 169.192 K. Tako vidimo na vseh koncih in kraj ih le eno: Kđor more, pa žre in potegne če treba svojemu bližnji-ku kožo z života. • Dunaj in Budimpešta. Nekaj časa stm lete prav oštre pusice zđaj z Budimpešte na Dunaj. zdaj z Dunaja v Buđimpešto. Kakor znano, so v Budimpešti odpravili precej tujcev, ki so se tam naselili, ker je na Ogrskem dobiti za denar še vsega, kar si poželi srce. Zdaj pa se je oglasila kores-ponrlenoa riunajskega občinskega sveta a svarilom, da bo zmanjkalo tekom par me-secev stanovanj in da bo morala občina zabraniti povratek celo tištim svojim sinovom, ki so jo med vojno zapustili. Kar naravnost poudarja, da na Dunajn ne sme biti prostora za tište ljudi, ki bo jih poslali iz Budimpešte. Budimpešta in Dunaj sta pac vsak zase nekak eldorado za vojne liferante, oderuhe z živill in vsakovrstne velesle-parje, a ker Je v obeb. teh mestih tndi do-sti ljudi, ki jim je vojna prinesla skrbi In stiske, se pač občinski predstojnik! boje, da bi ti petiCni Ijuđje Se povečali telav« revnejšim slojem. Upamo. da se vsaj ▼ n»-5ih krajih ne prlkažejo tišti Ijudje, ki ao jih v Budimpešti ven vrgll, na Dunaju p» se jih branijo z rokami in z nogami. • Amerikansko mnenje o Kerenjtkem. Vsekako je Kerenjskij najznamenitejša osebnost, kar jih je ruska revolucija spravila na površje. Amerikanec Henry Sny-dowt ki je bil letos poleti na Ruskem. je priobčil zdaj o Kerenjskern zanimiv spis. Pravi, da se Je nekega dopolđne zglasil pri Kerenjskem, ki je bil tedaj vojni mini-ster. V predBobl je naSel kak tuc&t omaza-nih civilistov in dva ravno tako umazana vojaka. Ob 9. uri so Be odprla vrata ▼ mi-nistrovo sobo in prikaza! se Je srednje velik mož kratkih rjavih las, blestečih oči in z izrazom nevolje na ustnfh. Mo2 si je ogledal čakalce in zaklical vojakoma: i-Vstopita tovariša«. Ta mož je b!l Kerenj-sklj. ćez četrt ure sta se vraila vojaka, očividno zadovoljna in na vrsto Je prišel Snyđow. Ta je govoril s Kemijskim ćobro uro In đobil o njem prav đoločen vtis. Zde-lo se mu Je, da je Kerenjskl najbolj podo-ben tištim ruskim studentom, kl jih je reakcija vlačila po ječab. zda3 pa služijo re-volucijski vladi kot polica ji. NaCin, na kateri Kerenjskij razlaga svoje politične teorija, strastno in navdušeno, se zlaga z njegovo izredno samozavestjo. Kererjskij je pravi tip nove ruske generacije. Neči- raern pač ni. ima pa gotovo zaupanje v svoje zmoSnosti. Snydow je spoznal, da se čuti Kerenjskij poklicanega, postati ruski diktatu. Njegovo stališče v ruski javnosti je precej čudno. Ekstremnim ljudem je pozoren in nezaupen; to je pogled človeka, preveč konservativen, konservativnim pa preveč radikalen. A ravno to mu je olaj-Salo pot navzgor. Vojakl. kmetje, me3čani, delavci, vsi pričakujejo kaj od njega in celo petrogTajske služkinje vzdihnejo, čuvši njegovo ime, ker jim je obljubil osemurni delavnik. Kerenjskega pogled je ki so ga bridke izkušnje naučile, da mora pri vsakem človeku najprej uganiti, kaki tajni nagibi ga vodijo. Izraz njegovoga obličja je nekaka zagrizenost, a kadar se nasmehne, tedaj napravi vtis čednega vi-sokošolca. Svoji runanjo«ti ne posveča po* sebne pozornosti; v uradu Je bil oblečen t kratek črn suknjič kmečkega kroja. Ko s« je rečeni Amerikanec muđll pri KerenJ-skem, je bil ta silno nervozen; ravno teđaj so Rusi pripravljali znano gališko ofenzi- m^^Sđtflt^s^^jks^m^š i*j *^^^—.^^š^^j^^^^^^^^^^^^^^^^j^^. ~.^^__^^_^^ ~^_ ■ Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 28. septembra 1917. 222. štev. r-------------------- Nk>. Med pogovorom Je KerenjsM rtsal fan* tafttične flffnre, nervozno pregibal desno ^Ogo in med pogovorom časih globoko ia-▼zdihnll. Znano je, da je težko bolan In Uačtn njegov^gra življenja ni tak, da M mu pom&gal do sdravja. Po dva in tri tedne dela x največjlm naporom In je ispostavljen naJhujSlm razburjenjem, potem pa ibeli sa nekaj đni na Krlm. v on dom i sa aatorij. Koliko Časa bo to v*držal. se ne da uganitt Mo* Je pa Čudovit kakor malo kdo ,owlanje dobe. fadajatell ?n odgovora] urednik: v: Virtentln Kopitu*. ^Sfatea ta tisk »Narodne tteksrnec HV* Dobro obranimo "VI •: moško KOLO :• Op proda. Franc Hattm, Marije Tcreiljo c«sta st. 131-, vrsta 63, Ljubljana. la nrarftko trgorlno se iiće sa tako) izvežbana prodaja I ka. Pismene ponađbe pod „Urarstvo 3317*» na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3j>17 Blagainičarka u pećio trgovino, se takoi apreimo, Sprejme se le taka, ki ima izprčeva!* kot blarainičarka. Ponudbe pod „ste*. 7000, 33OOu oa upravništvo »Slov. Naroda€. 300 rastočih HOJ Ima bo prodat Joa. Piratar, Uaac at, p. Rmkek. — Dovoz do postaje RakeK a!i Posto;na eno uro. 3276 ——— Odd* m tako) —^ meblovana SOBA đvema miralma gospodičnama. 3277 Poizve se v upravmštvu »Siov. Naroda«. ===== Proda so _____ hiia x vrtom im 20000 K ▼ ttoinl i»ltnt »t. ltS. Oospo* lat« v tlftatel doaalaa vlada pri samostoie^i gospet, ali vdovi brez otrok STANOVANJE in hrano. 2ivež za dvc oseM pnspeva nj večini sam. Dopis pod „Vlada 31tlM na upr«vniš*vo »Slovenskega Naroda«. 3291 Spretne šivilie se sprejmcjo takoj proti debH »lati. iy idtuum tuđi uienkc* Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. Kljufnuničankl pomočnlb dobar delavec, se spretna. Nastop lahko tako] — Hrano dobi lahko pri mojstru. Kje, pov* uprav. »Slov. Nar « 32f8 Kupim OREHE MALiNJSN SOK MED in enako WANG, Ounai IX, Lioclttonateinstrosse 132. Potrti Žalosti javljamo vsem sorodntkom, prijateljem in i znancem prežalostno vest, da je nas ljubljeni soprog, oče, stari oče i. t. d., gospod Frane Vidrih | posestnik ia gostilničar v Beganlah pri Cerkniol ' v sredo 26. t. m. ob * j5. uri popoldne v starosti 72 let po kratkem bolehanju previđen s sv. zakramenti preminul. Pogreb se vrši v soboto 29. t. m, ob 5. uri popoldne v Begtmjah. ! Blag mu spomin! I BEGUNJE pri CERKNICI, dne 27. septembra 1917. UrSuta Vldriti, soproga Marija Urban?lt roj VMrifc, Fan! dal ! Um roj. Vldrth, Mitka, Anton, otrcci. I V globoki žalosti naznaniamo vsem sorođnikom, prijateljem in inancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, stari oče, stric, tast, gospod presne 5abacloln'R posestnik In vrtnar dne 25. septembra ob 6. uri zjutraj previđen s svetimi »akramenti za umiraječe v 6^ letu starosti mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, đne 2S. septembra 1917 ob 4. ud popoldne iz hiše Žalosti na tuk pokopališče. odkoder se bo v i Četrtek ob 11. uri dopoldne položil k zadnjemu poCitku. rredragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V KRAiNJU, dne 25. septembra 1917. talnjači ostali. ---------- Zahvala. 2a mnogobrojne izraze sočustva ob priliki izgube dragega po-| kojoika izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo » gosp. dr. Šavniku za njegov trud ter pofrtvovalnost za časa pokojnikove boiezni, naiiskrene;5a zihvala tuđi častiti duhovSčini, po2aini [ brarnbi, ter cenjenemu obCinstu, ki je spremilo blagega pokojnika na I njegovi zadnji poti. Rodbina Smkatelnlk. I a^ I at fl"% •■ uCNall Olaabafie »tatice i bm1bTb^I^7 HIb^A^MIIbT •*••** »aprli.itroliov. j P^ll%#llfi9 la#l ^5allllll%l.|akc hr. dol. sod»2a Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 I (Nasprotl nuntke c*rkvt.) I Majvseja in naisposobnefia tvrdka in izposo]o>valnica l ktavirjev, pianinov in harmonijev m jugu Avstrije. Veltkanska j zaloga vseh glasbenih inštrunientov, stran in muzikalij. Klavirje prvih c kr. I dvomih in koraorniri tvrdk: B6sepdorfer, Fftrator, Bnđolf Stelshammor, i Holzi k EnU**"-*!*, 01o» In BoOmann imam edino ixkl|n6n# ia |az S ^fiaan^ za ^racJs^° v zalogi ter - - svarim pred nakupom fal-zitikatov in navideznega | »pofelna«. * Uglaševanje in popravila strokovnjaSko in ceno. H I lOletaa postftTvoob ^ I vezna garanol|a h *~ CITRE — •▼eatmalao e tvarni vr«A. Cenj. ponudbe pod ^aoaro oaraata«« otir« 1301« na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3302 • CIRKULAR ZAGA • na lesenem podstavku montirana, za motor ali elektrorabo pripravna, •• proda pri at. tmmf**itt Xa+*** at. 11. p. St TU pri Lfmkliaal. Proda a« t**i a«kal dobro-ohranjemh ▼taaklli aotov. 3310 Graičino ali veloposostvo na OortajBfcaam, katera ima 2—400 oratov zemlje, ae km#l. — Vpraša se pismeno pod t>Vftiokn#ćl|a Sili4* na uprav. »Siov. Nar«. K«p! •• Tsaka, tuđi najmanjSa, maottna dobro poa«Š«alh olupkov od hrušek in jabolk vsdko posebej po 2 kronl kg la dobro poaoidne preftoolne od hratok la l&feolk po 80 v. kilogram. Ponudbe in rt>-'ljatev se prosi na mm. Ivrdko Trun Sos, LfnblfaBa. Dfltjlllca Bir«290]iteliita se spreime iakoj k otrokonrs. Znanje slovenskega in nemškega jezika, če mogoče tuđi glasbe. — Ozira se samo na boljSo star-*|5o moč Prnudbe na „Portal predat ttv. 49, L»ulJl(»na'. 3ol3 BUKOV G0ZD za lidelovajije drvv kakor tud gotova drva se kupi po visoki cani, na Ziranl-sUem, n^ dale^* od 'elezni-'ke post.nje — Viame sa tndi već|a njiva v n&iem v okolici U ubijane. Ponudn^ Llubifana Postnl predal mt. 1S1 3285 Proda se selo ngodno popolnoma opremlteaa« izborno ohrmiifeaa, lepa •: OPRAVA :• za malo speoerlfsko trgovino, tudl se odda en s«rol sa Udol«vma|o testenlne sa pekarl^o, ogled in pojasnila pri tvrdki Iv. A. BaHauutn, nasL Avg. Tomatlć, Dnbliana. 3264 Rodi prBSBiitue prodam: krođosioo orehov los), aalonako ▼laoko oglodalo, jfeđUnl, kavnl In b**ni nrtls, zlmako snknlo« ,Weltall und Mens«bhoit', 9Osterr. Booht1 — vao dobro ohranlono. Naslov se izve v uprav. »S'ov. Nar.« ^DELAVKE- za sašo tovarno paplrf a In papirnih vro6 ao aprolmoio v lema* n#tzerfevf tovaru! pa^arja, no^ta a Hermand-Par»irgyir pri Bostorc-zobany»v Ziptrnie O^rako. KJStO VODO razpoiilja A. OSET, p. Guštanj, Koroško. Kupim atc!Uon!ce zamaske in sodo- Prazne vreče v poleg Cevliarskega mostn. \ \ Velika zaloga suhih vencev. , Izdelovanje šopkov, vencev, trakov 1. t d. !l Znnanfa naročita točno. Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. Divii koštani in žeSod ■OF kupule "96 Deželno mesto za krmil& ===== ki aSie zato nakupovalcev po deželi. = Nakupovalec ima prevzeti divji kostanj in želod v zrelem in suhem stanju, Cfa na svojo nevamost uhraniti in varovati pred vsako pokvaro, dokler ga Deželno mesto za krmila ne prevzame. Imeti mora pripravne, zračne in suhe prostore za shrambo. NaKupovalec mora voditi natančne zapiske o prevzetih množmah in plaćanih cenah, kateri zapiski morajo biti na vpogled Deželnemu mestu za krmila in Centrali za krmila. Dlvfl kostanf v popolnoma suhem, zrelem in zdravem stanju se plačuje po E SO'—, piemalo suho bla?o primeroma nižje. Zelod se plačuje tuđi v popolnoma suhem stanju po K 70'— 9 nesuh primeroma nižje. Kostanj in želod se ne srne klatiti, ampak le dozorela po tleh nabirati. Kostanj in želod prevzame po potrebi Deželno mesto za krmila na bližnji postaji in £a plačuje, nalože-nega v vagone, kostanj po 35 K in želod po 75 K. 3313 NakuDOvalci se n.ij primase do 10. oktobra pri Đeželnom mestu ZS krmils v L|nblisni, Tnriaškl trg ftt. 3, I. nadstro^je. Hajboll lanlmiv ta nalboli&l ilov. llnstro^ani todnlk soa ^Likll ki priobčujeio vsak teden BUIOffO xanltnlvlh slik % bO)Uft in o drugih važnih aktualnh dnmačih in tujih do^odkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, fako Z&nintfv, lep dOtOktlvskl roaaa, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednlk, kl je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica, vsako druStvo itd. Zahtevajle,, TEDENSKE SLIKE" povsod In pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 380 pol leta K 7.50 !n ćelo leto K 15-—. Naročniki dobe kot nagrado slike Prešerna, Jurača, GregorČlča in Aškerca ter tuđi Iepe ranimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" tako}! Pošlj te nam svoj naslov in pošljemo Vam I številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno In poštnme prosto oa o^icd. Upraviiištvo lista „TEDENSKE SLIKE44 i UHkllana. PpaA&lakaiuka allaa toa.