Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inscrati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Št L
Slovenskemu ljudstva
v poduk in zabavo.
V Ljubljani, dnč 4. januvarja 1900.
Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Scmcniške ulicc ši i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .llomo-jjuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2.
Leto XIII.

.......................................................................
......................
..............................................M................■■■......t................................... '

V morju večnosti je zatonilo stoletje. Nova zarja blišči na obzorju, odpirajo se vrata novega stoletja. Prva beseda, prvo ime, ki je izgovorimo ob tem slovesnem trenutku, bodi presladko ime Jezus! Narodi se klanjajo letos temu svetemu imenu, po neštevilnih cerkvah odmeva, v milijonih src kraljuje to ime. V tem imenu je rešenje, v tem imenju je upanje, saj je napovedal angel nebeški o njem:
»Jezus — on bo odroiil svojo ljudstvo"
(Mat. 1, 21.)
Da, s tem imenom na ustnicah prestopimo prag novega stoletja! Preglejte zgodovino vsega človeštva in odgovorite nam: Ali je mogoče ume vati prečudne boje človeštva, ako se ne veruje ▼ dve nevidni sili, ki vlivata nadčloveško moč v srca bojevnikov in jih tirata v dva nasprotna tabora ? Ali more razložiti satansko sovraštvo in požrtvovalno ljubezen, trinoštvo in mučenistvo, kdor ne veruje, da v svetovni zgodovini človeška dejanja vodita dva vpliva: moč hudobe po nasledkih izvirnega greha, in moč božja po milosti?
Svetovni boj.
Med tema dvema silama omahuje človeštvo. Bog je dal človeku svobodno voljo; čemur hoče, odpre svoje srce. Zato se tudi ljudstva nagibajo sedaj sem, sedaj tje. V vsakem ljudstvu se povspno nekateri kvišku, da vodijo ljudstvo in mu delajo »politiko", in kakršni so ti, tako smer dobi razvoj ljudstva. Ljudstvo je v naših časih po navadi boljše, nego oni, ki ga zastopajo, ker se navadno po brezobzirnosti, po denarnih in drugih sredstvih povspenjajo kvišku oni, ki hočejo kaj veljati. So pa tudi drugi, ki zastopajo pravico in poštenost, in tako nastanejo stranke. Ni bilo časa brez bojev in brez strank, kar živi človeški rod na zemlji.
Pred sto leti.
Na pragu novega stoletja stojimo, in zato se oziramo na prejšnje stoletje nazaj, da vidimo, kaj smo preživeli in prestali. Ves razvoj devetnajstega stoletja se da označiti z dvema besedama: Nadaljevanje revolucije in protikrščansko mišljenje. Poglejmo le za sto let nazaj 1 Leta 1789 se je začela francoska revolu-
cija, ki je trajala v raznih oblikah do ustanovitve francoskega cesarstva pod Napoleonom 1. 1804. In kaj je bil njen namen? Hoteli so odpraviti krščanstvo. Hoteli so že 1. 1790, da bi se škofje volili kakor po slanci od vseh, tudi od judov, in da se vzame papežu vsa oblast. Štiristo duhovnikov, ki niso hoteli priseči na to, so takoj umorili. L. 1792. so prišle do vlade najhujše krvoločne zverine. 6000 rabelj nov s 44.000 giljotinami (morilnimi stroji) so poslali po francoski deželi, da so pokončali vsakega, ki se ni udal njihovim nazorom. 5. oktobra 1793. so odpravili krščansko pratiko z nedeljami in prazniki in so vpeljali tedne po deset dnij. Od duhovnikov so zahtevali, da se oženijo in odpovedtf krščanstvu. Cerkve so oskrunili. Dne 10. novembra 1. 1794. so neko javno nesramnico vozili po Parizu kot „boginjo pameti" in jo prepeljali v stolno cerkev, da jo javno molijo Boga ni več, naš bog je le pamet! so vpili. Namestu krščanske božje službe so vpeljali „čaščenje pameti.'' Pa oni, ki so to storili, so svojo predrznost kmalu plačali s smrtjo. Strmoglavili so jih drugi in jim sekali glave. Dne 8. maja 1. 1794. je že konvent (državni zbor) izdal zopet postavo, „dajeBog". Preganjanje cerkve in ropanje njenega premoženja pa je trajalo dalje.
Prekucija je imela pa tudi namen, osvoboditi ljudi vseh postav. Vsi naj bodo enaki! vpili so revolucionarji. Zato so umorili kralja in odpravili plemstvo. Prvi stan je bilo v državi prej plemstvo, drugi duhovstvo, tretji pa meščanstvo. Tretji stan — me ščanski je delal prekucijo, da dobi vso oblast v roke in podere vse druge. To je izpeljal in ustvaril republiko ali ljudovlado. A ta ljudovlada je bila osno vana na podlagi brezboštva in nasilstva, zato je bila nje vlada krvava in grozovita. Ljudstvo je bilo izročeno pustolovcem, grozovitežem in kapitalistom.
XIX. stoletje.
Stoletje, ki se sedaj končuje, je nadaljevanje ""\ncoskc revolucije. Brezbožnost si je vzela ta ,e..ucija za podlago, in razne države v P]vropi so jo sprejele v svoje postave. Med temi temeljnimi postavami je na primer ta, da se sme prosto učiti po šolah brezboštvo in da se državi ni treba ozirati na krščanstvo. Ti državniki, ki nadaljujejo francosko prekucijo, pravijo, da je cerkev podložna državi, da le uradniki smejo odločevati cerkvene stvari, da so vse vere enako vredne itd. Ti državniki pravijo celo, da je versko življenje državi škodljivo, ne spoštujejo nedelj in praznikov, ovirajo škofe in duhovnike in celo podpirajo brezbožne in državi nevarne nauke in stranke.
Plemstvo je začelo propadati po prekuciji, meščanstvo se je pa dvigalo. Meščanstvo je dobilo
v svojo roko trgovino in tovarne. S tem je pa me-ščanstvo obogatelo, in v državi je zavladala denarna sila, razvilo se je denarno gospodarstvo. Začela se je divja gonja za krivičnim mamonom, v kateri je največ dosegel oni, ki je bil najbolj brezobziren in nepošten. Največ denarja je pridobilo ju-(lovstvo in je postalo po svojem bogastvu prva svetovna moč.
Liberalizem — kapitalizem
Ti, ki zagovarjajo svobodo gospodarstva, ki pravijo, da mora država podpirati bogataše, da jih pa ne sme nikdar odirati, kadar izsesavajo ubogo ljudstvo, imenujejo se liberalci. Zato so prijatelji bogatašev in sovražniki kmečkih zadrug, posojilnic in delavskih podpornih društev. Oni plačujejo bogato vsakega, ki kmečko in delavsko ljudstvo razdvaja in odvrača od združenja, ker čutijo, da potem ljudstva več dreti ne morejo, kadar se združi. Oni podpirajo nesramne knjige, njim je všeč, če se razširja brez božnost in nepoštenost, ker se v takih razmerah najboljše počutijo in delajo najboljše kupčije.
Lačni smo!
Kmečki stan pa peša. Kako radostno so pozdravili kmetje v sredini tega stoletja prostost! Nehala je odvisnost, zasijala je zarje svobode ! A glej nesreče! Prej je bilo hudo hlapčevati, a še huje je sedaj, ko vzdihuje ves stan pod strašnimi bremeni. Svobodo imaš, kmet — svobodo za stradanje! Ilazbit in razkropljen si, ubogi kmečki stan! Vsi te izkoriščajo, vsi od tebe žive, pa le zatirajo in ti ne puste svobodnega dihanja.
Obrtni stan hira in umira. Veliki bogataši, judovski tovarnarji in trgovci so ga skoro uničili. Veselo, zadovoljno življenje malega obrtnika, ki je prej delalo meščansko življenje tako prijetno in brezskrbno, je izginilo. Mojstri »falirajo«, srednji stan izginja. Zato pa raste:
Delavski stan, ki ni več samostojen, ampak je brez posesti, živeč iz roke v usta le od vsakdanje plače. V tovarnah je njegov dom, tam pušča svojo moč in svoje zdravje — za drugega, za bogataše.
Socijalizem — anarhizem.
Kazbijmo tflse! vpijejo neštevilne množice delavskega ljudstva. Odpravimo državo, razrušimo zakon, pobijmo duhovnike, razdelimo vse premoženje, uživaj mo tudi mi brez dela, brez skrbi, dokler se ne zvrnemo v grob! Saj ni Boga, saj ni pravičnosti. Oblast je nasilstvo, osebna lastnina je tatvina, vse je vseh, vsi smo enaki, vsi smo bogovi! In oni, ki so so cija listi, pravijo, da morajo narediti novo državo; v kateri bo vse vseh in si bodo v resnici vsi
enaki, oni pa, ki se zovejo anarhisti pravijo, da sploh ne sme biti nobenega reda, nobene vere, nobene države, nobenega kralja, ampak, da morajo vsi čisto prosto, brez vlade, živeti in uživati.
»Mnoiioa se mi smili!" (Mat. 15 32.) Koliko krivic, koliko zmot, koliko nereda je sedaj na svetu! Na to razdivjano množico pogleda usmiljeno Jezusovo oko, njegovo sveto srce čuti trpljenje ljudstva, in njegove dobrotne ustnice govore tolažilne besede:
»Množica se mi smili, kernimajo kaj jesti, in jih nočem lačnih pustiti, da na potu ne omagajo.« (Mat. 15. 32.)
Bogate farizeje Jezus ostro opominja, napuhnjene pismarje odločno zavrača, z mogočnjaki neče imeti opraviti. On hoče ljudstvo združiti, ljudstvo organizirati v krščanski družbi:
»Kadar je pa množice videl, so se v srce smilile, ker so bile nadložne in razkropljene, kakor ovce, ki pastirja nimajo«. (Mat. 9. 36)
Ljudstvo se smili Jezusu. Jezus noče le temu ali onemu dobro, ampak on želi občnega bla-gra, občne sreče. Zato se mu smili razkropljeno ljudstvo, ki ne uživa dobrote urejene družbe, zato se mu smili n a d 1 o ž n o ljudstvo, ki vzdihuje pod bremeni, pod davki in pod težo grehov. On jim hoče biti pastir, ako ga hočejo poslušati in ubogati. On jim hoče dati telesnega kruha in jih hoče pri tem hraniti tudi s sladko jedjo nebeških naukov: „Nočem jih lačnih pustiti!"
XX. vek.
Pogumno tedaj vstopimo v novi, v dvajseti vek! Če je bilo devetnajsto stoletje vek bojev in krivic, bodi prihodnje stoletje vek sprave in pravice. Koliko iznajdb je ustvarilo prejšnje stoletje! Železnice, br zojavi, telefoni, neštevilni stroji pomagajo človeštvu. A žal, da so služili doslej le bogatašem. Ljudstvo pa je ubožalo. Naša naloga bodi, da vse pridobitve nove dobe služijo revnemu ljudstvu! Zato hočemo delovati s poukom in z združevanjem ljudstva. Naš vodnik pa bodi presveto ime Jezusovo, s katerim stopamo pogumno v novi vek I Srečno novo leto! Brez strahu naprej! Živel Jezus!
Vojska med Angleži in Buri.
Ob sklepu svojega poročila je omenil zadnjič „Domoljub" usodnega angleškega poraza na Natal-skem bojišču ob reki Tugela nekaj milj severno od mesta Kolenzo. Ta poraz je bil do sedaj najsramot-neji in skoro bi rekli odločilen za vojsko v Južni
Afriki Da je temu res tako, razvidijo lahko čitatelji iz naslednjih kratkih podatkov, ki so posneti iz angleških virov. V svojo sramoto pa menda sicer laž-njivi Angleži vendar ne bodo lagali. Tu se toraj pripoveduje, da je 20.000 Angležem stalo nasproti le 3000 Burov in ti so skoro hrez vsakih izgub zapodili angleško armado v beg, pobili jim malone vse konje in se polastili 10 topov, jednega so jim pa razbili. Spočetka so se sicer s takim napadom izne-nadcni Angleži obupno borili in ko je bilo bojišče že pokrito s trupli ubitih in ranjenih, so še jedenkrat poskusili svojo srečo, toda zaman in v še večjo pogubo. Več milj daleč, pravijo, jc bilo pokrito bojno bolje s trupli padlih vojakov in konj. Častnikov ie padlo neprimerno veliko. General Buller je izgubil v tej bitki z ujetimi vred do 3000 mož. — Od tega časa dalje Angleži mirujejo na vsi črti. Vlada je v naglici imenovala novega vrhovnega poveljnika Robertsa, ki pa pride na bojišče še le sredi januvarija in prevzame nadaljno vodstvo, ker so sq vsi dosedanji angleški generali pokazali popolno nesposobne za vojevanje. Na tega novega moža sta vijo Angleži sedaj zadnje nade, a bržkone tudi ta več ne opere sramotnega madeža angleškega orožja, kajti novih močij, ki bi se mogle meriti z junaškimi Buri, ni več dobiti, burske vrste se pa vsak dan množe z vstajniki, ki se zbirajo v vseh delih angleških pokrajin v Južni Afriki. Prišlo je že tako daleč, da se vlada boji za Kaplandsko kolonijo in namesto, da bi ob novem letu zasedli glavno bursko mesto Pretorijo, bi še kmalu trda šla za angleški Kapstadt. Večinoma vsa angleška vojska je na raznih krajih tako obkoljena od nasprotnika, da se niti ga. niti ne more. Pomanjkanje živeža, streliva in prevoznih sredstev, ki muči posamne angleške posadke, vse to dobro služi Burom, da se jim bo brez napora udal sovražnik na milost in nemilost.
Nekaj pregovorov.
Če prosinca grmi, slabo vreme sledi.
Če prosinca ni snegA, to ga mali traven dd.
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad susec to nadomesti.
Če prosinca zelo lisica laje, huda zima še potem nastaje.
Jasni dnevi prosenca so veselje Dolenjca.
Je prosenca mokrilo, bo grozdje slabo storilo.
Malo vode prosinca, daje preobilo vinca; prosinec mnogokrat naznanja v vodi, da malo bo v sodi.
Prosinca gorkota — v jeseni sirota.
Prosinec mili — Bog se usmili!
Prosinec mrzel da poka, sadje .v jeseni in moka.
Vidiš prosinca komarjev igrati, treba je s senom prav varčno ravnati.
V	prosincu toplota — v svečanu mrzlota.
V	prosincu zelena ledina, slabo bo gleštala živina.
Venec in krona.
PoTest iz CasoT apostolskih.
Spisal Anton d« Wail. — Poslovenil J. V.
Prvo poglavje.
Pr isc ilij an s ka Tila.
Bilo je po leti 64. leta po Kristusovem rojstvu. Rimsko cesarstvo je takrat vladal cesar N e r o n. Prt ih pet let je bilo vladarstvo tega cesarja razmeroma ljudomilo, pozneje p je postajalo od leta do leta bolj kruto in neznosno. Najboljše in najpleme-tejše može je spravil s pota; namesto njih je zbral Neron okoli sebe krdelo najpcdlejših ljudi. največ osvobojencev, ki so se laskali njegovim strastem in ga tako priganjali k vedno hujšim zmotam in hudobijam. Mtd arugimi je bil pri njem glediSčni igralec Alitir, Jud, v največji milcsti: ko se je podal Neron na Grško, pustil je doma kot svojega namestnika osvobojenca Helija s tako neomejeno oblastio. da je smel ta zapleniti premoženje, poslati v pregnanstvo in obsoditi k smrti celo viteze in senatorje starej-šine . a še obvestiti mu ni bilo treba poprej cesarja. Vsemogočen pa je bil pri cesarju Tigelin. sodrug njegovih pregreh in razuzdanosti; ta si je znal skozi celo dobo njegovega vladanja ohraniti neomejen vpliv; ko pa je čutil, da se bliža Neronu padec, je pa izdal cesarja in preetopil k njegovim sovražnikom.
Ce so potomci starih plemenitaških rodbin sploh z največjo nevoljo gledali to početje v cesarski palači, studilo se je isto tem bolj nekemu možu, ki ni moral biti le z očesom plemenitaža. temveč tudi s celo resnobo krščanskega mišljenja priča take propa-losti na dvoru. Senator Pudent in njegova plemenita soproga S a b i n i 1 a sta bila pri prvih izmed plemenitih rodbin, ki so v Rimu sprejele krščanstvo. Njun sorodnik, od Petra v Ctzareji krščeni stotnik Kornelij, je vpeljal tega apostola v njuno hišo, ko je prišel prvič po rešitvi iz Herodovega jetništva v Rini; kmalu je prevzel Jezusov nauk njuni srci tak6, da sta se dala oba soproga s svojimi otroci vred, z Novatom in Timotejem, Pudencijano in Praksedo, od Petra krstiti; njim se je pridružila tudi P r i s c i 1 a, priletna mati senatorjeva.
Razen krasne in bogato opravljene palače na eekvilinskem hribu — v gosposki ulici — je imel senator tudi velika posestva v rimski okolici in j.1 raznih pokrajinah italskih. Zlasti odkar ae je vladar-
stvo cesarjevo obrnilo tako pod zlo, je preživel poletje redno na posestvu v Kampaniji ali pa ob jezerih v Gorenji Italiji, kjer je vspešno deloval za razširjenje krščanstva med svojimi sužnji. V letu. v katerem se pričenja naša povest, si je izbral za poletno bivališče svojo vilo na salarski cesti blizo Rima to pa zato, ker sta se ravno takrat oba apostolska prvaka po dolgih potovanjih zopet vrnila v večno mesto k svoji čredi.
Pudent je podedoval to vilo po svoji materi Priscili; tam je sezidal tudi lastno rodbinsko grobišče, v katero so položili prvo njegovo mater. V spomin nanjo je dal vili materino ime in to ime je ohranila do današnjega dne tudi katakombe, ki se je pozneje razvila okoli rodbinske rake Pudentove.
Eno izmed večjih dvoran je spremenil senator v oratorij (kapelico), kjer je kot dober krščansk hišni oče zjutraj in zvečer svojo rodbino, svoje goste in posle zbiral k skupni molitvi. Tam sta tudi apo-8'ola Peter in Pavel od časa do časa »lomila kruh«; to je bil vselej velik praznik za Pudenta, če je bila rimska cerkev zbrana pod njegovo streho okoli al-tarja in cela krščanska občina pogoščena pri njegovi gostoljubni mizi. Takrat sta si pobožna zakonska štela v največjo čast, da sta mogla sama streči gostom ; posebno ljubezen in skrb sta pa obračala na reveže in sužnje, ki so v Jezusu Kristusu postali njuni bratje.
Tak praznik je obhajal senator tudi danes; bilo je 17. julija. Že na vse zgodaj hiteli so verniki po salarski in po ovinkih tudi po nomentanski cesti proti vili. Te previdnosti je bilo treba vsled velike poletne vročine in pa zato, da ne bi vzbudili pozornosti. Sicer so smeli takrat kristijani še prosto spoznavati svojo vero, ker so jih pogani imeli samo za neko ločino judovsko ; Judom pa so že prejšnji cesarji bili podelili versko prostost. A že od nekdaj so Rimljani visoki in nizki zaničevali in sovražili vse kar je bilo judovsko; in tako je isto zaničevanje in sovraštvo zadelo tudi kristijane. Vrh tega so se Judje vedno prizadevali, kako bi kristijane izključili od uživanja tistih ugodnosti, ki so bili njim podeljene. In takti bo se kristijani skrbno ogibali vsega, kar bi bilo moglo nanje obrniti pozornost in vzbuditi sovraštvo rimskega ljudstva.
Bil je nepopisno častitljiv zbor, ki se je zbral pri Pudentu k službi božji; nekatere navzočih poznamo iz listov sv. Pavla. Tu je bilo videti Prisko in njenega soproga A k v i 1 a, katera slavi apostol kot svoja sotrudnika v Jezusu Kristusu; Andro-n i k a in Junija, ki Bta bila s Pavlom vred v ječi; A m p 1 i j a t a , katerega imenuje apostol svojega ljubljenca v Gospodu in čegar grob so pred nekaterimi leti našli v katakombah sv. Domitile;
ltufa in njeno mater; pobožne žene Marijo, Trifeno, Trifozo, Perzido, Olimpijo in veliko drugih.
Peter, obdan od prvih mašnikov in dijakonov rimske cerkve, je opravljal svete skrivnosti in je lomil zbranim kruh življenja; Pavel pa je z mogočno silo svoje velike zgovornosti pridigal o veri v Jezusa Kristusa in o tem, kako se mu je treba popolnoma posvetiti, če tudi za ceno lastnega življenja. Ali ni sivi apostol narodov govoril, kakor bi v preroškem duhu slutil bližnje preganjanje, ko je v svojem pretresljivem govoru kazal na krvavo žrtvo, na žrtvo lastnega življenja? — Vsaj Pudent je ume-val tako te besede; tudi njegovo srce je prevevala neka tajna slutnja bližnjih težkih dni. Toda namenoma je odganjal od sebe take tožne misli. Saj je bil današnji dan zanj zlasti še zato posebno prazničen, ker sta bila njegova sinova Novat in Timotej sprejeta v število levitov in sta imela danes prvič opravljati svojo službo pri altarji. V prisrčni molitvi ju je posvetil Bogu in njegovi službi. Enako požrtvovalno je daroval nebesom svoji mlajši hčerki, mali deklici Pudencijano in Praksedo, ko ju je v duhu polagal iz naročja pestunje na altar.
Kakor duh kadila še dolgo potem napolnjuje cerkev, ko je že končana služba božja, tako je tudi v senatorjevih prsih še čez dan ostala pobožna zbranost, ki je zjutraj dvigala njegovo dušo k Bogu. Ko so se torej po obedu gostje polagoma razšli in se posamezni ter po raznih cestah vrnili v mesto, zaželel je po obeh apostolih, da v pogovoru ž njima dobi nove hrane svoji duši.
V tem hipu pa mu naznanijo, da ga je prišel nekdo obiskat in da želi ž njim govoriti. Nehote se mu nagubanči čelo, ko sliši ime obiskovalčevo. A ni bilo samo naravno mrzenje rimskega plemenitaža do osvobojenega sužnja in barbara, ki je menil z nesramnostjo, predrznostjo in svojo službo na dvoru zakriti madež svojega rojstva, kar je nagubančilo čelo senatorju; velikoveč je storil to stud nad tem, kako in s kakšnimi sredstvi si je ta mož pridobil one zaklade in časti in v kakšne namene jih porablja. Ali tir, jud, igralec in mogočni ljubljenec cesarjev je bil napovedani obiskovalec.
Kaj neki hoče pri njem?
Oglejmo si tega moža, preden pride k Pu-dentu. Postave je majhne, slabotne, glave plešaste, nosu — čiste judovske pasme. Skrbno nagubana toga je iz najfinejše volne. Biseri, ki se blišče na njegovih prstih in močne dišave, ki se širijo okoli njega — vse to kaže, da se ta mož rad ponaša s svojim bogastvom. Alitir je jud; toda trudi se na vso moč, da bi ga imeli za Rimljana; od lastnosti Bvojega naroda je ohranil samo najslabše, če tudi
zaničuje rimske bogove kot prazne malike, vendar spremlja brez spotike svojega cesarskega gospoda v tempelj kapitolinskega Jupitra k daritvam, in če je ravno sila, prisega pri vseh bogovih. On ve, s kakšnimi sredstvi Bi je pridobil naklonjenost Neronovo; zato Be pa tudi ne plaši pred nobenim sredstvom, samo da si ohrani to naklonjenost. Visoko rimsko plemstvo mrzi in studi iz dna duše; tega in onega že je spravil v pesti rabeljnu. Celi Rim pozna njegovo moč in njegov vpliv in če ga tudi \sakdo zaničuje v srcu, je vendar dosti vitezov in senatorjev, ki se poganjajo za njegovo naklonjenost — seveda pod vladarjem, pri katerem je varno samo to, kar je nizko in prostaško.
„Odpusti mi, prejasni senator", nagovori ga Alitir v najfinejši maniri rojenega dvornika, »ako me je zapeljala bajna krasota tvojih vrtov, da sem pretrgal . svojo večerno vožnjo; rad bi zamenjal cestni prah za nekaj hipov s svežim vonjem cvetic in šum-ljanjem vodometa.«
»Moja vila je gostoljubno odprta vsakomur«, odvrne Pudent; „koliko bolj še le služabniku in prijatelju mojega vladarja!«
»Vi srečni ljudje«, nadaljuje Alitir, »bežite iz soparice in zadehlosti mestne v svoje hladne vrtove in loge, med tem ko zavidani služabnik in prijatelj cesarjev pod težo svojih opravil komaj najde kratko urico za skromen izpreho-1. — Nočem te motiti v uživanju miru, prejasni Pu'' t; dovoli mi le, da se nekoliko posprehodim po nasadih, da se nekoliko nasrkam večernega vonja in prisluškujem ptičjemu petju.«
»Za tako nenavadno in visoko osebo«, odvrne senator z vidnim premagovanjem, »stoje vrata moje vile vedno odprta. Ali naj te spremim in te na po samezne lepote opozorim?«
»Pri vseh bogovih, jasni Pudent, nikar! Zlorabil bi tvojo dobroto. Vrhu tega je vse, kakor vidim, tako umetno in ukusno urejeno, da bi me tvoje spremstvo pri vsakem koraku proti moji volji sililo k laskanju. Kako me bo iznenadilo, če med tolikimi lepimi stvarmi nepričakovano naletim na najlepšo, na jamo z žuborečim studenčkom, na krasen kip ali na diven razgled doli po tiberski dolini. Dovoli, da se ti že naprej zahvalim za užitek in za veselje, ki si mi ga napravil s tem, da sem se — če tudi pozno — seznanil 8 teboj."
Pudent je dobro umel rahlo očitanje, ki je ležalo v poslednjih besedah; saj se je vedno ogibal tega človeka kot nevarne kače vkljub temu, da so se drugi senatorji strahopetno poganjali za naklo njenost tega malovredneža.
Ko je odšel Alitir, podal se je Pudent k apo toloma še vedno premišljujoč, kakšne naklepe bi
utegnil kovati jud proti njemu. Pri odhodu pa je ukazal svojemu zvestemu služabniku Kvkarpu, dvornika, ko se bo sprehajal po
(Dalje.)
naj skrivaj opazuje vrtu.
Na robu prepada.
Mož, ki je imel kakih 30 let, je preživel večino svojih let na tujem. Udal se je najhujšim strastem in tako je polagoma izgubil vero. Bil [e vedno vesel in zapravljal je denar, kar je mogel. Ce se je govorilo v njegovi družbi o smrti, se jc smejal zaničljivo, če se je govorilo o poslednjih zakramentih, je na vadno rekel: „ V mestu jc dovolj duhovnikov, med njimi se bo menda že dobil eden, da bo prišel k meni, če mi začne biti zadnja urica." — V dan svetega Reš. Telesa je šel s tovarišem na lov. Prijatelj — tovariš je imel še v mestu nekaj plačati, zato je zaostal, da peravna dolg. Oni pa je šel dalje — v gozd. Pot ga je peljala vkreber čez pečino. Naenkrat mu spodrsne in on zdrči prek skal in pečin globoko v brezno. Od tu se je zvlekel z zlomljeno nogo in pobito glavo v grmovje, kjer je bilo precej mahu, da bi tu počakal pomoči. Hotel je klicati na pomoč, a niti glasu ni spravil iz sebe. Strah in padec sta mu vzela vse moči. Nikogar ni bilo v obližje in tako je ležal nesrečni mož tam, pobit, polmrtev v gozdu.
Videl je, da hodijo tam v daljavi po cesti ljudje, a priklicati jih ni mogel. Videl je tudi duhovnika, kako je hitel k nekemu bolniku z zadnjo popotnico. Obup se poloti nesrečnika, katerega je Bog tako očividno kaznoval. — Kmalu nato pade v nezavest. Pet ur kasneje dobi moža stara ženica, ki pohiti naglo v meBto in pripelje pomoč. Mesece in mesece jc pre-ležal bolnik, slednjič je vendar okreval. A nega mu je ostala zlomljena vse življenje. Ta velika nesreča ga je spametovala. Zdaj je spoznal prepad, večni prepad, ki je na njegovem robu živel toliko časa brezskrbno, nesramno, bogokletno. Postal je resen mož, in ko mu je napočila čez nekaj let zadnja ura, ločil se je s tega sveta spravljen z Bogom in ljudmi-
O, kako hude nesreče pošilja včasih Bog, da nas privede spet na pravo pot! Ostanimo torej raje sami na pravi poti, da nam ne bo treba hoditi v toliko preskušnjo ! Ker na vse zadnje se lahko zgodi, da nam neskončni Oče te poskušnje niti ne pošlje, marveč nas pusti v prepadu, v katerega smo se strmoglavili sami in nalašč! A kaj potem?!
Spolnilo se je.
Nekateri pridejo v to veliko zadrego, da morajo imeti včasih po dolgem času spet opraviti s cerkvijo in njenimi služabniki, dasi jih sovražijo iz vse duše. Ce hoče namreč kdo v sv. zakon stopiti, mora imeti poleg dovoljenja posvetne gosposke tudi privoljenje cerkvene oblasti. In opraviti mora spoved in poročiti se dati v cerkvi. Sicer je takim ljudem, ki so brez vere, strašansko, neznosno, toda kaj drugega hočejo storiti kakor spolniti, kar sc zahteva od njih, če hočejo, da bo njih zakon veljaven tudi pred oblastjo. —
V	zagorski vasi je bila končana poroka. Svatje so odhajali iz cerkve. Ko je stopil ženin Bkozi vrata se je obrnil in za vpil: »Danes sem bil zadnjikrat tukaj !« — Svatje so mu sicer to nekoliko zamerili, a ko bo prišli na dom in se začeli gostiti ob preobloženih mizah, — pozabili so kmalu na to. — Drugo jutro jo šel mladi mož spet na svoje delo v rudnik. Rekel je ženi, da pride zvečer domov. — Toda pozno v mraku so ga prinesli tovariši — mrtvega! Kamen mu je pal v rudniku na glavo in ga pri priči ubil. — Tako se je njegova kletev, da ne bo prišel nikdar več v cerkev, v nekaj urah grozno spolnila
Pred nezgodo obvarovane.
V	septembru t 1. se je prevrnil vlak, vozeč iz Milhlbacha v Neumarkt, pri Iiohrbachu v vodo, ker se je udri most. Prav s tem vlakom se je hotelo odpeljati tudi devet usmiljenk. Kna je šla kupit vozne listke za vse. Uradnik je razumel mesto 9 le 1 Ker so torej usmiljenke govorile in silile tovarišico naj gre se po onih osem listkov, zamudile so 8e toliko, da jo med tem vlak odpihal — v nesrečo. Tako je obvaroval Bog svoje služabnice pred nezgodo.
Slovenski novičar.
Kranjsko
(Deželni zbor kranjski) se je dne 29. deccmbra sešel k prvi seji ter sprejel predlog, ki dovoljuje dež. odboru pobiranje deželnih naklad. Prihodnja seja bo še-le proti koncu januvarja.
(,Slovenec)," edini katoliški dnevnik, ki vselej neustrašeno zastopa ideje krščanstva tako v verskem kakor v narodnem in socijalno - gospodarskem oziru, z novim letom izhaja v povečani obliki, a vendar (vsled odpravljenega kolka) po znižani ceni. Po pošti prejeman stane za deželo 26 kron za celo leto, 2 k 20 h za en mesec. Vsem tistim, katerim denarna sredstva to dopuščajo, ta list prav toplo priporočamo v naročevanje 1 Pa tudi manj premožni bi si lahko omislili ta list, ako bi se jih po več združilo in bi list skupno naročili. Katoliški Slovenci, podpirajte dobre časnike 1
(Prezentacije.) Za grof Lambergov k a n o n i k a t pri ljubljanski stolnici je prezentiral sedanji starosta te rodbine Frančišek grof Lamberg preč. gosp. dr. Frančiška L a m p e ta, profesorja bogoslovja in vodjo Marijanišča v Ljubljani. — Za župnijo Št. Jurij pod Kumom je prezentiran č. g. Frančišek A v s e c, župnik v Brusnicah, » župnijo Slavina pa č. g. Matija Prijatelj, župnik v Strugah. — Umeščen je bil 20. dec. č. g. Jožef Vole na župnijo Velike Poljane pri Ribnici.
(Umrl) je na Igu ondotni župnik g. Jakob Dolenc po dolgi vodenični bolezni. — Naj počiva v miru!
(Umrl) je dnd 18. dcc. g. Janez P a v 1 i 6, vpok. duhovnik na PrimBkovem pri Kranju. Služboval je v Boštanju, Metliki, Cerkljah, Šenturški gori in letos je radi bolehnosti šel v pokoj. Bil je zelo priljubljen zavoljo svoje ljubeznivosti in vestnega spolnjevanja svojih dolžnosti. Naj v miru počiva!
(Škofovim zavodom), ki se nameravajo sezidati v Ljubljani, je posebno gorak ljubljanski občinski zastop. Ti ljubeznjivi mestni očetje, katerim je blagor ljubljanskega mesta deveta briga, snujejo nove, a čisto nepotrebne ceste ravno čez oni prostor, kjer se je določilo stavbišče za nove zavode. Cuje se, da namerava Presvetli zavode zidati kje drugje zunaj Ljubljane; od raznih krajev že prihajajo jako ugodne ponudbe; seveda, saj tako ne — rodnih mestnih očetov in tako zaslepljenih volivcev, kakor Ljubljana, nima ves božji svet!
(„Vrtec in Angeljček"), ta dva ljubljenca naše mladine bosta izhajala še dalje. Neprecenljive važnosti je dobro mladinsko berilo za ves narod. Dobro berilo se mora dati mladini že v najzgodnejši mladosti. Ni dovolj, da v mladinskih spisih ni le nič izpodtakljivega. Treba je berila, katero pišejo možje, ki so prošinjeni od katoliških idej, in da te ideje krepko odsevajo v jasnih potezah iz njihovih spisov. Mladi rod mora v popolni jasnosti dobiti ideje, ki ga naj vodijo v poznejšem življenju. Taka lista sta „Vrtec" in »Angeljček." Priporočamo ju sedaj še posebno zato, ker so liberalni učitelji ustanovili konkurenčen list proti njima. („Zvonček", urejuje ga Gangl, izdaje Jelene.) Ko smo videli vabilo na ta novi list in skrajno čudne podobe njegove, ki so pač moderne, ne pa lepe in mladini primerne, smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da svoje čita-telje vabimo k obilni naročbi na »Vrtec" in „An-geljčka".
(Zgradba šmartinske zapne cerkve pri Litiji) je dogotovijena v surovem zidovju blizu vrha. Spomladi se bode nadaljevala, do novembra meseca pa bode v vsem dogotovijena in po blagoslovljenju svojemu namenu izročena. Notranja oprava se bode mogla le polagoma oskrbeti.
(Gimnazija v Kranja) kaj dobro napreduje. Letos ima že sedem razredov in pet paralelk ter čez 500 dijakov in 15 profesorjev. Kranj je ponosen na ta odličen zavod.
(V Tržiču) bode ustanovila družba sv. Cirila in Metoda otroški vrtec. Tako je že sklenila vodstvena seja.
(Iz Tomišlja.) Poročati vam moram, da smo prejšnje liberalno županstvo, ki je volitev zavlače-
valo dve leti, vrgli med staro šaro in si izvolili novo.
v
Zupan je Janez Mavec iz Tomišlja, svetovalci pa: Janez Punčah, nadučitelj v Tomišlju, Janez Modic in Janez Krašovic iz Brega in J. Volek z Jezera.
(Prepovedana slovenska služba božja na Vest-falskem) Z Vestfalskega dohaja vest, da je nemška vlada patru Ananiji, ki je došel iz Brežic, da deli vestfalskim slovenskim delavcem pouk v veri v slovenskem jeziku, prepovedala vsak nastop ter pristavila, da bo tudi na drugih krajih proti slovenski službi božji nastopila z isto strogostjo. Lepa svoboda v »napredni" Nemčiji!
(Osrednja gospodarska zadruga.) Deželno sodišče ljubljansko je dovolilo registrovanje pravil »Gospodarske zveze v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo." Zadruge namen bo: pospeševati zadružno organizacijo kmetijstva, pospeševati v obče kmetijsko gospodarstvo svojih udov, pospeševati trgovino in obrt svojih udov. Zadružni deleži so: Glavni deleži prvi vrste po 1000 kron, glavni deleži druge vrste po 200 kron, trgovski deleži po 20 kron, obrtni deleži po 10 kron, opravilni deleži po 2 kroni. Slovenska centralna gospodarska organizacija v zadružni obliki je toraj zagotovljena. A sedaj pride še važnejc in težavneje delo: v obliko vdahniti življenje. Da se to zgodi, treba sodelovanja vseh poklicanih, v prvi vrsti pa — ljudstva samega. Že v prvi polovici meseca januvarja izide prva številka glasila »Gospodarske zveze" pod naslovom »Narodni Gospodar". »Narodni Gospodar" bode obravnaval vse panoge narodnega gospodarstva in izhajal po dvakrat na mesec.
(Iz Ilirske Bistrice.) Nesreče, katera je sredi decembra zadela sadjerejce in sploh kmetovalce po vsej Bistriški dolini in kakor slišimo po vsej premski fari, ne bodo ljudje nikdar pozabili. Po grozno hudem mrazu je nastalo kar čez noč deževno, južno vreme; začelo je zelo deževati, led in zmrzlina se je po vseh vejah nakupičila. Veje so se začele lomiti, deblo je pokalo; nekatora drevesa so se kar s koreninami izruvala in podrla. Kjer je bilo več dreves skupaj, je pokalo in šumelo, kakor da se bliža sodnji dan. Malo dreves je ostalo nepoškodovanih, uničeni ste pa gotovo dve tretjini sadnega drevja. Posebno jablan in hrušek je mnogo poškodovanih. Ubogi kmet je strašno udarjen in več let bo moral čakati in marljivo saditi, da se mu ta bridka rana zaceli.
Štajersko.
(Iz Maribora. — Misijonska cerkev sv. Ježefa.) Največja častivka sv. Jožefa, sv. Terezija, je nekoč poklicala delavce, ter jim je dejala: »Postavite mi nov samostan in kapelico v čast sv. Jožefu, in kadar bo stavba dovršena, hočem vam dati napitnino.« —
Po dokončanem delu ponudila je prednica Terezija vsem delavcem malo južino in nekaj drobiža za napitnino. Zidarji so se razšli z veselo in gotovo nado, da bodo dobili tudi mastno plačilo. Ko so pa delavci čez dolgo časa Terezijo opomnili, naj poravna račun, jim je svetnica šaljivo odgovorila: „Saj sem vam dala obljubljeno napitnino, za plačilo pa se nismo dogovorili." — Delavci so bili seveda nekoliko ne-voljni in so zahtevali zasluženo plačilo. A sv. Tere zija jim reče: »Kako bi plačala, ker nimam ničesar, nego li trdno zaupanje v sv. Jožefa, da bo on skrbel za plačo, ker je samostan njemu posvečen.« — Nezadovoljni odidejo delavci, Terezija 'pa pokliče vse redovnice v kapelico in z njimi prosi celo noč svetega Jožefa, naj jim pomaga v stiski. Na vse zgodaj pozvoni nekdo, in mož z belo brado ponudi pred niči Tereziji mošnjo rekoč: nTo vam darujem za vaše potrebe", ter izgine. »Ne dvomim«, piše sveta Terezija, Bda je bil sv. Jožef sam." - V mošnji pa je bilo ravno toliko denarja, kolikor so zahtevali delavci. Ko jim je svetnica razdelila plačilo, naroče-vala jim je še posebe: „Delavci, zaupajte močno in vedno v sv. Jožefa!" — Ko so misijonarji pred tremi leti prevzeli novo naselbino v Mariboru, pričeli so misijonsko delo z zaupanjem na sv. Jožefa, kateremu je nad mestom stoječa prijazna cerkev posvečena. Začetkoma so imeli le nekaj vinarjev napitnine, a v prej zapuščeni in revni romarski cerkvi nahaja se sedaj novi veliki oltar sv. Jožefa, ki se je blagoslovil 26. nov. 1. 1899 ob stoletnici rojstva vsem Slovencem priljubljenega škofa Slomška. Dragoceni, prekrasno, umfetno in okusno napravljeni oltar vabi romarje iz vseh slovenskih pokrajin v misijonsko cerkev sv. Jožefa nad Mariborom. Vsak obiskovalec božjega pota se začudi in strmi, ter p pisuje domačim, kako čudovito lep je tabernakelj, kako krasen je kip sv. Jožefa z božjim Detetom v naročju, kako mila je sveta mati Ana, kako nebeška je sv. devica Terezija, in še podobi poroke Jožefove in sv. Družine v delavnici, kako umetno ste izrezljani! Kaj takšnega še nisem videl nikdar, pojdite vendar gledat krasoto novega oltarja! S skromno napitnino in s trdnim zaupanjem na mogočnega zavetnika sv. Jožefa pričeli so Mariborski misijonarji znotranjo opravo cerkve in podpirala jih je vse pohvale vredna radodarnost vernih slovenskih časti vcev in častivk sv. Jožefa. — Dasi še ostane nekaj tisočakov cerkvenega dolga, zaupajo vendar po vsej slovenski zemlji znani misijonarji, superijor France Javšovec, Kari Jevšenak in Vinko Krivec, še bolj na sv. patrona katoliške cerkve, ter prosijo dan za dnem sv. Jožefa, naj roma po preljubi Sloveniji in nabira dobrotne darove, da bi se moglo krvavo potrebno delo nadaljevati. Brezmadežna Devica Marija, predobra Mati pobožnih Slovencev, in
sv. Vincencij Pavlanski, usmiljeni oče ubogih in bolnikov, pa bi tudi rada imela vsak svoj stranski oltar. Enolične stene hočejo biti slikane. Križani Vzveličar želi primeren križev pot, ki bi bil trpinom v tolažbo. Prepotrebne nove orgije bi spremljale divno cecili jansko cerkveno petje, in ti mili glasovi bi ogrevali mrzla in ljubezni prazna srca s sladkimi spomini na verno pri zibelki pevajočo mater. — Zvonik visi na cerkev in je velika nevarnost, da jo poruši. Upamo vendar, da nas bo sv. Jožef obvaroval take nesreie. Da bi se vse našteto delo izvršilo, bo treba še okroglih 30 tisoč gld. — Slovencev štejemo okoli 1 milijon 200 tisoč; ako bi torej vsaka družina darovala 10 kr. ali vsak mesec 1 kr., ali pa, ker je, recimo, polovica Slovencev tak6 revna, da ne more 1 krajcarja na mesec darovati; ako bi torej bogati Slovenci za revne darovali 1 kr. in za se 1 kr. na mesec, imeli bi ob koncu leta nov zvonik z zvo novi, nove orgije, nova stranska oltarja, nov križev pot in slikano misijonsko cerkev sv. Jožefa v Mariboru, ki bi bila biser Mariborskega slovenskega mesta, najlepši spomin Slomškove stoletnice in neminljivi dar za sv. leto. — Tedaj bi na tisoče romarjev broječe procesije še bolj navdušeno prepevale milo doneče pobožne pesmi slovenske, teda| bi katoliško delavsko društvo, Vincencijeva družba, katoliško rokodelsko društvo, in pcselsko društvo „Ma-rijanišče" obhajalo še lepše cerkvene shode kakor do sedaj v preprijaznem prenovljenem svetišču svetega Jožefa. Preljubi Slovenci! veliko ste že storili za cerkve, da vas vsak tujec občuduje in pravi: to je ljudstvo božje, ki ima prihodnost Premili Slovenci kranjski, goriški, štajerski, isterski in koroški, pre-Brčno se Vam zahvaljujemo vsi Mariborski Slovenci za vse dobrotne darove, misijonarji pa vam želijo za novo leto, da bi vas dobrotljivi Bog oblagodaril tukaj na zemlji in vas enkrat sprejel v svojo hišo božjo — v nebesa, ker vi tako lopo skrbite za hiše božje na zemlji. Prosimo pa tudi vse ljubljene Slovence, ohranite nam še v prihodnje svoja dobra srca, ter nas blagovolite podpirati z milimi darovi. Mi pa bomo prosili Boga, naj vašo čudovito radodarnost poplača s svojo neizmerno radodarnostjo. Ti pa. sveti Jožef romaj od Mure do Soče, od Drave do Adrijan-skega morja, trkaj na blaga srca Slovencev in jim povej, naj pošljejo svoje darove z naslovom: 'Pred-stojništvo misijonske cerkve sv. Jožefa — p. Maribor« (na Štajerskem).
(Iz Celja) se nam poroča, da je preč. gospod kanonik Gajšek na Dobrni umrl. Naj v miru počiva zaslužni mož!
Pastirski list
prevzv. knezoškofa dr. Ant. B. Jegliča.
Letošnji Božič bo za ves svet prav posebnega pomena. Sv. Oče bodo tega dne slovesno razglasili začetek rednega svetega leta, kakoršno sc je do sedaj še lc devetnajstkrat obhajalo in sicer v našem stoletju samo enkrat 1. 1825. za papeža Leona XII. Predragi v Kristusu, dolžan sem, da Vas podučim, kaj sveto leto pomeni in kako ga moramo obhajati, ako hočemo biti deležni vseh milosti, katere nam sv. Oče to leto ponujajo.
I.
Prvo redno sveto leto je razglasil papež Bonifacij VIII. leta 1300. Odločilo se je. naj se tako sv. leto praznuje konec vsaccga stoletja: pozneje se je odredilo, naj se praznuje vsacih 50 in na zadnje \sacih 25 let. Ker se radi velikih homatij in prekucij sv. leto ni moglo napovedati za leto 1S00, 1850 in 1K75, bo sedaj začeto redno sveto leto še le dvajseto. Imeli smo pa v našem stoletju nekoliko izrednih sv. let in sicer že za papeža Leona XIII. trikrat, letalS79. 1SS1 in 18S3. Posebno nenavadno pa je bilo sveto leto za Pija IX. ob času vesoljnega cerkvenega zbora 1. 1870, katero je trajalo več let.
Pa zakaj se imenuje sv. leto? Sveti Oče sami pravijo, da radi tega, ker je v tem letu več najsvetejših obredov in posebno radi tega, ker nam tako leto podaja več sredstev sposobnih, da si očistimo duše in jih preporodimo k novemu življenju milosti Božje. Da, sv. Oče samo to želd, da bi vsi ljudje dosegli večno zveličan je, zato ponujajo vse pripomočke, katere je sam Jezus Kristus papežem za ozdravljevanje duš milostno izročil. Da se pa za zveličanje vseh prav posebno prizadevajo, zahteva tok današnjih časov.
Res tudi naši dnevi niso prazni dobrih krščanskih del, marveč trditi moramo, da je ni čednosti tako vzvišene in še tako težke, v kateri se mnogo kristjanov ne bi tudi dandanes odlikovalo, in le pohvalno moramo naglaševati krasne izglede in zaslužna dela krščanskega sveta; saj ima, kakor pravijo sv. Oče, krščanska vera od Boga v se zasejano neizcrpljivo in ne-
prenehljivo moč poganjati in razvijati najlepše čednosti.
Toda, ako se ozremo okoli sebe, kolike teme, kolike zmote opažamo! oh koliko neštevilno množico vidimo, da dere v večno pogubljenje! Da, ali ne vidimo posebno pri bolj izšolanih ljudeh v mestih in po vaseh, pri mnogih obrtnikih in trgovcih, pa tudi pri delavcih v raznih tovarnah, da se jim krščansko življenje kar studi, da hlastno posezajo po stvarčh po-čutnih. zemeljskih, nizkih, mesenih, katerih se kar ne morejo nasititi, po katerih strastno koprnd, za Boga pa ne marajo, na-nj sc ne ozirajo.
Pa kaj sledi za društvo iz tacega mišljenja. prizadevanja in življenja? Kaj sledi? Oh saj vidimo: omajani so temelji naših držav! Od kod pa izvira to, da so vse ljudske strasti tako vzbujene, da so si narodi tako nasprotni in sovražni, da se po mestih in rudokopih tudi v Avstriji širi medsebojna nestrpnost, medsebojno preganjanje, zaničevanje, sovraštvo, da. celo prelivanje krvi. da še v državni zbornici delo ne napreduje, pač pa se v nji čuje in razlega divje vpitje in surovo zmerjanje? Ali nc izvirajo vsi ti prežalostni pojavi, kateri pretresajo in spodkopavajo državne temelje, ali ne izvirajo iz neobrzdanih strasti, katere nečejo priznati ne pravice, ne postav, ampak v silnem toku podirajo vse. kar nasprotuje poželjenju oči, pože-ljenju mesa in napuhu življenja?
Toda od kod pa zadnji in prvi izvir vsemu temu pretužnemu življenju naših dni ? Sv. Oče nam na to odgovarjajo : premnogi kvarijo v sebi nebeški dar svete vere! Mišljenja svojega nečejo vravnavati po naukih večne resnice, po naukih svete vere! Prostost zahtevajo v mišljenju, neomejeno prostost, ne marajo, da bi jih vezala sv. vera, pa zato hlastno pijejo strup škodljivih, veri in resnici protivnih naukov. Tako zastrupljeni se odvrnejo od Boga in ni čuda, da zavlada v njih neobrzdana strast z onimi pogubnimi posledicami za osebno, društveno in državno življenje.
"Kaj ne, to so težke in nevarne bolezni današnjih dni? Vsi trpimo in želimo izdatnih zdravil. Ponujajo nam jih sv. Oče. Potrebno je, da začnemo zopet misliti na večno svoje zveličanje, hrepeneti po nebeških,
nepremenljivih blagrih, za katere edino smo na svet prišli: svet naj bi torej spregledal in spoznal grde, težke in nesrečne svoje zmote, naj bi se zopet obrnil nazaj k svojemu Bogu. Za to pa, pravijo sv. Oce, je najbolj prikladno sveto leto. Zakaj -
V svetem letu skuša sveta cerkev, kot dobra, blaga in usmiljena mati, ljudi pripeljati zopet na pravo pot in jih nagniti, da z resnično pokoro popravijo, kar so zagrešili. Pokora toraj se v svetem letu oznanjuje; ker se molitve pomnozu-jejo, ker ljudje bolj goreče, pomžneje, silneje molijo, potolažijo bolj gotovo pravično jezo Božjo, spravijo se z Bogom, ki jim" preobilno deli potrebnih milosti. V svetem letu odpre cerkev na široko sebi izročen zaklad milosti in odpustkov, da bi vse kristjane privabila k pokori, da bi. ako le mogoče, tudi uporne premagala s prekipečo ljubeznijo in izredno prizanesljivostjo. Zato pa smemo od svetega leta. ako je Božja volja, pričakovati prav obilnega, času in potrebam primernega sadu.	^
Sveto leto, ki se bo sedaj začelo in bo trajalo do Božiča prihodnjega leta. ima pa šc nekak prav poseben sijaj. Pripravlja se namreč po vsem krščanskem svetu prav veličanstveno slavlje na čast Oo-spodu našemu Jezusu Kristusu v zahvalo za vse dobrote potekle in prejete iz Njegovega presvetega Srca v devetnajstem stoletju in v spravo za vsa preobilna in pregrenka razžaljenja, ki so v istem stoletju ono isto Njegovo Srce mučila in prebadala.
Koncem prejšnjega stoletja je divja in brezbožna prekucija na Francoskem hotela uničiti sveto katoliško cerkev, z njo vero v Jezusa, kot pravega Sina Božjega in sploh vero v Boga. Iz Francoskega se je grda prekucija kot silno deroča, toda umazana reka razlila po vsej Evropi. Tajna društva silijo na to, da se vse življenje v družinah, v šoli in v državi osvobodi od zapovedi Gospoda našega Jezusa Kristusa, pa tudi sploh do zapovedi Božjih. Saj so se tekom sedanjega stoletja vse države proglasile kot države brez posebne vere, kot države, v katerih se sveta, edino resnična katoliška vera enako ceni, podpira in brani kakor vsaka druga krščanska, da,
Št. i
tudi nekrščanska, judovska vera. Ali, da resnico povem, na papirju tako stoji, v dejanju pa se varuje in brani vsaka zmota, sveta vera katoliška pa in vse njene naprave se v imenu svobode in vsestranske prostosti zavirajo, preganjajo. Najhuje se posebno izobraženi krogi in od njih po-dučeni nižji slojevi delavstva zaletujejo o proti edino zveličavni resnici, da je Jezus Kristus pravi Bog, druga oseba v pre-sveti Trojici, Sin živega Boga, ki stoluje na desnici Boga Očeta, pa je tudi osebno pričujoč v presvetem Rešnjem Telesu. Tudi sv. Oče trdijo, da je naš čas ne samo enkrat videl ponovljen arijanski zločin o Božanstvu Jezusovem. Arijam so pa grdi krivoverci četrtega stoletja, ki so tajili Jezusovo Božanstvo, pa so bili obsojeni na prvem cerkvenem občnem zboru v Niceji leta 325.
Ker se je torej tekom devetnajstega stoletja Jezusovo delo tako razdiralo, ker se je vpliv Jezusove cerkve zmiraj bolj odstranjeval iz javnega in zasebnega življenja, ker so se države postavile na druge temelje, ne pa na edino odrešilne Jezusove nauke, ker se je Božanstvo Jezusovo kar naravnost tajilo, ker se je zasmehovala in uničevala vera v Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu, ker so premnogi od svete maše in od svetega obhajila iz-ostajali ne samo iz lahkoumne nemarnosti, ampak tudi radi svoje nevere, ker so mnogi Jezusa božjeropno sprejemali: ali ni to za Jezusovo preljubeče in preusmiljeno Srce tožno, grenko, razžaljivo, mučno*- Oh. za vse je prišel Jezus na svet, za vse je trpel in umrl, za vse je sveto svojo kri prelil, za vse ustanovil svojo cerkev, za vse jc pričujoč v svetem zakramentu: toda premnogi ga nečejo priznati; ga nečejo ljubiti, premnogi so mu nehvaležni, beže od njega, ne verujejo va-nj, sovražijo ga in izgubili se bodo za vekomaj! Torej jeli zastonj on trpel, zastonj umrl. ali naj zastonj živi in ljubi v tabernakeljnu! On kolika žalost in toga in muka razjeda njegovo Božje, usmiljeno Srce!
Kaj hočemo pa mi storiti, ki smo tako srečni, da vanj verujemo, da ga ljubimo, ter se njemu kot Bogu svojemu klanjamo ? Ali nas ne bo naše srce samo po sebi gnalo na to, da mu s svojo vero. vdanostjo in ljubeznijo zadoščujemo z<1
tem vse dneve od Božiča prihodnjega leta 1900 do praznika sv. Treh Kraljev leta 1901. Način slovesnega zadoščevanja bom še posebej o pravem času naznanil. Želim pa, da v svetem letu raste število vernikov in število tistih župnij, kjer se ob nedeljah skupno in glasno časti presveti Zakrament; želim, da se prav obilno vsi, posebno možje in fantje, vde-ležujete svečanosti prvega petka ali prve nedelje v mescu in ako mogoče, pristopate k spravnemu sv. obhajilu; želim, da se širi tretji red, bratovščina sv. družine, Marijanske družbe za fante in dekleta, da tako združeni večkrat prejemate sv. zakramente ter dobivate moči in razsvetljenja, in sc boste mogli bojevati zoper svoje strasti, zoper razna zapeljevanja, in ostanete zvesti svojemu Jezusu ne samo z besedo, ampak tudi z življenjem po njegovih naukih. Za vse to pa naj vas nagibajo sveti misijoni, ki so se že letos na mnogih krajih obhajali, pa se bodo še na več tekom sv. leta. Sveti misijoni so klic k pokori, k poboljšanju življenja, k ljubezni in zvestobi Jezusu, našemu Odrešeniku. Ako se po teh mojih željah ravnate, dali boste Božjemu Srcu Jezusovemu ono zadoščenje, o katerem trdijo sv. Oče, da je najboljše. Pišejo namreč: ..Način zadošče vanja najbolj zaželen in največ vreden, ki ima izražene in vžgane si znake resnice, jc ta, ako se kesamo, ker smo grešili, in ako po izprošenem miru in odpuščenju od Boga vse svoje dolžnosti točneje izpolnjujemo, ali se jih zopet poprimemo, če smo od njih prenehali. Ker pa za vse to ravno sveto leto ponuja največ ugodnih prilik, je razvidno, da se mora krščansko ljudstvo zanje pripravljati prav iz srca in polno svetega zaupanja."
III.
Ko sem Vam, predragi v Kristusu, razložil, kaj namerava sveto leto in katere posebne prepotrebne in Jezusu sovražnemu času primerne slovesnosti se zanj pripravljajo, čujte še, kako sv. Oče sveto leto napovedujejo in kaj ozir pobožnosti in odpustkov v tem letu odločujejo.
Napovedujejo pa sv. Oče sveto leto s temi-le besedami: „Povzdignivši oči k nebu in presrčno proseči Boga, ki je bogat v usmiljenju, naj bi našim željam in
našemu podvzetju pritrdil, ter blagovolil s Svojo močjo um človeški razsvetliti, voljo pa po dobroti svoji spodbuditi: sledeči stopinjam rimskih papežev, naših prednikov in s pritrjenjem častitih naših bratov, kardinalov svete rimske cerkve, napovedujemo in proglašujemo po oblasti vsemogočnega Boga, blaženih apostolov Petra in Pavla in po oblasti naši v našem svetem mestu splošno in veliko sveto leto trajajoče od prvih ve-černic Božiča 1899 pa do prvih večernic Božiča 1900, katero naj bo v čast Božjo, v zveličanje duš in rast svete cerkve, ter hočemo, da naj je s tem listom napovedano in razglašeno."
Ko so sv. Oče s temi besedami sv. leto napovedali in razglasili, odprejo bo gate zaklade sebi v varstvo in v upravo izročenih milosti, ter podeljujejo popolno odpuščenje vseh kazni za grehe vsem tistim, ki se res skesanega srca spovedo, pristopijo k sv. obhajilu in ki, ako stanujejo v Rimu, dvajset dni, ako so pa kot romarji v Rim prišli, deset dni nepretrgoma ali pretrgoma vsaj po enkrat na dan pobožno obiščejo velike cerkve sv. Petra, svetega Pavla, sv. Janeza v Lateranu in svete Marije Snežnice, pa molijo za po višanje sv. cerkve, za izkoreninjenje kri-vover, za edinost med krščanskimi vladarji in za blagostanje krščanskega ljudstva.
Odpustki sv. leta se torej morejo dobiti samo v Rimu. Navadno se po dokončanem sv. letu dopusti, da se nekoliko časa odpustki sv. leta dobivajo tudi zunaj Rima povsod po katoliškem svetu, kar se bo v letu 1901 tudi sedaj skoraj gotovo dopu stilo, toda tekom pravega sv. leta 1900 se dobivajo odpustki samo v Rimu.
Zato nas pa tudi sv. Oče prav ljubeznivo v Rim vabijo in upajo, da bodo verniki kaj radi hiteli tja v večno mesto, ne da bi uživali posvetnih veselic, da bi si pasli puhlo radovednost, ampak da zadostč svo jemu verskemu prepričanju in spoznajo pred celim svetom svojo krščansko vero. V Rim nas torej sv. Oče vabijo.
To je pa tudi prav in se spodobi. Kaj pa je Rim ? Sam Bog mu je vtisnil znak posebnega veličanstva in dostojanstva uredivši vse tako, da je ravno v Rimu sv. Peter postavil svoj vladarski prestol,
vsa storjena mu razžaljenja ? In ali se nam ne zdi prav umestno, da zadoščevanje opravljamo ravno zadnje leto tako nesrečnega, Jezusu sovražnega stoletja ? Kako prav so torej storili zvesto Jezusu vdani krščanski možje, da taka zadoščevalna slavlja prirejajo za leto 1900! Oh kak6 so vstregli najnujnejšim željam našega srca! Čujte, kaj sv. Oče o tem sodijo.
Sv. Oče pišejo: „Prav radi pohvalimo in odobravamo to namero, katero je zasnovala pobožnost zasebnih mož: kaj bolj svetega, kaj bolj zveličavnega se more storiti? Karkoli naj rod človeški poželi, karkoli naj ljubi in upa, karkoli naj namerava, v edinorojenem Sinu Božjem je vse: on je namreč naše zveličanje, življenje in vstajenje: ako bi hoteli njega zapustiti, bi se reklo, da hočemo popolnoma poginiti. In če tudi nikoli nc molči, ampak se vedno in povsod razlega Gospodu našemu Jezusu Kristusu dolžno češčenjc, hvala, čast in zahvaljevanje, vendar le nobena hvaležnost, nobeno poveličevanje ne more biti toliko, da mu ne bi bili dolžni izkazovati mnogoštevilnejših in večjih. Razen tega, ali jc minulo stoletje prineslo le malo tako pozabljivih in nehvaležnih ljudi, ki so Božjemu svojemu Odrešeniku za ljubezen navadno zaničevanje, za dobrote pa razžaljenje vračali? O, življenje premnogih, ki se z njegovimi postavami in zapovedmi nič nc vjema, za gotovo dokazuje njihovo hudobno in kar se da nehvaležno voljo. In kaj jc to, da je naše stoletje isti arijanski zločin o Božanstvu Jezusovem ne samo enkrat gledalo ponovljen! Zato-le pogumno naprej vi vsi, ki ste z novo in prelepo namero svojo zopet pospešili to ljudsko pobožnost . . . in posebno za to si prizadevajte, da se zaničevaje odbija vse, kar se je v našem času brezbožnega govorilo in storilo, in se javno zadoščuje za vsa ostudna razžaljenja prizadejana javno Božanstvu Jezusa Kristusa." Tako sv. Oče.
Kaj pa mi verni Slovenci ljubljanske škofije? Ali nimamo dovolj razloga zadostovati presv. Srcu Jezusovemu za premnoga razžaljenja, ki jih trpi v presv. Rešnjem telesu? Da molčim o javnem opravljanju in obrekovanju, o medsebojni jezi in sovraštvu nahujskanih oseb in stanov, s čimer se Jezusovo preljubez-
nivo Srce neizrekljivo žali, vprašam le, ali se tudi pri nas ne taji Božanstvo Jezusovo, ali se ni odločno zametavalo krščanstvo kot vodilo javnega življenja, ali se posebno zadnji čas nc zahteva šola osvobojena od vpliva cerkve Jezusove, ali se ne piše zaničljivo zoper svete misi-jone, zoper pobožna romanja, zoper redovnike in redovniško življenje, ali se ni kar naravnost hvalilo paganstvo, ali se ni opisavala Jezusova cerkev kot sovražnica narodov, ali sc nc oznanjuje in poveličuje in pospešuje nesramnost in mesenost? Oh, saj so taccga za Gospoda Jezusa razžaljivega duha polni pogubni listi: ..Slovenski Narod", ..Rodoljub", .,Rudeči Prapor", „Ljubljanski Zvon"! Dobro čutim jaz, a lahko čutite tudi vi, da tam, kjer sc ti listi čitajo, počasi ohladi srce za katoliško cerkev, za službo Božjo, za prejemanje sv. zakramentov, da je tam najbližja nevarnost opustiti vse krščanske dolžnosti in pozabiti na Gospoda Jezusa. In zakaj sc v teh listih prav pogosto čitajo preumazane stvari proti duhovnikom in redovnikom? Zakaj? Zato, da se do služabnikov Božjih in oznanjevavccv večnih resnic v srca brav-cev zaseje nezaupnost, in se bravci ravno s tem najuspešniše odbijajo od vsega cerkvenega življenja, ki ga vzdržujejo ravno duhovni. Vprašam Vas, ali niso ti časopisi nevarni za vaše versko prepričanje, za vaše versko življenje, nevarni za srečno vašo večnost? Ako jc pa to resnično, prosim, ali smete te liste naro-čevati? brati? v hiši trpeti? Ali jih dober kristjan sme širiti in priporočati? Po vesti in pred Bogom jih ne sme. Ako torej hočete ostati v ljubezni Božji, ako nečetc, da vam omrzne sv. vera, tedaj zaprite vrata listom: „Slovenski Narod", ..Rodoljub", ..Rudcči Prapor", „Ljubljanski Zvon"!
Ali torej nimamo tudi mi razloga dovolj, da poslušamo glas sv. Očeta in v svetem letu prav posebno zadostujemo Božjemu Srcu našega Jezusa v taberna-keljnu za vse pregrenkc razžalitve, katere je v sedanjem stoletju med nami pretrpel in jih mora še trpeti? Za to srcu našemu zaželeno zadoščevanje odločujem posebno praznike sv. Rešnjega Telesa, presvetega Srca Jezusovega in njihove osmine, po-
da ravno v Rimu vladajo papeži, prvi in pravi namestniki Jezusovi, vrhovni poglavarji vseh katoličanov, vsega katoliškega sveti Sv. Oče pišejo:
„Romati v Rim nagiba vse že prirojena posebnost tega mesta, in od Boga mu vtisnjen znak, katerega nobena človeška nakana, nobena sila izbrisati ne more. Saj je za prevzvišena in vse človeško presegajoča opravila Jezus Kristus, Odrešenik človeškega rodu, pred vsemi mesti ravno Rim odbral in sebi posvetil; tukaj je ne brez skrivnostnih in dolgotrajnih priprav utemeljil bivališče za svoje gospodovanje; tukaj naj bo, je zapovedal, za večne čase prestol njegovega namestnika; tukaj je hotel, da se luč njegovega nebeškega nauka čista in nepokvarjena ohrani in od tukaj naj se sveti nauk kakor iz pravega in najbogatejšega studenca, razliva po vseh delih sveta, in sicer tako, da nasprotuje samemu Jezusu, kdor bi nasprotoval rimski veri. Svetost mesta povišujejo stari verski spominki, izredno veličanstvo velikih cerkva, grobovi prvakov med apostoli, podzemska pokopališča prepogumnih mučen-cev. Kdor vse to deoro razume, gotovo bo čutil, da v Rimu ne roma po tujem, ampak po domačem mestu, in s pomočjo Božjo se bo vrnil iz Rima boljši kakor pa je prišel v Rim."
Tako ljubeznivo in nujno nas sv. Oče vabijo v Rim, da mi tam pričujoči spoznamo imenitnost, posebno važnost in oblast večnega mesta. Da bi nas pa tja bolj gotovo privabili, zato preklicujejo vse do sedaj vernikom podeljene odpustke tako, da jih tekom sv. leta nikdo ne more dobiti doma, ampak le v Rimu. Veljavni ostanejo samo ti-le odpustki: 1. odpustki podeljeni za smrtno uro; 2. odpustki podeljeni za „angelovo češčenje"; 3. odpustki desetih let in deset kvadragen za obiskovalce cerkva, kjer je sv. Rešnje Telo izpostavljeno za 40urno češčenje; 4. odpustki za spremljevavce presv. Zakramenta, ko se k bolnikom nosi, in pa za one, ki pošljejo svečo, da jo drugi nosi; 5 odpustki obiskovavcem cerkve Marije Kraljice angelov zraven Asisija o porcijunkuli; 6. nekateri odpustki, katere podeljujejo škofje v škofovskem ornatu; 7. odpustki privilegiranega altarja za pokojne in vsi drugi podeljeni samo v prid
pokojnih, kakor tudi vsi odpustki podeljeni v prid živih, toda ti samo zato, da se s priprošnjo morejo darovati za mrtve, tako da koristijo sam6 mrtvim, ne pa živim.
Pa sv. Oče ne preklicujejo le odpustkov, ampak tudi vsa razna pooblastila dana škofom razven pooblastila podeliti odpustke za smrtno uro in tudi druge duhovne v to pooblastiti in pa razven pooblastila za spreglede in odveze njihovih podložnikov v vseh skrivnih slučajih, če so tudi sv. Stolici pridržani, kakor dopušča sv. tridentinski zbor, in pa tudi v javnih slučajih, kakor jim to za posamezne osebe in slučaje dopušča sv. Stolica ali pa splošno cerkveno pravo.
Pooblastila in odpustke pa so sv. Oče ravno zato omejili, da bi mi pohiteli v Rim in se tam udeležili nenavadnih, izrednih milosti sv. leta, potrdili se v sveti veri, poživili v krščanskem življenju in bolj gotovo se zveličali. Glas njegov bodo verniki, kakor v poprejšnjih, tako tudi v sedanjem sv. letu poslušali in tru-moma hiteli na grobe sv. apostolov,v večni Rim. In kakor v poprejšnjih svetih letih, tako se bo tudi v sedanjem blagoslov nebeški kot velika reka razlival iz Rima po vesoljnem svetu in tudi po mili naši slovenski domovini. Ali smem upati, da se nas iz naše škofije toliko zbere, da pojdemo skupno skozi Loreto v Rim kot poslušni sinovi sv. Očeta? V Jeruzalem niste mogli, predaleč je, kaj pa v Rim? Ako se mi bo naznanilo, da je upati precejšnje vdeležbe, ukrenil bom vse potrebno, da gremo skupno v Loreto in Rim, poklonimo se sv. Očetu in opravimo predpisane pobožnosti za odpustke, da tako dobimo obilno blagoslova Božjega za sebe, za svoje domače, za svojo škofijo in za ves svet.
Res, ogromna večina vas ne bo mogla romati v Rim, ali vendar se bo nad vse razlil blagoslov svetega leta; s svetim Pavlom vam kličem: „Bratje, opominjamo vas, da milosti Božje ne prejemate za stonj; saj Bog govori: „uslišal sem te v milosti bogatem času in na dan zveličanja sem ti pomagal." „ Glejte, sedaj je milosti poln čas, sedaj je dan zveličanja.1)" Ne
') 2. Cor. 6, 1. 2.
zaprimo torej svojih vrat blagoslovu svetega leta, ampak odprimo vrata naše dobre volje pokori in spreobrnjenju, razširimo roke za molitev, da razlije nebo obilnost blagoslova sv. leta na nas. Odprimo svoja srca, svoje hiše, svojo do movino! Končujoče se stoletje ni bilo ravno srečno, ni bilo blagoslovljeno, ni uživalo sladkega miru. Novo, dvajseto stoletje bi moglo srečno biti brez novih topov, brez novih strojev in tovaren, toda nikakor ne brez Božjega blagoslova.
Dvajseto stoletje potrebuje miru, src nega, dušnega miru, ne pa zdihovanja in obupnosti; toda mir se ne vseli razen v čista srca: sveto leto naj nam jih očisti vsaj vsacega smrtnega greha, posebno greha nečistosti.
Dvajseto stoletje potrebuje miru v družinah, miru v občinah. Miru pa ni tam, kjer žive ljudje le za pozemeljsko srečo, le za telesno vživanjc, za veselice, za zabave, sploh le za časnost; tu ni miru, ampak strast, razdor, sploh nemir, nezadovoljnost. V svetem letu pa nam kli čejo sv. Oče, naj odtrgamo svoja srca od uživanja in pohlepnosti, odtrgamo od zemlje in počutnosti, ter srce in oko obrnemo kvišku k Bogu, k večnosti. To pa ni mogoče brez vere, brez molitve, brez krščanskega življenja v družinah in ob činah. Sveto leto pa namerava ravno vse, hišo in mesto, kočo in vas prekva-siti z duhom molitve, z duhom prave po božnosti; saj je sveto leto — leto mo litve.
Dvajseto stoletje potrebuje miru za na rode in za vse dele sveta. O naj se zmanjša nevoščljivost in sovražnost med narodi, naj ne bo svetovnih vojska. Sveto leto oznanjuje ljubezen in slogo, oznanjuje in prinaša mir Božji. O naj bi le vsi v duhu svetega leta k molitvi roke povzdignili in iz srca vpili: pridi k nam tvoje kraljestvo, kraljestvo miru; o naj bi vsi po želji sv. Očeta srce svoje darovali božjemu Srcu Jezusovemu, potem bi Božja ljubezen in nebeški mir vsa srca, vse narode združil in zedinil, saj ga ni imena pod nebom danega ljudem, da se v njem zveličajo, razven Imena Jezusovega. K njemu se moramo torej zateči, k njemu, ki je pot, resnica in življenje. Da, sveti mir bi se • k nam priselil, padel bi iz rok krvavi
meč prepirov in vojska, ko bi vsi kraljestvo Jezusovo priznali, ko bi se vsi prav iz srca njemu podvrgli in ko bi „vsak jezik spričeval, da je Gospod Jezus Kristus v slavi Boga Očeta." ') Sveto leto bi bilo vhod v novo zlato stoletje.
Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in svetega Duha naj pride nad vas in naj ostane zmiraj nad vami. Amen.
V Ljubljani na praznik sv. Nikolaja, dne 6. decembra 1899.
t Anton Bonaventura,
škof.
Krščanska vzgoja.
Dober časnik ima v sedanjih dneh dela čez glavo, če hoče dobro in vspešno vršiti svojo nalogo. Vprašanje za vprašanjem se mu stavi v naglo in temeljito rešitev, drugo hoče biti imenitnejše in nujnejše mimo drugega. Vendar naj reče kdo, kar hoče, in naj sodi razna vprašanja, kakor mu drago, to se pa le ne da utajiti, da je krščansko vzgojo šteti med najimenitnejša vprašanja. Pri človeku, pri katerem se je ponesrečila vzgoja, se rado ponesreči tudi vse drugo; kdor pa je izvrstno vzgojen, navadno vrlo izvršuje tudi nalogo svojega poznejšega življenja.
Z veseljem smo pozdravili novico, da se je z novim letom začel izdajati nov list za krščansko vzgojo, in sicer list, ki odločno poudarja krščansko stališče, z imenom: »Slovenski učitelj", glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgoj i tel je v." Ta list je seveda v prvi vrsti namenjen učiteljem, katerim ni le naloga učiti, marveč tudi vzgajati mladino ; vendar ga tudi toplo priporočamo drugim krščansko mislečim vzgojiteljem, katerim je pri srcu slovenska deca ter nje časna in večna sreča. A čeravno bo izhajal poseben list, ki ima v svojem na črtu trdi krščansko vzgojo in čeravno se še posebej »Krščanski Detoljub« že jednajeto leto trudi samo za lepo vzgojo naše mladine, vendar si šteje »Domoljub« v svojo dolžnost, da letos kaj več spregovori o krščanski vzgoji, in sicer, kakor je že njegova navada, ne v imenitnih besedah za učeno gospodo, marveč po domače za domače potrebe.
Naslanjam se na katekizem, ker to je, ali bi vsaj morala biti izmed vseh domačih knjig najbolj domača. Najprej mislim porabiti najnavadnejše reči po vrsti, kakor jih našteva naša mala knjižica »Ali znaš?«
I. Šest resnic.
Temeljne resnice svete vere imenujemo že od starodavnih časov kar na kratko »šest resnic«. Te-
meljne resnice« jih zove novi katekizem zato, ker so temelj ali podlaga vsemu drugemu, kar še uči in zahteva sv. cerkev. Kdor teh šest resnic ne zna ali ne veruje, ni katoličan. Torej so tudi temelj ali podlaga vsemu krščanskemu vzgojstvu, in sicer tako, da se ravno v tem razločuje verska vzgoja od čisto posvetne ali brezverske. Verska vzgaja otroke z ved-nim ozirom na Boga trojedinega, posvetna vzgoja sicer še priznava semtertja neko višje bitje, a ne osebnega Boga povsem tako, kakor nam ga kaie božje razodenjo; verska vzgoja se ne ozira le na človeško plačilo in na človeške kazni, tudi ne samo na časno plačilo in časno kazni, marveč v prvi vrsti na božje poplačilo tukaj in v večnosti ter na božje kazni v tem in večnem življenju; verska vzgoja so zlasti naslanja na Kristusovo odrešenje, na njegovo sv. cerkev in njene zahteve, posvetna vzgoja pa se močno izogibljc odločno katoliških reči; krščanska vzgoja skrbi pred vsem za dušo gojenčevo, ker je neumrljiva, posvetna pa vravnava pred vsem drugim časne in telesne ugodnosti; slednjič verska vzgoja vporablja z velikim pridom nadnaravne po-močke, ker ve, da le z božjo pomočjo ali milostjo more človek doseči svoj pravi namen; posvetna vzgoja pa rabi seveda tudi le samo naravne nagibe in poni očke.
* *
1. Ker pišem katoličanom in sicer dobrim katoličanom, mi pač ni treba še le dokazovati prve temeljne resnice: da je en Bog. Prepričan sem, da vsi vrli čitatelji „Domoljubovi" tako trdno verujejo to resnico, da so pripravljeni za njo vse žrtvovati, ko bi bilo treba, tudi — življenje! A to je žalostno, da se te svoje trdne vere ne zavedamo vselej; večkrat se skriva le pregloboko na dnu srca, kakor bi dremala in spala, da je ni na dan. Kolikrat se tudi nam zgodi, kakor očaku Jakobu, ko se mu je na potovanju po noči Bog prikazal na vrhu visoke lestvice, ki je segala od zemlje do nebes. Bog se mu je moral Se le vidno prikazati, potlej se je še le prav zavedal njegove pričujočnosti in je vzkliknil: »Oh, kako strašen je ta kraj! Resnično Bog je tukaj, jaz pa nisem vedel tega!« — Očak je s tem, kakor nam kaj lepo pojasnjuje sveti Frančišek Šaleški v svoji krasni knjigi Filoteji, le hotel reči, da ni mislil nato, zakaj to mu pač ni moglo biti neznano, da je Bog v vsem in povsod.
Vera o jedinem Bogu pa ne sme spati skrita v srcu, marveč jo moramo gostokrat vzbujati ali »obujati". Osobito vzgojitelj mora sam velikokrat obujati misel na Boga ter sam misleč na Boga svoja dela pričenjati, nadaljevati in dokončavati — živeti v pričujočnosti božji, da bo mogel enako učiti
svoje gojence. Da, najimenitnejši dejanski nauk iz prve temeljne resnice je za vse krščanske vzgojitelje tale: Učite in opominjajte brez prenehanja svoje gojenco, naj živijo v pričujočnosti božji, t. j. naj se pobožno zavedajo, jih vedno in povsod opazuje vse-vidno oko najboljšega Očeta nebeškega.
Bog sam je dal v tej reči zgled vsem vzgojiteljem. Adama in Evo je sam vzgojeval, in sicer zlasti s tem, da se jima je vidno prikazoval, da bi ga nikoli ne pozabila in nikdar ne izpustila izpred očij. Pozneje je Bog vzgajal človeštvo po očakih in je priporočal spomin na Boga kot najboljše vzgojno sredstvo. Abrahamu je rekel: »Hodi vpričo mene in bodi popoln!" In o dopolnitvi časa je »Beseda meso postala in prebivala med nami« vidno kakor Bog in človek, ter hoče mej nami bivati vse dni do konca sveta v prečudni skrivnosti presv. Rešnjega Telesa, da bi ljudje modro in pošteno živeli, ker imajo tako blizo — povsod med seboj svojega Boga!
Močno naj torej krščanski vzgojitelj navaja svoje gojence, da se bodo Boga spominjali ob vseh svojih dogodkih, žalostnih in veselih, v sreči in nesreči, pri delu in počitku. Vendar naj se to ne godi nadležno in prisilno, marveč čisto naravno, kakor reč, ki se sama ob sebi razume; nekako tako, kakor so ravnale pobožne družine, katere nam opisuje sv. pismo, zlasti presveta Družinica. Zopet o tej reči nam podaje sv. Frančišek Šaleški prelepi nauk: »Govori vselej o Bogu, kakor o Bogu t.j. spoštljivo in pobožno ... Ne govori nikoli o Bogu in pobož-nosti brez prevdarka kakor iz navade in za kratek čas, marveč vselej pazljivo in pobožno.«
Drobtinice.
Za rimske romarje. Ker bo v svetem letu mnogo katoličanov romalo v Rim, javljajo katoliški rimski listi, da ni nobeno drugo društvo, kakor le »Circolo S. Pietro" (Piazza S. S. Apostoli 49 v Rimu) od cerkvene oblasti pooblaščeno, da preskrbuje stanovanja romarjem. Na to se naj obračajo, da bodo varni pred goljufijo.
Najstarejši mož v Evropi. V Vacovu so pokopali moža, ki je učakal starost 141 let. Starček se je zval Deffbergjr ter je služil do svojega 90. leta kot vojak. Bil je do zadnjih dnij popolnoma krepak in je še celo delal na Podonavju. V času, ko je bil Deffbergjr rojen, je bil cesar Jože! II. star še le 17 let. Ko je zagledal Napoleon I. luč sveta, je imel Dtffbergy že 11 let. Ob rojstvu cesarja Viljema I. je bil Deffbergjr že mož 39 let Bržkone je bil Deffbergjr najstarejši mož v Evropi.
V zrakoplova (balona) frz puščavo Saharo. Francoz Lev Dex je sklenil s pomočjo zrakoplova pre-
iskati dosedaj že neodkrite dele te puščave. Vsi dosedanji poskusi, na kak drug način prodreti v notranjo Saharo, so bili brezvspešni. Od velike vročine razbeljeni pesek, v katerega se popotnikov čevelj globoko vdira, neznosna zračna toplota, pomanjkanje vode, prašni veter Gebli, roparski narodi, pred vsemi grozoviti Tuaregs, so onemogočili odkritje Sahare. Nevarno in težavno pot bo nastopil pogumni zrako-plovec s petimi tovariši. Naj bi bil bolj srečen, kakor drzni Andree na severu!
33 let v temnici. Bivši hajduški harambaša An-di-ija Šimič je bil v letih 1869—71 strah in trepet v gorenji Hercegovini. L. 1871 je bil v Spljetu obsojen na dosmrtno temnico. Preživel je torej 29 let v Kopru. Sedaj je pomiloščen kol zadnji svoje haj-duške družbe.
Poltretji milijon ljudij izročen lakoti. Podkralj indijski je sporočil v London, da je vedno manj nade na zadoBtujočo žetev v Indiji. Več krajev bo skoro brez hrane: 2,226.000 ljudij bo prihodnje leto trpelo lakoto.
Proti kletvlni je izdal župan španskega mesta Saragose ostre naredbe. Ali ne bi bilo tudi pri nas dobro kaj podobnega? Naši »Narodovci" kolnejo po gostilnah in kavarnah kakor cigani, in si domišljujejo, da obstoji v tem »inteligenca«. Tudi šolarji že kolnejo, kakor huzarji.
Svatje utonili so blizu Vranika na Hrvatskem. Vozili so se s sanmi proti domu. Hlapci so bili pijani ter so zavili v — vodo. Poleg ženina utopilo Be je še 11 svatov.
Hndo maščevanje je doletelo neko prusko sod-nijo. Nek kmet se je vsled obsodbe tako razsrdil, da je slavni sodniji poslal pismo polno psovk in priložil — petdeset uši. Obljubil je, da jih še pošlje.
33 otrok utonilo je na drsališču Frelinghien na nemško francoski meji. Udri se jim je led.
Srečno izgubljeno I V češki vasi L. je bil semenj. Neka ženica je na semnju naredila dobro kupčijo. Nazajgrede položi mošnjiček na cestni kamen in prešteje denarce. Nato še malo posedi, da si odpočije, in gre nato domov. Doma pa vidi, da nima mošnjička. Pozabila ga je na kamnu. Hitro teče nazaj, pa kamen je prazen. Vsa žalostna išče ob cesti, in kakih sto korakov od kamna najde mošnjiček na tleh. Odpre ga, da vidi, če je kaj v njem. Pa čudo: v mošnjičku je 7 gld. več, nego prej. Oni, ki je bil našel mošnjiček, se ga je polastil, vtaknil še svoj denar vanj, in nato vse skupaj izgubil.
Mačja smrt. V Adrijanu v deželi Midrigan je strašno veliko maček. Na 1100 prebivalcev pride 5500 maček, torej tri na jednega človeka, kar je vendar preveč. Občinski svet je ukazal splošno mačjo
smrt, in vse je šlo v boj zopor mačke. Mački 80 besni, se pogumno branijo in skrivajo po luknjah.
Ljudožrci še niso Uumrli, kakor kaže sledeči dogodek z admiralskih otokov severno od Nove Gvineje. Dne 22. vel. srpana t I. je tam Bedel pred hišo trgovce z imenom Mecger in je štel denar. Mož se je zanašal na svojo izredno telesno moč. Pa glavar tamošnjih divjakov in njegov sin sta prišla k njemu. Kar ga je jeden podrl na tla. Sin trgovčev udari precej po divjaku, in hlapec teče v hišo po puško. A puška ni bila nabita, patrone so bile izstreljene. Divjaka sta sedaj ubila trgovca z obema sinoma in s štirimi delavci, vlekla mrliče v gozd, kjer so jih divjaki požrli.
Misijonska poročila.
Katoliški zavodi med pagani.
Rodovitna in bogata je dežela Indija; toda siromaki so njeni prebivalci, ki so stiskani in izkoriščani od lakomnih Angležev in več ali manj tavajo v temi paganstva. Že sv. apostol Tomaž je ozna-njeval Indijancem Kristusa; pred 200 leti pa sveti Frančišek Ks. in danes prižigajo tem nevernikom mi sijonarji luč sv. vere. Kakor mogočen, skoro 9000 m visok zid branijo to lepo zemljo pred mrzlim se verom veličastne, z večnim snegom pokrite Himalajske gore. V prijetni dolinici na podnožji teh gor pa leži mesto Dardšiling, ki je najlepše letovišče bogatih in imenitnih Indijanov. In v tem me stecu, ki leži v sredi nevernih Bramanov in Moha-medanov, je sv. katoliška cerkev veličastno zastopana. Misijonarji so sezidali leta 1888. na lepem hribu lep prostoren konvikt (zavod), v katerem vzgo jujejo mladino. Zaradi zdravega kraja, lepe lege, največ pa zaradi temeljitega pocuka je ta zavod dobro znan po Indiji in že sedaj šteje nad 200 gojencev.
To pripravno mesto izvolile pa so si tudi Irske šolske sestre in so ustanovile zavod za deklice, katerega obiskujejo hčere najimenitnejših Indijanov.
V mestu Dardšilingu je 300 mož močna angleška posadka, ki ne obstoji iz luteranskih Angležev, ampak katoliških Ircev.'
Poleg tega je tu zdravišče za angleško indijsko armado.	(Konec prih.)
Slovarfek nenavadnih besed.
Pedagog, vzgojitelj, kdor vzgaja, vzreja otroke. Učitelji so pedagogi, ker je njih poklic v šoli vzrejati otroke, učiti jih in žlahtniti jim srce, vzgojiti jih za življenje, da bi bili kdaj pošteni in dobri, pametni m razsodni udje človeške družbe.	v . Fantazija je to, kar sicer tudi imenujemo domišljija. h-»J pa je domišljija? Če sedajle, ko sem v mestu daleč proč od domačega kraja, zaprem oči ter se zamislim na ao-
mače kraje, sc mi prikazujejo v duši znane podobe; ne gledam z očmi, in vendar nekako vidim belo domačo cerkev z visokim zvonikom, belo cesto, ob cesti vas, po vasi šumy«0oči potoček, znane obraze znancev in prija-te^ev. Vse te podobe se mi snujejo v duhu. Tista dušna moč, ki jih snuje, se imenuje domišljija, fantazija.
Apostrof. Najbolje je, če vam pokažem apostrof. Kaj ne, pesem takole pravi: „kje so moje rožice, pisane in bele" — Druga pa pravi takole: Je pa davi slan'ca pala, je vse rož'ce pomorila''... Enkrat rožice, drugič pa rož'ce : enkrat * izgovorimo, drugič ga spustimo. Če v pisani pesmi izpustimo zaradi lepšega kako črko, napravimo znamenje '. Namesto rožica zapišemo rož'ca. To znamenje se imenuje opuščaj ali po tuje apostrof.
Moderno. Gotovo veste, kaj je moda. Če začne gospoda po mestih nositi drugačno novo obleko, novega „forma" klobuke, repetnice na ramah, kožuhe in cele zverine okrog vratii, pravimo, da je prišla nova moda. Vsaka hoče imeti tak klobuk, tako obrobljeno suknjo, ker je to v modi. Kar pa je v modi, je moderno. Moderno je torej to, kar je novo, doslej še nenavadno, kar je vpeljala nova šega, nova doba, kar je novošegno, novodobno. Iiesedo moderno rabimo posebno o umetnosti, slikarstvu, pesništvu, ker so zdaj umetniki, slikarji in pesniki ubrali nova pota- Kar seje starim zdelo lepo, to so modemi zavrgli. Če vidite kje kako podobo, na i\jej pa kak zmazek, da ne veste kaj je, vse pošastno, zeleno in rumeno, vedite, da je to moderno.
Absurdno je to, kar jc posebno neumno, bedasto, noro.
Za smeh in kratek oas.
(Il otrobih ust) Mati: »No Tonček, kaj želiš enkrat biti?" — Tonček: ^Pesnik." —Mati: ,,Zakaj pa ravno pesnik.' " — Tonček: ,,Zato, ker se pesniku ni treba nič učiti — njemu samo od sebe vse v glavo pade!"
(V gostilni.) Matija: „Janez, ali verjameš, da sedaj več govore moški kot ženske?" Janez: „Kako to?" Matija: ,,V ženski družbi slišiš navadno le dve besedi: „k i ki j a , rut a," med možmi pa gotovo tri: „žganje, tobak in hudi č."
(Za besedo prijel.) A.: „Joj, kako me leva dlan srbi! ' — Prijatelj : „To kaže, da boš danes dobil denar." — A: „Imaš prav — posodi mi pet goldinarjev!"
Uganke.
i.
(Sestavil Fr. V.)
				a				soglasnik
			1 a	a	a			orožje
	-	la	a	b	c	•1		žuželka
LHe			e	e	e	S	h	trg na Dolenjskem
	*		i	i	i	i		hišno orodje
			i	i	j			del drevesa
				J				samoglasnik
			1	l	i			pritok Donave
				1				samoglasnik
			t	m	m			del voza
		n	n	n	0	0		glasbeno orodje
	o	o	P	r	r	r	8	hišna oprava
II 8	■	8	*	t	t	»I	V	v | moško ime.
Srednje črke prav pogojenih besed brane od zgoraj navzdol dajo ime visokega cerkvenega dostojanstvenika.
II.
Prvo del telesa, Drugo ne nebesa, Zdaj pa združi to, Ni li res gorko?
III.
Bilo ga nikdar ni in ga ne bo, Danes samo je, kaj neki je to?
Rešitev ugank v zadnji Številki I.
				\	E	*	1		
					s				
				K	E		|		
	Fl		J	i e i	L	e	n	|T	
			0	i bj	O	b	0		
									
	Z;	l	d	j a	N	m	0	s i t	
	Ml	a	1	j i	S	r	P	a i n	
UL			1	I °i	R	i	d	al	
			2	i r	E	b"	e		
			M	i a i	Č	k	a		
			L	i o	N	0	c		
			P	i r	O	s	0		
s		Z	v		N	č	e	kl	
	H|	r	e	n	O	v	i	c i e	1 ,
lž	i i	a	t	o ]V		r	a	n i k	al
	K!	1	o	P i	O	t	a	č i a	
	L i	.)	u	b !	L	i	a	n i a	
	Š i	t	a	j !	E	r	s	k j o	
	K i	0	P	' i	T|	^	r	.ii»	
lL	e i	d	e	n i	O	m i	0 i	r i i	«1
II.
Duh - oven = duhoven.
m.
Abeceda.
Vse tri so prav uganili: Matija Bobnar, posestnik in župan v Lahovičah; IvanFaturna Rakeku; Lovro Sušnik, duak, in Val. Sušnik, posestnik v Breznici nad Škofjo Loko; Franc in Mihael Bokalič v Mengšu; Jožef Žagar in Matilda Ambrožič v Stari Loki; Janez Rupnik v Zadlogu fibd Tisovim vrhom; Ana Fric v Špitaliču; Benedikt Karner, uradnik drž. železn. v Šmartnem pri Slov. Gradcu; Lavoslav Vi-tovič, dyak v Ljubljani; Ivanka Msger v Ljub\jani; Miroslav Vagsga, dijak v Ljubljani.
I. in II.: Jan. Andolšek v Tn\ji pri Vel. Loki.
I.	in III.: Anton in Matija Malnarič v Krupi na Dolei\j.: Fran Pohar v Studencih pri Mariboru.
II.	in III.: Andrej Porenta v Virmažah; Franc Jenko, posestnik v Pungertu pri Škofji Loki; Ortmanov Tine iz Virmaž; Janez Jamšek, kmetskifant, in Marija Klopčič, dekle, v Svinjah pri Moravčah; Franc Šefman, cerkvenik na Robu j Josip Zorko v Široki Seti pri Vačah; J. Levstik v G. pri Vel. Laščah; Franjo Kovačič, čevlj. mojster v Borovnici; Franc in Janez Triller ter Franc Kovačič, kmečki fantje pri Sv. Duhu; Anton Drobnič, kmečki fant v Babencih pri Ljutomeru; Peter Resman v Begunjah na Gorenj.; Marija Sila v Trebnjem; Jera Triller, dekle v Starem Dvoru; Ivan Jelen v Hlebcah pri Lescah; J^LefcovtolkiV Šmartnu pri Veleli.
II	• Andrej, Simon in Franc K ni lic, Janez Aljaž, 1; rano Rebolj ' v Hrašah pri Smledniku; /etika Kovai.fi v lr.stavi na Spod Štajerskem; Studcnški fant I rance; Ivan I)rcn in Josip Šuštar, kostanjarja na Dunaju
III	■ Martin Klopfiifi, kmefiki fant v \ rhpolju pri Moravčah; Fran in Frančiška Vavpotifi v Tunjieah.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dnč 18. Januarija 1900 zvečer. _
Orna«], 23. decembra: Praga. 20 decembra: LIm«, 16 decembra Brno, 27. decembra"
Loterijske »rečbe.
66 34 9 63
15	79	77	70
46	26	23	16
14	70	67	18
76	73	72	67
P
XI. zvezek:
0VESTI
Andrej Kalan
izšel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 krM po poŠti 23 kr. v Katoliški Bukvami in TIskarni v Ljubljani.
Tudi m., IV., V., VI., VD. in VIII. zvezek so še ▼ talogi.
SOODGBGl
HERBABNl - je v
podfoiforn&atc-kisli 415 20-20
Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani fllrup raztaplja »las, upokojuj« kaMJ. pomanjtnj« P«t, daj« ilut do j«dl, poap«*nJ« prebavljanje m r«dil-nost. telo Jaftl in kr«pi. Železo, ki je v sirupu v lahko ti prisvajajoči obliki, je jako koristno za narajanj« krči, raztopljive foaforno -apn«n« »oU, ki so v njem, pa posebno ori slabotnih otrocih pospešujejo narejenj« kortlj.	107 f^0-8)
Ovna ■t«kl«nlol 1. gld 35 kr.. po poill 20 kr. ▼«4 sa zavijanj«.
§0- Prosimo, da se vedno zrecno zahteva H«rbabny-J«v apneno - ieleinl sirup. Kot
mak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, ,,H«rbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varatveno 1 znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje akladiiče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit"
m/1, Kaiaerstrass« 73 in 75. V zalegi »ker« v v»eb lekaraah aa Oaiaj«, v Ljubljani Ia drugod.
tljMlftfjgBArag]

rs A .
LIH HWIAIMT WIIXJ<
Društvo za dietetične izdelke, Curih.
Elntcrorosa
idealno dietetižno zdravilo za odrasla io otroka.
S prav izrednim vspehom se rabi pri slabem prebavljenji, pri akutnem in kroničnem želod«, enem in črevesnem kataru, driski, kole-rini — tudi tedaj, če druga sredstva ne pomagajo. To spričujejo profesorji, zdravniki in zahvalna pisma privatnikov. V vsaki hiSi naj bi jo imeli.
Prodaja se v puilcah in ikatljak po I gld. 50 kr. in 60 kr.
Apneni kasein
(Calcium - Phosphat - CaseTn) v obliki praška. Izredni živež za veliko in malo.
Edino umen način, apno v večji meri spraviti v organizem, kadar je tega treba zaradi zdravja.
Redi kri in vtrjuje kosti, je toraj priporočati že malim otrokom.
Poseben učinek napravlja pri bledici, malokrvnosti, pri iivčnih boleznih, škrofelnih, kr-vici; je porodnicam in drugim krepilo prve vrste.	466 18-13
|f" Potrjeno po veljakih. Prodaja se v puftleab po 1 gld. 50 kr.
•K Dobiti j« v vseh lekarnah. »
uiiiniHM Varstvena znamka : Sidro, iminiiiu
(LINIMENT. GAF8IGIGOHP. |
: Iz lekarne Richter jeve v Pragi, =
| pripoznano izvrstno bolečine olaj- | = šujoee mazilo je dobiti steklenica po = | 40 kr., 70 kr., in 1 gld. v vseh lekarnah. § = Zahteva naj se le	509 15—4 =
| aploh priljubljeno domači zdravilo |
= vedno le v izvirnih eteklenlcah z naSo = = varstveno znamko „«ldr«" iz Richter- § = jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti | = le v steklenicah s to varstveno znamko š | kot pristni izdelali.
| Rictaterjeva lekarna pri zlatem leva
g v Pragi, Elisabethstraese 5 niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
m m
Ljubite svoje sovražnike!
Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Spisal o.I.Spill-mann J. D., poslovenile čč. škofjeloške urSulinke. S Štirimi podobami. — Založila „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Stane mehko vezano 20 kr., trdo-vezano 30 kr. Po pošti poslano 5 kr. več.
Najboljši živinski
praiek Barthel-nov, apno za krmo. rus. pat. maža za usnje, tolšča za kopita in vozove itd. v ceno prodaja
M Barthel in dr.
Dunaj, X., Keplergasse 20 Opi« brezplačno.
Lekarna
Trnkoczy
v Ljubljani (Kranjsko)
na Mestnem trgu poleg mestno hiše (rotovža)
priporoča nastopno našteta tekom mnogih let z najboljšim učinkom uporab ljana in preizkušena Doktor pl.Trnkoczy-jeva zdravilna sredstva:
Najcenejše se dobivajo vsa zdravilna sredstva, ako se naročajo
po pošti
ter se najtočneje odpošiljajo tudii ako se samo en kos zahteva.
Pogled mestnega trga in Trnk6ozy-jeve lekarne v Ljubljani.
Varčnim gospodinjam, katere hočejo Slediti sedaj tako dragi sladkor pri prirejanju živil, za dojenčke otroke, bolehajoče na živcih, okrevaj iče, slabotne, trpeče na pomanjkanji kivi, bledične, za bolnike in vsakogar sploh. sc priporoča mesto ra/.burjajočega, bre/.močnega ruskega čaja in kave Doktor pl. Tnik6ozy-jt?v — "" ""	"	"kot prijetno okusno, krepčujoče, zdravo in
najcenejše redilno sredstvo. Zavoj (>/4 kg vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo gld. 250.
sploh, se priporoča mesto razburjajočega, bre/.močnega ruskega č«
Kakao sladni čaj
Nadalje n priporočajo: Doktor pl. Trnk6ezy-ja
Dobro sredstvo za želodec. — Steklenica dvanajst steklenic gld. 2 —
odvajalne, ielodeo čistilne. — Škatljica 21 kr., Sest Skatljic gld. 105. — Pooukrane krogljice, Škatljica 40 kr.,tri Škatljica gld. 1-—.
Želodčne Krogljice, Prsni,
TTfc	J •	"I • alt drgnllnt ovet (udov . cvet, Gichtgeist) priporočljiv ko
r fATl T) CJ |r Tj bolečine v križu, rokah hi nogah uteiujoče lnožlv-
Marija Celje. Varstvena znamka.
pljučni in kailjevl sok ali zelličln sirup, prirejen iz lahko razkrajajočega apnenega železa olajinje kaielj. razkraja sllz, oblažuje bolečine ln kaielj, pospešuje tndl slast ln tvori kri. - Steklenica 56 kr., Sest stekl. gld. 2 50
IJeJoče vrlbalno sredstvo posebno peihojl in po težkem deln. —
Steklenica 50 kr., Sest steklenic gld. 2 25.
Tinktura zoper	preizkušeno sredstvo proti pekočim
.	v,	kurjim očesom, bradavicam
Klinn OPPQ3 trdi koži na nogah, trdim žu-U1J "	ljem in ozeblinam. Ima to veliko
prednost, da se s priloženim čopičem bolno mesto namaže. — Steklenica 40 kr., Sest steklenic gld. 1-75.
Varstv. znamka. Varstv. znamka.
PT Ker skrbi gg. p. n. ekonomi, poljedelci, živinorejci itd. najbolj, da ti vzredi zdravoln krepko živino, zato opozarjamo lite prav posebno na Doktor Trnk6czy-jeva živino-redeča sredstva.
redllnt prašek za notranjo porabo pri kravah, volih in konjih. Ako živina noče vživati krme, v pridobitev in zboljšanje ml-ka se uporablja vže nad 50 let i najboljšim uspehom. — Zavoj z navodilom uporabe 50 kr. pet zavojev samo gld. 2—.
hranilni ln redllnl praiek. Ohranjujoče, varujoče in dijetetično sredstvo za prailče. Za _ notranjo uporabo; r d i meso in pospeSuje odebelelost. — Zavoj 25 kr., 5 zavojev samo gld. I-—.
666 12-5
s/
Živino Prašičji
Varstv. znamka.
Varstv. znamka.

t .
I!lajboljšajnnajsigurnejša prilika za štedenje!!
]
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899.: čes 2 milijona gld.
Denarni promet v devetih mesecih čes 6'/» milijona gld.
judska posojilnica
Preje: Gradišče št. i. — Sedaj: Kongresni trg št.2., I.nadstr.
Li
Sprejema
te^ hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in
jih obrestuje po

II 01 2 O
m
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld., čistili 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30 septembra 1899 : Promet v 9 mesecih od I. jan do 30 sept 2,112 219 gld 99 kr.	1899 : 6,757.658 gld 63 kr.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da )»i
se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
Dr. Ivan ŠusterMč,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar
predsednik.	podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin, Dr. Viljko 8chweit*er,
posestnik, podjetnik in trgovec gimn. profesor v Ljubljani. odvetn. koncip. v Ljubljani v St. Vidu nad Ljubljano. Karol KaU8chegg<
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar, župnik pri D. M. Polji.
Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Frančišek Birk, stolni vikar v Ljubljani.
Dr. Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani.
Gregor Šlibar,
župnik na Rudniku.
Dr. Aleš Ušeničnik,
stolni vikar v Ljubljani-

Izdajatelj: dr. I. Jaaežič.
Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo.
Tiska »Katoliflka Tiskarna«.