137. »evilftn. i umni. i petek, u. imlii mi XLIV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom do sta vi je. celo leto......K 24-— fol leta........12*— ietrt leta f\B mesec 6'-2*— v upravništvu prejeraan: celo leto......K 22-— pol leta....... 11-— četrt leta........550 na mesec.......1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, irednftstvoe Eceilova ulica št 5, (v pritličju levo), telefon si. 34. Izhaja vsak aaa zvečer izvzemal ne*el|e te praznike, Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., zrn trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari —----Posamezna številka velja 10 vinarjev. Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ae ozira. Narodna tlakama telefon it S*. »Slovanski Narod" velja po pošti: ga Avstro-Ogrsko: *a Nemčijo: celo^Jelo.......K 25— celo leto ... . K 2#i— četrt leta .* * I 650 j M Ameriko in vse druge dežele* na mesec.......• 230 celo leto.......K 30r — Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica alt znamk« C prevalit vo: Enailova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefea »L S UuMlono snubilo! Razpršile so se megle smodnika, ki so pokrivale bojišče na dan velike bitke 13. junija in strmečemu svetu se kaže prizor, ki mora navdati s prezrenim veseljem vsakega napredno mislečega človeka. Smrten udarec je zadan klerikalizmu. Tista stranka, pri kateri so naši Šusteršiči in Kreki nastavljeni za štifelpucerje, je bila o osrčju avstrijske monarhije poražena in pobita. L esarski Dunaj, Luegerjevo nie-Bto, je vsekal klerikalizem strahovito po glavi. Tisti Dunaj, na kateri je gledal ves klerikalizern z največjim ponosom in ki je veljal za največjo in najzanesljivejšo trdnjavo klerikalca, je padel. Obupani kleče klerikalci pred vlado in pred liberalci ter prosijo s po vzdignjenimi rokami pomoči. Še pred štirimi leti so klerikalci pri volit vali na Dunaju sijajno zmagali in vse je kazalo, da je Dunaj njihova posest in da jim Dunaja ne iztrga nobena moč. Sedaj pa leže na tleh, njihovi prvi generali ne bodo dobili mandatov, cela vrsta mandatov je zanje izgubljena. Že danes je gotovo, da klerikalci ne bodo več prva in največja stranka v državnem zboru, nego da bodo potisnjeni v ozadje na tretje ali četrto mesto. S tem, da so klerikalci izgubili Dunaj, so izgubili vir svoje moči in svojega vpliva. Hoteli so biti državna stranka, pa bodo odslej navadna kmečka stranka, stranka tretje ali četrte vrste, ki je izgubila cesarsko prestol -no mesto in s tem podlago vse svoje eksistence. Z začudenjem se vprašuje svet, kako je bilo mogoče, da se je Dunaj ako spremenil, kaj je vzrok, da je pno leto po Luegerjevi smrti nastal j tak prevrat. A ni se nič čuditi. Klerikalci so sami krivi, da se je tako zgodilo. Klerikalci niso nikdar zastopali koristi prebivalcev, nego vedno samo svoje osebne koristi. V času klerikalnega gospodstva na Dunaju se je razvila taka korupcija, da si e ni mogoče misiti. Klerikalci so samo sleparili in si žepe polnili, kjer je bilo mogoče. Častili so samo )>oga Pobasaj, terorizirali in brutalizirali kar se jim ni uklonilo in se z naši lstvom in sleparstvom borili za ko-To jim je nakopalo sovraštvo vseh pošteno mislečih ljudi in 13. ju- nija je bil obračun, ki je bil za klerikalce strašen. Privesek te nemške klerikalne stranke so slovenski klerikalci. Sami iz sebe ne pomenijo ti slovenski klerikalci v državnem zboru nič. Vse kar so šteli in veljali, to so jim dali nemški klerikalci. Zato je poraz nemških klerikalcev tudi strahovit udarec za slovenske klerikalce. Izgubo nemških klerikalcev na številu in moči bodo čutili tudi slovenski klerikalci, morda še bolj kot nemški. A v takem času propada, v takem času, ko so bili klerikalci :>egna-ni iz cesarskega Dunaja, v času, ko je klerikalizem izgubil mesta in je postal kmečka stranka, stegajo slovenski klerikalci svoje kremplje po Ljubljani in napenjajo vse sile, da bi se polastili edinega mandata, ki ga ima kranjsko meščanstvo sploh. Kar si more izmisliti satanska hudobija, kar more storiti zverinsko sovraštvo, kar si more izmisliti največja pokvarjenost, vse so klerikalci storili Ljubljani. Škodovali so Ljubljani, kolikor so največ mogli. Odrii so Ljubljano z različnimi davki in zdaj bi ji radi vzeli branitelja, da bi prišel v veljavo še cestni zakon, ta hudičev izrodek, po katerem naj Ljubljana plačuje zgradbo in vzdrževanje cesta na kmetih. Klerikalci so storili Ljubljani največjo škodo, a zdaj imajo predrznost, da vabijo ljubljansko meščanstvo, naj voli smešnega dr. Gregoriča. Ljubljanski mandat bi radi dobili klerikalci, da bi se Ljubljana proti njihovim nakanam še braniti ne mogla. Klerikalci ne morejo utajiti zločinov, ki so jih Ljubljani storili. Zato snubijo zdaj Ljubljano, ob tajoč ji, da bo deležna klerikalnega vpliva, če voli dr. Gregoriča. Ljubljana se je zasmejala na glas, ko je ču^a te črne snubce. Pri nemških klerikalcih smo videli, koliko so vredne take obljube. Nemški klerikalci so drli Dunaj in druga mesta, da so mogli kmečkim volilcem nametati vsaj nekaj drobtinic. In kje naj naši klerikalci iščejo sredstev, da pokrijejo vse potrebščine, da izpolnijo le najmanjši del tega, kar so obljubili kmečkim volilcem, če ne v Ljubljani? Krneč' i vo-lilci bi svoje poslance ubili, če bi jim zvišali doklade, zato derejo klerikalci Ljubljano in bi jo še bolj in še laglje, če bi bil še ljubljanski poslanec njih podložnik, ne zastoj mik mestnega prebivalstva, nego sluga klerikalne stranke. In pa klerikalni vpliv. Kaj bodo klerikalci govorili o svojem vplivu. Schwarz se pač trese pred klerikalci, a na Dunaju smo jasno videli, da je bil klerikalni vpliv vedno malenkosten in še za ta vpliv so se naši klerikalci imeli zahvaliti le Gessmannu in Liechtensteinu in Pattaiju, ki pa leže danes na cesti in sploh ne bodo dobili mandatov. Ljubljana ima vse vzroke, da z zaničevanjem odkloni klerikalnega snubca in prepričani smo, da bo klerikalni snubec pri ožji volitvi v Ljubljani sijajno poražen. K 15 du volite« na Sprd. Štajerskem V Celju, 15. junija. Po brezprimerno silovitem boju se je duhovnikom posrečilo zmagati proti vsem trem kandidatom narodne stranke in spraviti dr. Ploja v ožjo volitev. V Savinski dolini in Posav-ju, kjer se je bil najhujši boj, klerikalne večine niso posebno velike; dr. Benkovič ima komaj 103, dr. Korošec 460 glasov absolutne večine. Nekoliko bolje je uspela duhovščina v Šaleški in Mislinjski dolini; to pa zaradi tega, ker razpolaga s takozvanim »črnim kotom« v gornjegraj-skem okraju in ker ni bilo povsod dovolj ostre protiagitacije. Vkljub temu pa je število naprednih kmečkih glasov v tem okraju zdatno na-rastlo od zadnjih državnozborskih volitev sem. Naj ^trejši pa je bil boj v Savinski dolini. Ni se tu šlo za »slovensko kmečko zvezo«, ki bo sedaj zopet legla k počitku, ni se šlo za dr. Korošca in njegovo zmožnost ter dozdevne vrline — bil se je pravcati dvoboj med duhovniki in kmeti, katerim je prav skromno pomagalo narodno razumništvo iz mest in trgov. Zmagati je seve morala duhovščina, ker je imela na svoji strani vpliv cerkve in njenih institucij in ker je pokazala neverjetno sposobnost, kakor za volilne sleparije vsake vrste tako za podrobno agitacijo s sredstvi, ki bi se jih ne mogel posluževati noben poštenjak in človek, ki želi ljudstvu duševni in politični napredek. To je zadnji in edini vzrok propada Koblekovega. Kar pišejo klerikalci o »ljudski zavednosti,« »samozavesti Savinčanov« itd. — je navaden švin-del za politične otroke in take ljudi, ki n so videli in sami udeleži zadnjega volilnega boja v Savinski dolini. Vočitfled temu, kar je počenjalo duhovništvo zadnje dni pred volitvami in na volilni dan sam, se še moramo pravzaprav čuditi, da je Roblek vendar dobil 328(5 glasov! So to glasovi ljudi, ki jih navzlic vsem nasilstvom duhovništvo ni moglo pregovoriti, so to tisoči, ki obsojajo divjanje naše duhovščine in ki bodo ostali napredni stvari zvesti za vedno. Noben napreden kan -idat na celem Slovenskem :ii dobil od kmetov toliko glasov ko Franjo Roblek v Savinski dolini — in to, ne Korošceva zmaga, priča o zavednosti in samozavesti Savinčanov! Po dolini sami je itak dobil dr. Korošec razmeroma malo glasov; odločili so zanj hribovci, ki malo čitajo in ki nimajo navadno z nikomur drugim duševnih stikov ko z duhovščino. Razun ptujsko - ormoškega so dobili duhovniki vse mandate na Sp. Štajerju v svoje roke. Pa tudi v ptujsko - ormoškem okraju je izid negotov, ker bodo na eni strani gotovo storili duhovniki vse, kar bodo mogli, na drugi pa bodo volili štajercijami gotovo raje nezmožnega Brenčiča ko znanega in izurjenega politika dr. Ploja. Potem bodo pa eventuelno zastopali Sp. Stajer v državnem zboru sami klerikalci — dejstvo, od katerega ne moremo pričakovati v narodnem in gospodarskem oziru ničesar dobrega. Dasi ravno niso Štajerci janci izkazali napredka in napram vsemu pričakovanju nazadovali eelo v svojem elitnem, to je južnem mariborskem volilnem okraju, so se pa nemški nacijonalci v mestih in trgih znatno okrepili. Ne smemo prezreti, da je debil Marckhl za prilično 300 glasov več ko L 1907 dočim smo Slovenci zdatno nazadovali. L. 1007 je bilo oddanih 1179, letos pa 901 slovenski glas. Naskoki nemških naci-jonalcev, ki se ne bodo okrepili samo na Sp. Štajerju temveč v celi državi, na slovensko posest bodo hujši ko so bili kdaj poprej — in ali nas bode kaj branil dr. Šusteršič, katerega bodo slepo poslušali tudi zanaprej dr. Korošec in tovariši? Za Nemce je izid državnozborskih volitev na Sp. Štajerskem nedvomno ugoden. Gospodarske posledice klerikalne zmage utegnejo pa še biti slabše. Tožiti in obupava*i nam vsled iz ida državnozborskih volitev ni treba. Naše manjšine so pOV&od take, da ni mogoče govoriti o propadu in uničV nju stranke. V teh treh okrajih, v ka ttrih so se borili naši kandidati z duhovščino in ljudsko neumnostjo, smo dobili 7291 glasov, klerikalci pa 11.573 navzlic vsem sredstvom, s ka terimi so se borili za »verska in M rodne svetinje« Slovencev. Te števil ke so take, da nas \ spodbujajo k na daljnemu boju. Izgubili NEBO >icer na prani 1. 1907 prilično 2000 glasov omahljivih ljudi, ki SO šli takrat zaradi različnih vzrokov, ponajveč za radi oseb naših kandidatov7 z nami, ki so pa sedaj ali strahoj>etno ostali do ina ali pa volili vsled pritiska duhov nikov in podivjanih žensk klerikalno. To, kar nam je ostalo, jekleno zrno, so možje, ki glasujejo in strastne.]« delajo protiklerikalno — da se ne i> razi m o ostreje — politik*«, ko strankino vodstvo samo. Uprav Mol SOM opazovali, kako narašča med kmer kim ljudstvom spoznanje, da so danes cerkve le brezplačni, absolutno varni zborovalni lokali za duhovniške kan didate in duhovniki edinole od fara nov prisilno plačani politični hujskači in agitatorji. Razločevanje med ve ro in cerkvijo čudovito narašča in duhovniki sami žagajo vejo, na kateri sedijo. Videli smo pa tekom volitev v naši stranki, v tako hudi bori*! sa M predno stvar, marsikaj, kar nam ni ugajalo in kar je odločne graj«* vred no. Pokazalo se je marsikje, da sicer razpolagamo z velikim številom d*' monstrantov, a z malo, malo lini a VC i in neustrašenimi agitatorji. Ne shodi, ne manifestacije, agitatorji. ]*<> lrobni delavci odločujejo zmago pri vsakih volitvah. To je sicer banalna resnica — ali povedati bodemo .)«► morali še velikokrat^ da bodo začeli naši ljudje o njej premišljevati. K« liko truda bi stalo, da bi se spravilo na primer Benkoviča in Korošca v ožjo volitev? Mirna leta, ki nas men da čakajo, bodemo morali porabiti v prvi vrsti za to, da si vzgojimo veliko število agitatoričnih sil na deželi. In to ne med — takozvano inteligenci:, kajti ta je z malimi častnimi izjem;, mi skoraj popolnoma odrekla. lTei teljstvo, uradništvo, trgovstvo — vse to čaka mirno narodovega pre{x>ro da, vstajenja druge dobe in računa za dotlej z razmerami. To je sicer pri Nemcih, Cehih in vseh izobraženih LISTEK. Skušnjave Tomaža Krmežllavčka. Šaljiva povest; spisal L. Sepetavec. (Dalje.) Mačje orgije okrog okna farov-ške kuharice so bile živahne in glasne, da so prebudile Franciko Oma-hen in vzbudile pozornost celo po vasi. Francika Omahen je razganjala mačjo tolpo z besedami, z metlo in z vodo, a pomagalo ni nič. Mačja družna se je vse bolj množila in mijavka-nje je bilo tako glasno in neprestano, da so začeli lajati psi po vasi in peti petelini in je nastal dirindaj, ki je spravil na noge polno ljudi. In vse je vpraševalo, kaj se je moralo zgoditi v farovžu. da so se zbrale tamkaj vse mačke in vsi mački in da po-'* ojajo tako, kakor bi bili znoreli. Kakor različnim drugim ljudem po vasi, tako je Tomaž na to vprašanje tndi krčmarici na pošti zaupno zašepetal na uho: »Farovška kuharica ima danes gotovo take skušnjave, da se kar poti. Mačke so to zavohale in zdaj se pode okrog njenega okna. Mačje rajanje je zanesljivo znamenje, da ima kaka renska največje skušnjave,« »Ježeš — kaj je res?« je straborna vprašala krčmarica. »Oh, jaz bi umrla, če bi se meni kaj takega zgodilo. Taka sramota! Kako se bodo ljudje iz Francike norca delali.« »Meni se tudi smili,« se je hlinil Tomaž. »Naj se raje omoži, kakor da trpi tako silne skušnjave.« Tomaž in krčmarica sta bila sama v veži. Posli so že vsi spali in Tomaž ni dvomil, da je krčmarica poslala natakarico nalašč spat, da bi mogla sama nanj počakati. Krčmarica je zaklenila vrata in je svetila Tomažu v prvo nadstropje, kjer je bila njegova spalnica. Vrh stopnic je Tomaž vpihnil svečo in stisnil krč-marico k sebi ter jo poljubil. »Oh ... gospod ... pustite me ...« je sopla krčmarica. »Pustite me ... Ježeš ... če bi imela take skušnjave, da bi mačke ... Ježeš ...« Tomaž pa se ni zmenil za to zdi-hovanje. Vse krepkeje je stiskal krč-marico k sebi in jo poljubljal. »Nič se ne boj...« ji je dejal, »jaz ti skušnjave že preženem.« In speljal jo je med poljuhova-njem in objemanjem v svojo sobo in vrata za seboj zaklenil. Naslednji dan je vsa vas govorila o mačji orgiji pred oknom farov-ške kuharice in vsa vas se je smejala, da je nad vse krepostna sicer,^ pa zaradi svoje ošabnosti in mogočnosti jako malo priljubljena Franeika Omahen imela tako silne skušnjave, da so vse mačke prišle na njeno okno m postile tam spomine na svoj obisk. Krčmarica na pošti je pa bila srečna, da ni nobena mačka imela vzroka obiskati njenega okna in da je glas o njeni kreposti ostal ohranjen. Francika Omahen pa je postala vsa divja, ko je izvedela, kaj govore po vasi. Tako se je togotila, da se je razjokala in vrgla velik lonec farov-škemu hlapcu ob glavo, ker jo je vprašal, če ima zaradi njega skušnja-I ve. Fajmoštra Joška Mrcino pa je tako oštevala, da je za ta dan opustil svojo kuro in je zbežal iz farovža ter se odpeljal na obisk k sosednemu župniku. »Danes se ž njo pomenim,« je dejal Tomaž sam pri sebi, ko je izvedel, kako farovška kuharica divja. »Župnika ni doma — torej bo najlepša prilika. Saj vraga vendar nisem prišel sem, da bi račune v red deval, ampak da bi kaj zaslužil.« Francika Omahen je slonela na kuhinjskem oknu, ko je stopil Tomaž in kratko pozdravil. »Kaj pa hočete?« je zarentačila kuharica. »Gospoda ni doma.« »Ne iščem gospoda ampak vas,« je osorno odgovoril Tomaž. »Prihajam zaradi konsnma.« »Kaj meni konsum mar, jaz imam druge skrbi.« »Verjamem, da imate skrbi,« se je rogal Tomaž. »Cela vas ve, da jih imate; ljudje to vedo in mački tudi ...« Francika Omahen je prevrnila dva stola in zagrabila železen lonec. »Slišite___še enkrat reeite kaj takega. . . Sploh bo najbolje, če kar greste.« »Za vas bo slabo, če pojdem,« je dejal Tomaž. »Ce se namreč nečete z menoj iz lepa pogovoriti, se boste pa pogovorili pričo žandarjev.« »Kaj ... 1« Kuharica je bila naenkrat vsa prepadena. »Pomeniva se, ljuba Francika Omahen,« je rekel Tomaž prijazneje in se vsedel. »Glejte, vi jemljete ztlaj tri leta blago iz konsuma, vse, kar potrebujete...« »To je vse za gospoda,« je hitro izjavila kuharica. »Nikar tako, ljuba Francika Omahen,« se je zasmejal Tomaž. »Jaz sem vse natančno preiskal in vse dognal, vi jemljete blago ...« »Za gospoda, vse za gospoda.« »Tudi gospod morajo plačati, kar vzemo. Vi pa ste vzeli stokrat več, kakor je treba za hišo. Vi ste jemali in pošiljali svoji sestri, ki ima prodajalno v Ljubljani. Da, ljuba Francika Omahen, tako ste delali.« »Ni res ... to ni res ... vi lažete... vi ste slepar . . .« »Francika Omahen, bodite pametna, drugače pojdem na žandar-merijsko postajo.« »Vi.. .vi... Oh, saj sem koj vedela, da ne bo nič dobrega, ko sem slišala vaše ime. Tak ste, kakor je bila vaša mati, ki je našemu gospodu vedno pisarila, da pojde k sodni j i in k škofu ... oh .. . vi... vi.. « Francika Omahen je bila jeze vsa iz uma, Tomaž pa je postal pri njenih besedah ves krotak in se dr žal kakor lovski pes, kadar izsledi divjačino. »Vem... vem,« je rekel poea-in previdno in naredil žalosten obraz. »Moja mati je večkrat pisala vašemu gospodu in vaš gospod je večkrat pisal moji materi ... Bila sta dobra prijatelja...« »Kaj prijatelja,« se je zasmejala Francika Omahen, ki svojih stra.si ni znala brzdati. »Vaša mati je bila prava lica . . . jaz sem brala njena pisma... o, jaz vem veliko.« »Upam, da mi boste vse povedali,« je dejal Tomaž. »Saj tudi upam, da se bodeva zaradi konsuma zmenila.« »Kaj pa vendar hočete s umu konsumom.« »Obvarovati vas hočem, da ne boste zaprti, ljuba Francika Omahen. Konsum stoji pred polomom. Odborniki bodo morali plačati, kar so vzeli in vi tudi. In prišlo ho na dan, da ste pošiljali svoji sestri bla go, ki ste je vzeli na župnikovo ime in župnik in vi bosta morala plačati in vi boste zaprti. Nikar ne mislite, da se šalim. Prišel sem vam to povedat danes, ko župnika ni doma: če se izlepa ne pomeniva, bom moral to jutri povedati odbornikom in orožnikom in sodniji in župnik bo v sramoti, vi pa v sramoti in v ječi.« Tomaž je to povedal s tako res-nobo in s tako svarilnim poudarkom, da je Francika Omahen skoro omahnila. (Dalje prih.) narodih drugače; za Slovenijo pa velja tudi v tem oziru rek: non licet parva componere magnis! Caka nas trdi kruh opozicije, to je res. Ali klerikalizem ne more priti na Štajerskem nikoli do take moči, kakor na Kranjskem. In še tam se je začela klerikalna trdnjava rušiti, napredni glasovi sb se skoraj podvojili. Pri nas so prišli klerikalci letos na vrhunec; odslej se začne pot navzdol. Kdor hoče delati za kulturno kakor materi-jelno povzdigo naroda, bo šel z nami. Mi vstrajamo na svojem potu. Volitve so pokazale, da gredo simpatije ti-sočev za nami. Politična kronika. Poraz dunajskih krščanskih socialistov je silno vplival na razpoloženje ministrskega predsednika barona Bienertha. V strahu za svoje G e s s m a n n e, Lieehten-s teine, Pattaie, \Veiss-k i r c h n e r je in v strahu za svojo lastno eksistenco se je odločil baron Bienerth h koraku, katerega se mora kar najostrejše obsojati. Vtika se namreč v volilni boj in nastopa popolnoma javno v prospeh krščanskih socialistov, ki so s svobodomiselnimi Nemci v 23 in s socialnimi demokrati v 19 ožjih volitvah. Baronu Biener-thu je težko pri srcu in zato hoče svoje najzvestejŠe pristaše, krščanske socialiste, za vsako ceno rešiti. Baron Bienerth je v soboto dopoldne sklical voditelje nemške svobodomiselne stranke in krščansko - socialne stranke na posvetovanje, v katerem je hotel pripraviti nemške naprednjake do tega, da bi v ožjih volitvah volili krščanske socialiste ne samo proti socialnim demokratom, temveč tudi v svojo lastno škodo. V konferenci, ki je bila tako burna, je baron Bienerth grozil z demisijo za slučaj, če vladna večina, oziroma krščan--ko-socialna stranka izgubi v ožjih volitvah še nadaljne mandate. Nemoralnost tega postopanja je oči vi dna. Da se ohrani baronu Bienerthu njegov kabinet in njegov zistem, stopa ininistrski predsednik iz svoje rezerve in sili stranke in njihove volilce, da bi v svrho ohranitve vlade in nasilne krščanske-socialne stranke izdali svoje prepričanje, ki jih je pri prvih volitvah dovedlo do zmage. Baron Bienerth se ni dolgo trudil. Kakor hitro je zagrozil z demisijo, sta si nemška, svobodomiselna stranka in krščansko-socialna stranka padli okoli vratu. In obe stranki se bosta podpirali tam, kjer so se pred par dnevi bojevali na nož. Sklenilo se je, da se bodo nemške meščanske stranke podpirale pri vseh ožjih volitvah proti soeialnim demokratom. Nemški svobodomiselni politiki so zdaj prav javno pokazali, kako daleč sega njihova svobodomiselnost, namreč sa-no do mize barona Bienertha. S tem svojim dejanjem so si ti voditelji pritisnil na čelo pečat sramote. Izdali so namreč prepričanje svojih volil-cev. In že se oglašajo voditelji dunajskih nemških svobodomiselcev, ki strogo obsojajo ta čin dr. Steinwen-derja, dr. Svlvestra in drugih takozvanih nemških naprednih voditeljev. Dr. D o r n in baron H o c k sta izdala parolo, naj dunajski nemški uaprednjaki in socialni demokrati pri ožjih volitvah skupno postopajo proti skupnemu sovražniku, to je proti krščanskim socialistom. Isto parolo so izdali tudi socialni demokrati. Tudi alpski Nemci niso nič kaj zadovoljni s kompromisom, katerega je povzročil baron Bienerth. In graška »Tagespost« naravnost obsoja ta kompromis. Vsekako bodo pa ožje volitve jako interesantne, ker bodo pokazale, koliko je vredna toliko hvali-sana svobodomiselnost nekaterih nemških strank. Kakorsno je razpoloženje specielno na Dunaju, kaže vse, da bodo krščanski socialisti doživeli pri ožjih volitvah popolen poraz. Baron Bienerth bo pa sam padel v tisto jamo. katero je drugim kopal. * Avstro-Ogrska je, kakor znano, intervenirala pri porti zaradi vstaje v Albaniji. Kakor smo že poročali, je razglasila porta, da smatra vstajo končano in da hoče nehati s svojimi vojnimi operacijami. Ta vest. po zatrdilu vplivnih diplomatov, nikakor ni presenetila. Že pred dnevi je baje nameravala porta opustiti politiko nasilnega postopanja proti vstašem in uvesti politiko sprave. Veliki vezir Hakki paša je imel opetovano priliko podučiti se o stremljenjih avstrijskega zunanjega ministrstva in se je mogel prepričati o mirovni tendenci Avstro-Ogrske. Zlasti se je trudilo baje zunanje ministrstvo za mir i Albanci iz tega vzroka, da bi okrepitev Jugoslovanov preprečilo. Ta izjava avstrijske diplomacije ni samo kruta žalitev Jugoslovanov, marveč naravnost brez-stidno obrekovanje, češ, da škilijo Jugoslovani čez južne in vzhodne meje. Zdaj bi bil vendar že čas, da neha irrof Aehrenthal s svojimi blaznimi sanjami o veleizdaji, ki so mu prinesle tako žalostne blamaže pred vsem kulturnim svetom. Zlasti se sklicuje Aehrental na to, da hočejo Slovani iztisniti s pomočjo Albancev Turke iz Evrope, ob enem pa je odkril, da je ravno Avstro-Ogrska ona država, ki škili na turško posest v Evropi in da bi eventualno mogel dati ravno konflikt z Albanci povod, da začne naša država z akcijo, ki bi Turčijo popolnoma izolirala. * Vseučilldkl slušatelji na Ruskem, ki so začeli svoje študije v letih 1905 in 1906, a študij do danes niso končali, so bili glasom sklepa ruskega naučnega ministrstva religirani. — Vsled tega je kakih 3000 eksistenc uničenih. • e * Na zborovanju društva za ohranitev nemštva v tujini, ki se je vršilo v Kolinu ob Reni, je govoril bosanski duhovnik Nemec Nack o bosanskih Nemcih, katerih je baje okoli 25.000. Prosil je zanje podporo iz Nemčije, posebno za nemške šole, katerim grozi velika nevarnost, ker je srbsko-hrvatska večina bosanskega sabore sklenila črtati v proračunu vse postavke za nepotrebne šole. Sklenili so ustanoviti nemško-bosanski odbor, ki se bo predvsem brigal za interese bosanskih Nemcev. * Sultan je v Makedoniji, in od vseh strani prihajajo baje deputacije. Dne 13. t. m. je sultan baje sprejel albanskega vodjo Sulejmana Batucha. Po svojem vojnem ministru Mahmut-Seiket-paši je dal sultan pozdraviti turško vojaštvo. — Včeraj ob 8. zjutraj je sultan odpotoval v Prištino. * Rusija pošlje Kitajski ultimatum, ker je kitajska vlada odgovorila na zadnjo rusko noto negativno. Ultimatum izroči ruska vlada kitajski vladi začetkom prihodnjega tedna. Prej se vrši poseben ministrski svet. ■ Monarhisti na Portugalskem so se začeli zopet gibati. V Almeidi so odkrili veliko zaroto. Baje je tam delal zdražbo tajni sekretar bivšega kralja Manuela. Zaprli so župana mesta Almeide, več občinskih svetovalcev in dva bivša generala, iz službe pa so odpustili častnike 7. pešpol-ka v Oportu, ki so bili v zvezi z monarhisti, poveljnika tega polka pa so postavili pred vojno sodišče. Nad Severno Portugalsko je že več dni proglašeno obsedno staaje. * Zaradi Maroka se razburja tudi Nemčija. Zahtevala je od španske vlade precizirana poročila o španskih operacijah v Elksarju. Dogovori med zastopniki velesil v Tangerju so bili brezuspešni, ker se hoče Angleško zadovoljiti s španskimi izjavami. Tudi francoska vlada se hoče izogniti vsakemu konfliktu s Španijo. Francijo je stala maroška ekspedicija do sedaj 320 milijonov frankov. Iz nemških poročil pa je razvidna vedno naraščajoča nevolja, vsled česar se gotovi krogi trudijo očrniti Španijo. Ta poročila pravijo namreč, da pošilja Španija vedno nove voje v Maroko in da je* španska vlada sklenila, da ue preneha prej pošiljati svojih čet v Maroko, prodno niso Francozi zapustili dežele. Oči vidno je to namenjeno samo za to, da skale situacijo in nahujskajo Francoze na Špance, nakar bi poskusila Nemčija v kalnem ribariti. Staieim Drobne novice. Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev ivlmunda grofa A t t e m s a za predsednika štajerske kmetijske družbe. Od pošte. Imenovani so vpokojeni poštni oficijal Ivan Peče v Mariboru za poštnega nadoficijala, dalje poštna asistenta Martin Gratz v Celju in Franc Polič v Gradcu za poštna oficijala. — Smrtno ne-v a r n o r a n i 1 je minulo nedeljo posestnik Alojzij O v č a r v pretepu posestnika Založnika v Skomrah. Porinil mu je nož v prsi tako, da so pljuča nevarno ranjena, — Iz B i m-s k i h toplic nam poročajo: Pri stavbi novega mostu se je zgodila težka nesreča. Tesar C e p u š je padel več metrov globoko na kamenje v Savinji in se težko ranil. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — I z O r -moža. Naša »Čitalnica« priredi dne 9. julija v svojih prostorih koncert s petjem in godbo. Pri pevskih točkah bodo sodelovale same izborno pevske moči, pri godbenih pa polnoštevilna ormoška narodna godba pod vodstvom g. S e r a j n i k a. Spored na lepakih. — U m r 1 je pri Sv. Barbari v Halozah Al. C i z e r 1, bivši kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Pred 12 leti je slekel talar in Šel z neko ta-mošnjo učiteljico (pesniško ime Marica II.) na Kusko, kjer je prestopil k pravoslavju. Pred smrtjo se je bojda zopet vrnil v katoliško cerkev. — Iz Rogaške Slatine. Častno darilo v znesku 200 kron je naklonil štajerski deželni odbor delavcu Jer- neju T ad i n i za 401etno zvesto službovanje pri vrelcih. Tadina je star že 71 let — K o n k u r z. Mariborsko okrožno sodišče je dovolilo konkurz za premoženje trgovca Nikolaja Po-lanskega v Mariboru. Zatesni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Ernest Mrav Ta g. Is Zidanega mosta. Denuncijan-stvo in rovarjenje nemikega narodnega sveta je zopet zahtevalo svojo žrtev. Poštni oficijant Rupert Tručl je prestavljen z Zidanega mosta v — Knittelfeld. Vzrok je, kakor v vseh enakih slučajih, isti. Gospod Tručl je Slovenec. Iz Maribora. Na splošno iznenađenje je dobil Števni kandidat g. Juri Stern jako malo število glasov, komaj 341. Kakor pa smo zvedeli, se eela vrsta duhovnikov in posvetnja-kov ni udeležila volitev. Samo pri črki S je izsotalo pet slovenskih volilce v, med njimi vodja slovenske tiskarne v Mariboru in znani bogoslovni profesor. Ce imamo Slovenci v svojih vrstah take bojazljivee, seveda ne moremo napredovati in se ni čuditi, če se nas v mestih prezira. Iz štajerskega deželnega šolske-?r ,:vcta. Ustanovila se je šola dvo-razrednica v Bo j snem (brežiški okraj) in uvrstila v II. plačinli razred. — Definitivno so nameščeni : v Hrastniku Milko J e r š e, doslej v Ormožu; v Šmartnem R. d. Lndmila K o k 1 i č. doslej v Zusmu, v Mozirju Franc Hribe r ni k, doslej v celjski okolici, v Št. Pavlu pri Preb. Jadviga F o h n, doslej v Gornjem gradu, v Rečici Franc Žemljic. — Prestavljen je šolo-vodja Jože C u g m u s iz Oreš j a na Bizeljskem v Plešivec. — V pokoj je st o p i 1 a na lastno prošnjo nad-nčiteljica na dekliški šoli v Št. Jurjn ob južni železnici Marija Orač. Klerikalni plakat v — cerkvi. Doslej smo bili vajeni videti plakate za klerikalne kandidate samo zunaj na cerkvah. Da za cerkve po navadi več plačujejo premožnejši naprednjak!, to župnikov nič ne boli. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah pa ie tudi v tem oziru zaznamovati napredek: Gr. T. poroča, da je visel plakat za klerikalnega kandidata v — cerkvi. KoroJko. Z voza padel v Koberei je 121etni sin tamošnjega trgovca Kr. Šercerja. Prišel je pod kolesa, ki so mu večkrat zlomila desno nogo. Mrtvoud je zadel v Wolfsbergu ")7letnega ključavničarskega mojstra fv. Kogla. Mož je bil takoj mrtev. Obesil se je v Loncavesi pri Šent Vidu ob Glini posestnik Ivan Meier-imfer, po dom. Fossl. Našla ga je žena v skladišču za krmo mrtvega. Primon&o Katastrofalni orkan v Trstu in okolici. V noči od srede na četrtek je nastal v Trstu silen vihar, ki se je spremenil okoli 1 ure po noči v orkan, ki je postal za Trst in okolico katastrof en. Razburkano morje se je Ivigalo več metrov visoko in velikanski valovi so se zaganjali v pristanišče in na obal. Parnik in druge ladje v pristanišču so bile izročene nemilosti silnega viharja. Zastonj so klicali pomoč z dežele, zastonj so doneli žalostni glasovi siren v temno noč. Bilo je namreč popolnoma nemogoče se približati pristanišču ali obali, kajti valovje, ki je butalo bičano od silnega orkana, se je dvigalo do 3. nadstopja Llovdove palače in uničilo vse, kar je doseglo. Vrhutega je bila silna tema, ki je popolnoma izključila vsako rešilno akcijo. V pristanišču in ob obali na morju je bilo grozno. Popokale so debele vrvi kot niti in mogočne parnike, potrgane s sider, je premetavalo valovje liki lupinam in se z njimi pogubonos-no igralo, dvigaje in potapljaje jih v silne vodne prepade. Potopili so se parniki »Andromeda« z vsem moštvom na Molo Sanita, »Nikolajos«, ob katerega je trčil parnik »Princ Hohenlohe«, ki je pri tem dobil tudi take poškodbe, da je popolnoma neraben. Dalje se je potopil turški parnik »San Ki kota« z 14 možmi posadke in jadernica »Evangelist« z vsem svojim moštvom. Poleg teh je pokopalo valovje v mrzel grob še nebroj manjših jadrenic, približno 30—40, tovornih ladij in drugih čolnov. Poškodovana pa sta več ali manj laška parnika »Avocatonicotria«, od katerega je utonilo 5 mož in »Catania«. Dalje Llovdovi parniki »Bregenz«, »Euterpa« iu »Carniola«. Obrežno čuvajnico »Stadion« je vrgel vihar popolnoma na kopno. Od ogrsko-hrvaške parobrodne družbe je težko poškodovan parnik »Brač« in finančni parnik »Bilinski«. Razbit je tudi parnik parobrodne družbe v Dubrovniku. Potrgani in deloma potopljeni so vsi ribiški čolni po celi obali. Popolnoma porušena je kopalnica pred Llovdovo palačo. Odneslo je valovje barako za prodajo voznih listov na pomolu Sv. Karla. Pogreša se nad 300 ljudi, in sicer mornarjev in delavcev, ki so bili na obrežju. Orkan je prišel bliskovito hitro in onemogočil vsako rešitev. Delavce in pasan-te je metalo v morje in butalo z njimi ob obrežje. Do včeraj je vrglo valovje na suho 27 oseb, pogreša pa se jih še okoli 200. Orkan je divjal nenavadno dolgo in dosegel vrhunec približno okoli 2. ponoči. Nečuven polom se je vršil takrat v pristanišču. Parniki in ladje so butale, potrgani ob pomole in se odbijali, zadevaje se eden v drugega z groznim hruščem, ki se je razlegal nad divjim tuljenjem orkana in razburkanega valov-ja. Skoro vsi pomoli in stavbe, stare in nove, so polomljene in zrušene. Močno je poškodovan Llovdov arsenal, nekoliko manj pa prosta luka. Voda se je razlila po celem trgu pred magistratom in stala še drugi dan več čevljev visoko. Ves prostor je zavarovan z močnimi vrvi, da ne sili občinstvo k obrežju, o katerem se še ne ve, kako in koliko je poškodovano. Tudi vse podvodne naprave in stavbe so skoro gotovo uničene, ali vsaj zelo poškodovane. Veliki pomol je v daljavi 60 metrov popolnoma porušen. Obrežje je izpodkopano globoko v zemljo, da celo na stavbah so razpoke, ki so nastale gotovo radi pogre-zenja zemlje, ki jo je valovje izpod-kopalo. Opustošeno je celo obrežje od Trsta do Miramara in vsa škoda ni niti znana. Tudi ponesrečencev je gotovo še veliko več, toda ponesrečili so se na odprtem morju zunaj pristanišča in jih valovje, ki je še danes razburkano, še ni bilo priplavilo. 1'rva poročila iz sosednjih pristanišč donašajo vesti tudi o velikih poškodbah in nesrečah, vendar je najbolj prizadet Trst. Škoda se do sedaj še ne more ceniti, gotovo pa je, da bo znašala precej milijonov. Orkan pa je divjal tudi po kopnem. Razdejal in razbil je vse vrtne naprave in nasade ob obrežju. Uničen je krasen mi-ramarski vrt. Z gradu je dvignil orkan del strehe, in sicer ravno nad dvorano, v kateri je sprejel nadvojvoda Maksimilijan mehikansko deputacijo, ko mu je prinesla krono. Celo iz Istri je opročajo, da je besnel po celem obrežju in daleč na kopno silen vihar, med katerim je pa padala vrhutega še gosta in debela toča in razbila skoro vse nasade. — Danes še-le je postalo morje mirneje in se je nričelo tudi jasniti. Uradna komisi-ia si je v spremstvu namestnika ogle lala napravljeno škodo in poslala ♦rgovinskemu ministru natančen ^pis nesreče. Dnevne vesti. + Ljubljanski občinski svet. Deželni predsednik ba^on Schwarz je včeraj poklical dr. Tavčarja ter mu je naznanil, da je pritožbo klerikalne stranke proti občinskim volitvam v jubljani zavrnil. Obenem je baron Sehvvarz izjavil, da bo pritožbi klerikalne stranke proti obč. volitvam, ki jo obetajo vložiti na upravno sodišč , irisodil odložilno moč. To se pravi: \dada ne bo pustila, da se obč. svet konstituira, dokler ni rešena pritož->a na upravno sodišče. To odložilno moč hoče baron Schwarz prisoditi takoj na prošnjo klerikalne stranke in to tudi tedaj, če mu bo klerikalna stranka le naznanila, da misli pri-t »žbo vložiti. Za pritožbo ima klerikalna stranka 60 dni časa, a odložilna moč se bo prisodila že sedaj, naj se nrava pritožba tudi vloži šele čez 60 dni. Dr. Tavčar je vzel to naznanilo na znanje s pridržkom, da stori narodno - napredna stranka vse korake, ki so v tej stvari mogoči. + Nepotrebno nerganje! Neposredno pred ožjo volitvijo pričenjajo se znana nerganja o slabi agitaciji v miši stranki, o osamelem kandidatu, itd. Vse to izhaja največ od ljudi, ki sami za a^gitacijo ničesar ne store, ki pa jemljejo drugim veselje do dela. Kdor pozna v Ljubljani razmere, mora pri volitvah splošne in enake vo-iine pravice vsakdar računati z ožjo volitvijo, posebno takrat, kadar najmočnejša stranka, to je slovenska napredna stranka nima magistrata v svojih rokah. Obstoječe stranke imajo svoj trdno stoječi kontingent, katerega ne premakne nobena agitacija. Mestni delavci, mestni stražniki pa so sedaj drugače volili, ko jih je vodil policijski svetnik Lavtar. To je pa bilo pričakovati že tedaj, ko so gotovi krogi z vso strastjo na to delali, da se je naši stranki iztrgal za vse volitve, katere smo ravnokar imeli, magistrat iz rok! Za to pa niso odgovorni vsedanji agitatorji, ki so delovali čez vso mero požrtvovalno. Vredni so naše hvale, ne pa nizkotnega nerganja, katero naj že vendar enkrat poneha v naši stranki! Sicer pa na delo za ožjo volitev! + Klerikalci iščejo zaveznike. Klerikalci delajo velike priprave za ožjo volitev v Ljubljani. Vsak dan imajo dolgotrajna agitacijska posvetovanja, dobili so kakor se čuje več tisoč denarja in zagnati se hočejo s vso silo v volilni boj. Glavna skrb jim je, kako bi dobili zaveznike. Z Nemci so že začeli paktirati in čaje se, da je klerikalno - nemška zveza že sklenjena in da bo vodstvo nemške stranke v nedeljskih »Deutsche Stim-men« izdalo povelje, da morajo nemški volile! pri ožji volitvi glasovati za klerikalce. Ker pa tudi nemška pomoč ne zadostuje za zmago klerikalnega kandidata, bi klerikalci radi vjeli socijalne demokrate. Klerikalci pripovedujejo javno, da je dr. Šusteršič naročil idrijskemu Oswal-du, da morajo klerikalci v Idriji glasovati za socijalno - demokratičnega župana, češ, da bodo morali potom socijalni demokratje v Ljubljani glasovati pri ožji volitvi za dr. Gregoriča. Ne dvomimo čisto nič, da bi Šusteršič rad upregel socijalne demokrate v svoj voziček. Še pred nekaj dnevi je ta dr. Šusteršič zaradi dogodkov v Šiški zmerjal socijalne demokrate z »delavskimi barabami«, sedaj pa jih vabi, naj opljujejo rdeči svoj prapor in naj volijo črnega dr. Gregoriča. Bomo videli, kaj bodo klerikalci opravili pri socijalnih demokratih. Opozarjamo pa narodno in napredno misleče volilce, na te spletke klerikalnih voditeljev. To prizadevanje klerikalcev bodi nam v vzpodbudo za podvojeno delo za zmago narodno - naprednega kandidata dr. Ravniharja. -f- Vlada za ožje volitve ne bo razpošiljala glasovnic volileem. Stoji baje na stališču, da mora vsak vo-lilec priti po glasovnico sam k deželni vladi ali pa jo mora sani zahtevati pri volilni komi-'ji. To stališče je seveda krivično, kar pa naše slavite deželne vlade čisto nič ne moti. Baron Šchwarz je pač ponižni sluga klerikalne stranke v vsakem ozirn, zato ji mora služiti tudi v tem slučaju. Klerikalci in ž njimi baron Schvvarz pač računajo s tem, da bo napredni stranki odpadel marsikateri volilec, ako bo moral sam po glasovnico na deželno vlado, zato so se pogodili, da se volileem ne bodo do poslale glasovnice in se ne bodo dale na razpolago niti stranki. Da je tako postopanje >arao šikana, nam ni treba še posehe naglašati, zlasti ako se n važu je, da je vlada že pri prvotnih volitvah dala na razpolago klerikalnim kandidatom poljubno število glasovnic, do« Mm je napredna stranka dobila od vlade toliko glasovnic, kolikor je .olilcev s lastnoročnim podpisom orosilo zanje. Deželna vlada je paq postala klerikalna ekspozitura, zato) se ni čisto nič čuditi, ako so zanje nerodajne v vsakem oziru samo želje klerikalne stranke in BJSMgS voditelja Šusteršiča. Toda prišel bo ^as in prepričani smo. da ni več da-Teč, ko bo tudi na Bb iweisovi cesti >dklenkalo Sehwarzovemu režimu, akaj čisto gotovo je, da takšne razmere, ki vladajo sedaj na deželni vladi, so trajno nevzdržljive, ako se ne-če škodovati državni avtoriteti. Ivar pa se tiče Sehwarzovih nad in klerikalnih upov, da bo napredni stranki vsled nedopošiljatve glasovnic voiii-cem odpadlo toliko glasov, povemo Sehwarzu in klerikalcem, da se teme-'jito motijo, ako računajo na komodi teto in nezavednost naprednih vo-lilcev. Zato pozivamo vse napredne somišljenike, naj se nemudoma napotijo z volilno legitimacijo na deželno vlado ter zahtevajo tamkaj glasovnice. Kdor pa bi osebno ne hotel iti na deželno vlado, naj prinese svojo legitimacijo v lokal enega izmed ljubljankih naprednih političnih društev, v tajništvo izvrševalnega odbora narodnonapredne stranke, \Vol-fova ulica (Dolenčeva hiša) ali pa v uredništvo »Slovenskega Naroda«, da se mu preskrbi glasovnica. -j- Somišljeniki, v torek vsi na volišče! V torek 20. t. m. bo treba ljubljanskim volileem četrtič stopiti na volišče, da odločijo, ali jih naj zastopa v parlamentu kandidat narod-no-napredne stranke dr. Vladimir Ravnihar ali pa dr. Gregorič, mož, ki ga priporoča tista stranka, ki je najhujša sovražnica ljubljanskega mesta in ljubljanskega prebivalstva. Vsak Ljubljančan, ki mu je blagor domačega mesta pri srcu ne glede na politično prepričanje, ne more biti v nobenem dvomu, kateremu izmed kandidatov gre več zaupanja — dr. Vladimir ju Ravnihar ju ali dr. Gre-goriču. Kdo pa je dr. Gregorič! To je kandidat tiste stranke, ki je vsili? la ljubljanskemu mestu novi volilni red, s katerim je prišlo po 30. letih v občinski svet zopet 7 Nemcev, to je kandidat tiste stranke, ki je sklenila novi cestni zakon, vsled katerega bodo morali ljubljanski davkin plačevalci vsako leto plačevati četrt milijona kron novih davkov, to je kandidat stranke, ki je z lOmilijon-skim posojilom naložila Ljubljančanom četrt milijona novih davkov na leto. Kdor bi torej izmed ljubljanskih volilcev volil dr. Gregoriča, ta bi pljuval v lastno svojo skledo ter volil za poslanca tistega, ki mora po programu svoje stranke storiti vse, da čim najbolj oškoduje interese ljubljanskega mesta. Zato ne bo nobeden pameten in razsoden volilec volil dr. Gregoriča, marveč kandidata na rodno-nap redne stranke dr. Vladimirja Ravnikarja, čegar oseba in delovanje že daje dovoljno jamstvo, da bo vse svoje sile posvetil delu za blagor ljubljanskega prebival-stva in za napredek ljubljanskega mesta. Ljubljanski volilei, v torek torej vsi na volišče iu glasujte za dr. Vladimirja Ravnikarja, ki ga vam priporoča narodno-napredua stranka. Ne strašite se nobenega terorizma, marveč glasujte svobodno kot svobodni možje in državljani! -f Pristranost naše vlade. Čudno se je moralo včeraj vsakomur zdeti, da so imeli klerikalci kar cele žepe polne glasovnic. Ker se jib drugje ni moglo dobiti nego pri vladi, tedaj mora priti vsakdo do prepričanja, da je vlada dala klerikalcem na željo dr. Šusteršičevo kar cele skladovnice glasovnic na razpolago. Naprednjaci so dobili pa glasovnice le tedaj, če so običajno izgubili svoje prvotne glasovnice, in še tedaj je bilo to združeno z raznimi sekaturami. Za volil-ee izven Ljubljane pa glasovnic ni bilo dobiti tudi s podpisom. Tako enostransko postopanje deželne vlade je pač vredno, da se ga javno oži-erosa. Čeprav se smatra dr. Ivan Šusteršič za nekronanega vojvodo kranjske dežele, vendar pa še ni šef deželne uprave kranjske. Ce pa je šef, tedaj je pač nepotrebno, da davkoplačevalci po nepotrebnem plačujejo drage, visoke uradnike. -f- Klerikalci razpošiljajo zanesljivim svojim pristašem vabila »na veh« važen sestanek, ki se vrši v ponedeljek ob 8. zvečer v Katoliški ti-skarni III. nadstropje. Pridite zanesljivo, ker stvar je izredno važna. Stvar je zelo važna in nujna! Volilni r S. L. S.« Kakor čujemo iz zanesljivega vira, nameravajo klerikalci \ prizori t i pri ožji volitvi nekaj uličnega, kakor pri zadnji volitvi v trgovsko zbornico. Naprednjak i, pozor! — Škof in Trnovčani. Včeraj »opoldne je bila deputacija trnovska »ri -kotu in mu razložila željo prebivalstva, naj ostane župnik Vrhovnik na svojem mestu. Škof je mnogo govoril, določnega pa ni nič izjavil. -f- Davkoplačevalci in vpokoje-nje duhovnikov. Škof Anton Bona-ventura je jel v zadnjem času pošiljati neljube mu duhovnike v pokoj, ne oziraje se na to, ali so dotični k i :se sposobni za svojo službo ali ne. Stvar je na prvi pogled videti zgolj notranje cerkvenega značaja, v resnici pa je tudi eminentno gospodarskega pomena. Kdo pa plačuje župnike in duhovnike sploh! Seveda država, oziroma davkoplačevalci. Vzemimo sedaj >lučaj Vrhovnik. Škof pošilja župnika Vrhovnika v poTcoj, dasi je po sodbi vseh, ki ga poznajo, popolnoma zdrav, čil in čvrst, da 1 ali ko uspešno upravlja trnovsko župnijo še desetletja. Ce bo torej župnik Vrhovnik vkljuh temu, da je še popolnoma spodoben za svojo službo, primoran stopiti v pokoj, potem bodo trnovski davkoplačevalci morali plačevati pokojnino župniku Vrhovniku in povrhu še službene prejemke novemu /upniku. Plačevati bodo torej mora-H dva župnika in to samo vsled samovoljnosti škofa dr. Jegliča, ki si je vbil v glavo, da mora župnik Vrhov-v pokoj — ne morda iz stvarnih, marveč zgolj iz političnih razlogov. Vprašamo sedaj trnovske farane, kako pridejo do tega, da bodo radi škofovih kapri« morali plačevati dva župnika? -f- Kregarjev naslednik. Klerikalna stranka je Kregarja potisnila v ozadje in je na njegovo mesto postavila mizarja R o j i n o. Zadnjemu >hodu klerikalcev v Unionu je že [rodsedoval Rojiua. Z Rojino bo pa klerikalcem malo pomagano, kajti Kojina nima med obrtniki prav nobene zaslombe, kajti obrtniki so že -}>«>/,nali, da ima Rojina mnogo pre- koritarskih talentov in da je ne-* odkritosrčen in zavraten. Splošna sodba je: Rojina je žleht človek. + Za župana v Idriji je bil izvoljen Ivan Š t r a v s , pristaš soci-jalnodemokratske stranke. Podrobno poročilo priobčimo jutri. + Iz finančne službe. Blagajui--ki ravnatelj Anton Reich v Ljubljani je dobil povodom svoje vpoko-jitve pohvalno priznanje finančnega ministrstva. -j- Serenada. Povodom imenovanja c. kr. okrajnega glavarja g. Viljema barona Rechbacha v Novem mestu za deželnovladnega svetnika mu je priredila v ponedeljek godba uniformirane meščanske garde pred stanovanjem serenado. + Iz justične službe. Orožniški stražmešter Gregor Vrabič orožni-->kega poveljništva št. 12 v Ljubljani je imenovan za kanclista pri okrajni sodni ji v Tržiču. — V seji c. kr. deželnega zdravstvenega sveta dne 23. maja t. 1. se je razpravljalo med drugim tudi o neki prošnji za dovolitev zavoda za orto-pedično telovadbo in se je raagovar-jalo tudi o kozah, ki so se pojavile v zadnjih mesecih v Ljubljani in oko- lici. Ker so se zadnji slučaji pripetili že pred več tedni, je tozadevna nevarnost skoraj popolnoma odstranjena. Preprečena tatvina. V noči od četrtka na petek je hotel vlomiti neki zlikovec v trafiko g. A. Križaja v Spodnji Šiški ter se pred podraže-njem smotk zadostno preskrbeti. Pozabil pa je pri vsej previdnosti, da L ljubljanski zavod za straženje in zaklepanje nima samo revirnih stražnikov, ampak tudi svoje kontrolorje. In eden teh mu je preprečil nakano in ga odpodil, predno je izvršil vlom. Vendar pa se je vlomilcu posrečilo, da je ušel. Ljubezniva rodbina. Med dvema posest n i kovima sinovoma na Ilovici se je vnel prepir, nakar je eden razbil pri hiši drugega šipo. Ko je zara-ditega oče svojega sina malo trdo prijel, se je za njega zavzel brat, vrgel očeta na tla in ga davil ter mu s pestjo izbil dva zoba. Očeta so morali prepeljati v bolnišnico. Stvar pride pred sodišče. Nezgode. Tovarniški delavec Ig. Košenina si je dne 11. junija, ko je neprevidno stopil v tovarni za lim, v neki jarek, težko poškodoval levo nogo. — Levo nogo si je zlomila dni-narica Antonija Kerkoč iz Rakovice. — V Žalni pri Litiji je padel kajžar "»•an Zalar doma s poda ter si pretresel možgane in zlomil hrbtenico. Nevaren strelec. Pred kratkim sta se sprla v neki gostilni v Rudnem posestnik Valentin Pfcifer in hlapec Josip Hajnrihar, zaradi česar ju je postavil gostilničar oba pod kap. Zunaj je videl Hajnrihar, da ga hoče Pf cifer napasti z nožem, zato je začel bežati. Pfeifer pa je ustrelil za njim trikrat, pa ga k sreči ni zadel. Dolenjsko učiteljstvo poleti dne 21. junija (prosti dan sv. Alojzija) na Čatež.Raz bližnji Zaplaz je krasen razgled na vse strani. Pot na Čatež j je prav lepa in ne dolga. Morebitne j udeležnike opozarjamo na to, da se naj zglase zaradi kosila (najbolje potom dopisnice) pri gosp. Antonu Ur-bančiču, posestniku in gostilničarju na Čatežu pri Zaplazu. Pošta Velika Loka na Dolenjskem. Ume se, da se vrši izlet samo v slučaju lepega vremena. Dopisnica, pisana gosp. Cr-bančiču, pa velja v slučaju lepega vremena toliko kot »mož - beseda«, pa naj dotičnik pride ali pa ne pride. Toliko v blagohotno pojasnilo, da ne bo pozneje na kako stran zamere. — Onim, ki dojdejo od ljubljanske strani, svetujemo postajo Sv. Lovrenc pri Vel. Loki; onim pa, ki dojdejo od novomeške strani pa svetujemo postajo Velika Loka. Ce želi kdo voz, naj se zglasi pri gosp. Urbančiču. Nevihte. Huda nevihta je razsajala včeraj nad Novim mestom in okolico. Vlila se je ploha in grmelo in bliskalo se je vso noč. Škode nevihta ni napravila velike. — Dne 9. junija ob pol 7. zjutraj je strela udarila v šupo župnika Mihe Kušarja v v Mengšu, zažgala in uničila zalogo sena. Škode je kakih 4000 K, ki je krita z zavarovalnino 1000 K. — Dne 10. junija ponoči je udarila strela v j šupo posestnika Antona Srebotnjaka Pod jamo v postojnskem okraju, za-žgala in uničila sena, vozov in drugih priprav za 2600 K, proti čemer je sa- j mo zavarovalnina 800 K. — Kakor poročajo iz Črnomlja, je nedavno toča napravila veliko škodo v okolišu ] Knežine in Bclčjega vrha. Posel »no velika je škoda na trtah, rži in na krompirju. V Dolgi njivi pri Trebnjem priredi kmetijska šola na Grma poučil] tečaj v nedeljo, dne 25. junija ob 4. popoldne. Predaval bode strokovni učitelj R. Zdolšek o poletnih delih v vinogradu, o bolezni vinske trte in o ravnanju s cepljenimi trtami. Predavanje se vrši na prostem v vinogradu in l>ode združeno s praktičnim razkazovanjem. Vabimo tamkajšnje vinogradnike in mladeniče, da se važnega predavanja mnogoštevilno udeleže. Sovražna brata. Brata Valentin in Josip Konic, oba tovarniška delavca v Koroški Beli, sta se nedavno iz neznanega vzroka sprla. Končno je poslal Josip svojega brata Valentina spat, kar pa je tega tako ujezilo, fla je zgrabil sekiro in jo vrgel svojavnu bratu pod noge ter ga na dednem stegnu težko poškodoval. Hvaležen volilec. Pri državno-zborski volitvi na Blanci je neki volilec oddal glasovnico s sledečo vsebino: »Jaz volim Benkoviča, moja žena Mica voli tudi Benkoviča, moji otroci tudi Benkoviča; vsi Benkoviča, gospod župan!« Odlikovan pes. Nadporočnika Emila Zajca na Dunaju lastno dresirani pes je bil dne 11. junija pri mednarodni tekmi vojnih in redarskih psov v Požunu odlikovan s prvim darilom (veliki srebrni pokal nadvojvode Friderika) kot zmagovalec pri zelo ostri tekmi in si na ta način pridobil mesto najboljšega redarskega psa na Avstrijskem. Kulturne svečanosti v Požegi. V nedeljo, dne 18. junija se bodo v Požegi (v Slavoniji) vzidale spominske plošče Ilircu Babukiču, pisatelju in šolniku Jurkoviću in pisatelju Jos, E. Tomicu. «Matico Slovensko« bo zastopal predsednik dr. 11 e i i č. K bolni sestri. V ponedeljek je na južnem kolodvoru službujoči stražnik ustavil leta 1890. v Bučni vasi rojenega Alojzija Potočarja in leta 1889. v Kamencah pri Rudolfo-vem rojenega Alojzija Potočarja, pri katerih so kazali vsi znaki, da sta fanta namenjena čez veliko lužo. Prvotno sta vse tajila in zatrjevala, da gresta na Jesenice obiskat bolno sestro, slednjič pa le priznala, da bi šla rada v Ameriko in se odtegnila vojaški suknji. Stražnik je oba aretiral in so ju potem izročili deželnemu sodišču. Kotel ukradel. V torek" je prinesel nek tujec k neki kupčevalki s starim železjem bakren kotel. Ker se je kupčevalki zdelo to sumljivo, ga ni kupila, marveč je o tem obvestila stražnika, ki je neznanca aretiral. Dognalo se* je, da je to komaj iz zapora izpuščeni, nevarni vlomilec Anton Poljšak, rodom iz Zagona pri Postojni in da je kotel ukradel v pralnici na Miklošičevi cesti št. 36. Oddali so ga deželnemu sodišču. S kostanja padel. Snoči je v vojaškem kopališču na kostanj zlezel 151etni pleskarski vajenec Fran Hlebs ter z njega padel tako nesrečno, da se je na levi roki znatno telesno poškodoval. Prvo pomoč mu je dal g. dr. Jenko. Hlebš je ostal v domači oskrbi. Poreden vajenec. Ko je šel včeraj po Dolenjski cesti nek dijak, ga je naskočil nek kleparski vajenec in ga z opeko tako po glavi natepel, da mu je prizadel take poškodbe, da je moral k zdravniku. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri v hotelu »Tivoli«. Začetek ob pol 8. zvečer. — Vstopnina prosta. Kdor le bJuBll volilno lesitimocilo, naj gre nemudoma na deželno v 1 a d o , da mu napravijo duplikat. Vsak takšen volilec mora imeti sabo ali d o m o v n i c o ali krstni list ali vojaški pos ali pa kakršenkoli drugi doku-men t. Volilei - somišljeniki, stori-t e t o č i m p r e j e , da se ne bo zgodilo tako, kakor zadnjič, ko je mnogo naših somišljenikov izgubilo volilno pravico zgolj zategadelj, ker si niso pravočasno preskrbeli d □ p 1 i k a t o v volilnih legitimacij. Društveno naznanila. Veliko kresno veselico priredi dne 24. junija zvečer ljubljansko telovadno društvo »Sokol« v Švicariji. Kot vsako leto, nudila bode tudi letos naprednemu občinstvu lepo in neprisiljeno zabavo. Preskrbljeno bode v vsakem oziru kolikor mogoče najboljše, da bo vsakdo zadovoljen, ko se bode zopet enkrat v prijetni sokolski družbi zabaval kot v nekako slovo pred odhodom na počitnice v vsakovrstne kraje. Natančnejše podatke še objavimo. Pevsko društvo »Zvezda« v Bizoviku ima v nedeljo, dne 18. junija svoj ustanovni občni zbor, in sicer v gostilniških prostorih gosp. Franca Cerina v Bizoviku. Na sjKiredu je poročilo pripravljalnega odbora, volitev odbora in raznoterosti. K temu zborovanju se poziva na kar možno udeležbo, kajti razvila se bode gotovo med in po zborovanju neprisiljena zabava, ki bo nudila vsakemu priliko, da se pri čaši k renči 1 a v krogu prijateljev ob zvoku milili slovenskih pesmic razvedri, posebno po teh burnih časih, ki smo jih te dni preživeli. In Slovenec ljubi svoje mile pesmi. Tudi je društveni razvoj, kakor sa vsak narod, tako še posebno za nas visokega pomena za obstoj in napredek. Geslo bodi torej vsakemu, v nedeljo v Bizovik k zborovanju pri Če-rinu. Prijateljem petja *n domače zabave: »Na svidenje!« Telovadno društvo »Sokol« v Kamniku ima jutri, v soboto, dne 17. junija svoj izredni občni zbor z dnevnim redom: Volitev predsedstva slov. sokolske zveze. — Občni zbor se vrši v društveni telovadnici točno ob 8. zvečer. »Slovenija« na Dunaju. II. redni občni zbor iu obenem četrtoletniški večer bo dne 16. junija ob 8. zvečer v lokalu IX. Zimmermannplatz, re-stavrant »Eder«. Gostje - prijatelji dobrodošli. ProsvetiL Slovensko gledališče. Gosp. Danilo se mudi v Berolinu, kjer studira najnovejše dramatične pojave. Jutri ob 8. zvečer v areno Narodnega doma! Klub ljubljanskih di-letantov priredi vsled slabega vremena zadnjič odpovedano predstavo »Pijanca«. Poje se tudi kuplet Po-strešček iz operete »Nečak«. Potem ples in prosta zabava! Torej jutri v areno! Razne stvari, • 40.000 km v šestih letih za stavo 50.000 frankov namerava napraviti neki R. Schottstadt, ki je začel svojo turo 7. junija 1910 v Aleksandri j i. Njegov spremljevalec G. de Potier, ki je bil 44 let star si je stvar premislil na Reki, zato ga spremlja sedaj Žorž Rusz iz A rada na Ogrskem. Do sedaj je prepotoval R. Schottstadt Palestino, Sirijo, Turčijo, Grško in se je vkrcal na Kriu v Italijo. Od tam je prepotoval Švico, I^edarlsko in Tirolsko. Nadaljna pot ga pelje skozi vso ostalo Evropo v Maroko, Alžir, Tunis nazaj v Alek-sandrijo. Potujeta na kitajski dvo-kolnici. Do danes je Schottstadt prepotoval 8692 km, dočim je preračunal zaradi slabih jx>tov v Turčiji in na Grškem samo 6500 km. Do sedaj je tedaj napravil že za 2000 km več, kakor je bilo proračunjeno. Spremlja ju pes, ki je bil v turški policijski službi. Potovalca se živita samo od prodaje svojih kart in od honorarjev za svoja predavanja v športnih društvih. Iz Ljubljane odpotujeta v Gradec in Budimpešto. • Kako volijo na Ogrskem. V sredo so imeli v Szegedinu volitve. Zaradi volitev so imeli v torek zvečer shod, na katerem se je ogreval katoliški duhovnik Ivan Hoek za kandidaturo Karla Ebtvosa, ki je kalvinec. Naenkrat pa so vdrli v dvorano pristaši protikandidata Ger-liczvja. »Ne pustimo, da bi njritiral katoliški duhovnik za kalvinca!« so vpili. »Hocka ubijemo!« Začel se je strahovit pretep med katerim so razbili poslancu Telegdvju črepinjo, predsednika Gerliczvjeve stranke, Daniela Palfvja, pa so vrgli iz dvorane in ga pretepli. Le s težavo se je posrečilo policiji napraviti red. Vojaštvo je konsignirano. Telefonsko in brzojavno poročila. Katastrofa v Trstu. Trst, 16. junija. Mestni občinski svet je imel včeraj izredno sejo, v kateri je sklenil, da pokoplje občina žrtve na občinske stroške ter da se občinski svet pogreba korporativno udeleži. Pilotom, gasilcem, stražnikom in rešilnemu društvu izreče občinski svet najtoplejšo zahvalo in priznanje. Pomorskemu uradu nakaže občinski svet 1500 K, da jih razdeli ta med najpogumnejše reševalce. 10.000 K nakaže občinski svet takoj za najnujnejše podpore prizadetim. Trsi, 16. junija. Do sedaj so dobili 19 žrtev grozovite pomorske nesreče, in sicer 9 mož grške ladje »Ni-colaios«, 5 mož grške ladje »Evange-listra«, o može neke koprske ribiške ladje, enega kapitana in enega mornarja italijanske jadreniee. Trst. 16. junija. Tu je včeraj zopet hudo deževalo, morje pa je ostalo mirno. Po morju plavajo razbite ladje in mnogro tovorov. 100 ljudi ik>-grešajo. Tudi iz Istre prihajajo poročila o veliki škodi. Materijalna škoda znaša na milijone. V pristanišču so začeli zopet z rednim prometom, izboljševal na dela pa bodo zahtevala več mesecev. Od manjših, zlasti ribiških ladij se je potopilo kakih 80 do 100. Avstrijska Rivijera, tako n. pr. Portorose, ni trpela mnogo. Šustersičev pakt z vlado. Dunaj, 16. junija. Tu se mudi že par dni dr. Šusteršič ter je imel ponovno konference, z vodilnimi krščansko - socijalnimi in vladnimi krogi. V političnem gibanju poučeni krogi zatrjujejo, da je med dr. Šusteršičem in ministrskim predsednikom Biener-thom pakt zaradi vstopa v vladno večino že popolnoma perfekteu. Kako je z volilnimi glasovnicami pri nas in drugod? Dunaj, 16. junija. Tu se glasovnice za ožje volitve dostavljajo volileem brez izjeme po pošti in sicer v smislu naredbe Bevkovega ministrstva, ki je svoječasno odredilo, da se imajo volileem glasovnice za ožjo volitev poslati po pošti. Tudi v Pragi in drugod pošilja državna oblast volileem glasovnice sa ožjo volitev po pošti. Kranjska deželna vlada torej postopa v tem slučaju v nasprotju z vladnimi organi v vseh ostalih kronovinah, očividno vsled dogovora s klerikalci. Kompromis med nemškimi naeijo-nalci in krščanskimi socijalisti. Dunaj, 16. junija. Kompromisna pogajanja med krščanskimi socijalisti in nemškimi nacijonalci so nemški volilei odklonili. Na Dunaju bodo nemški nacijonalci povsod glasovali s socijalnimi demokrati proti krščanskim socijalistom. Ravnotako poročajo, da so so kompromisna pogajanja razbila na Štajerskem, Češkem, Tirolskem in Solnograskem. Ožje volitve na Koroškem. Celovec, 16. junija. Soeijalni demokrat je so razglasili sklep, da so pri ožjih volitvah, pri katerih so vdeleženi liberalci, oziroma liacijo-nalci, vsdlifl glasovanja. Valed tega bo v Volšpergu čisto gotovo izvoljen klerikalec Walcher. Povsod drugod bodo izvoljeni nemški naeijonaJei. Zadovoljnost nad klerikalnim porazom. Praga, 16. junija. V vsej politični javnosti vlada zadovoljnost, da ee je češkim strankam posrečilo v vseh okrajih skoro popolnoma poraziti klerikalce, tako da se vrne v zbornico namesto 18 klerikalcev samo 8. Češke stranke v parlamentu. Praga, 16. junija. Pri ožjih volitvah na Češkem bodo meščanske stranke po mestih podpirale kompromisne kandidate. Po deželi bodo napredne stranki', podpirale agraree* proti klerikalcem. Na Moravskem je bil sklenjen kompromis med češkimi agrarei, socijalnimi demokrati in na-prednjaki proti klerikalcem. Kolikor se da presoditi, bo v novem parhi-mentu 15 Mladočehov, D narodnih socijaleev, 2 Staročeha, 8 najm*4Tnj»-kov iz Moravč, 11) socijalnih demokrat o v, 38 do 40 agrarcev. 2 državnopravna radikaloa, 5 klerikalcev in 1 reaiist. V stari zbornici je bilo 11 Mladočehov, H narodnih socijaJoev, 6 Staročehov, 5 na preti ujakov, 24 socijalnih demokratov, 28 agrarcev, 2 realista in 18 klerikalcev. Češki klerikalci bodo torej izgubili 13 mandatov. Iz češke agrarne stranke. Praga, 16. junija. Češka agrarna stranka je izključila poslance patra Zahradnika, Ifaseneca in Kotlara iz svoje organizacije, ker so samostojno kandidirali. Parola za ožje volitve na Gornje Avstrijskem in Solnograskem. Linec, 16. junija. Xa Gornje Avstrijskem in So^nograskein so sklenili socijalni demokrat je in ki Šč sunki socijalci kompromis za ožjt* v«dnve proti nemškim nscjjonašnnui Fakultativni odkup kmetov. Sarajevo, 16. junija. Cesar je sankcijoniral zakon o fakultativne m odkupu kmetov v Bosni in Hercegu* vini. Na črnogorski meji. Belgrad, 16. junija. Tu sem prihajajo i Cetinja poročila, da je oddelek turških vojakov prekoračil črnogorsko mejo, kjer se jc potem ras vil ljut boj med Črnogorskimi vojaki "m Turki. V boju BO bili težko ranjeni 3 turški in 2 črnogor>ka vojaku« Zaradi Albancev. Carigrad, 16. junija. Avstro-ogrski poslanik pri porti, obmejni grof Pallavicini je imel zadnje dni več konferenc i turškim SUUUBtjnUl ministrom, v katerih sta ventilirala zlasti vprašanje, kako bi bilo treha nastopati, če bi se Malisori ne ho te h udati. Carigrad, 16. junija. Sultan jo proklamira! poplno amnestijo. Pofc-^ tega pa so dobili Albanci še celo vrsto drugih koncesij. 1. Višji uradniki v Albaniji smejo biti samo rojeni Albanci. 2. Davke, ki jih morajo Albanci plačevati, bodo pobirali *;ain»> albau-ski nastavljenci ter se bodo inoruii ozirati na VSe posebnost i. Tudi s* bedo davki znižali. 3. Latinski alfabet >e pridna || šoli in v uradu. 4. Vrne se Albancem uravica. nositi orožje. 5. Sultan da iz svojih srvd*4evi zopet zgraditi vse albanske cerkve in privatno hiše, ki so bile }k>rušene od turških strelov. Vihar v Benetkah. Benetke, 16. junija. Vihar je napravil tudi v Benetkah veliko škodo, posebno jo trpel Lido, kjer je vihar \* nekem gledališču, kjer so igrali ravno opero »Barbir Seviljski Priznano dobra vina. — Dvojno marčno pivo. — Gorka in mrzla jedila. — Prostor za balinanje. — Časopisi na razpolago. 2074 Jlagajničarka iz proste roke 2133 se sprejme stara ne pod 20 let. — Prašati je pri Adolf Hauptmannu, Helijeva cesta. ! Lepe Ha! novo in masivno stavtjčfta. vi,: podobna in z opeko krita, stoji tik gtavne ceste, pol ure hoda od Maribora v lepi ravni legi, 5 minut Šole, ima 4 sobe, 3 kuhinje s štedilniki, veliko klet, pral;' 1 a»hinjo, svinjski hlevi, drvarnice, lep vrt r zelenjavo vodnjak pri hiši, je za vsakega penzionista ali rokodelca prav sposobna, in še 10 let davka prosta ter nosi letno 432 K najemnine ter stane K 7200. Pri kupni pogodbi je potrebuo le 3000 K, ostanek lahko ostane vknjižen. Kdor želi kupiti naj se takoj pismeno s priloženo poštno znamko obrne na lastnika FRANCA P0DLIPNIKA Maribor, Štajersko. 2130 parkhote! Tivoli Jutri v soboto, 17. t. m. KONCERT Slovenske filharmonije. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop prost. Se priporoča 2136 I. Kenda, hotelir. novo niso pripravna za penzijonista ali obrtnika. Pojasnila daje AKTOM MABOLT, v Orada it, M, Met 2077 Oddelni vodja z večletno prakso, pri zgradbi cest in dru-1 gin zemeljskih delih ■ .". iiče dela. .". Prevzame tudi akord proti kavciji. — Več pove uprav. »Slov. Naroda « 2125 Trgovina Mez Uflknmce se prada zelo oiodno: vodi jo lahko tudi gospodična ali gospa. Ponudbe resnih kupcev, ki imajo primeren znesek gotovine je pošiljati na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod šifro „Dobor zaslužek". 2115 Jianouonjc s 5 sobami, kopalno sobo in električno razsvetljavo se odda takoj ali pa s 1. avgustom. Več se izve 2088 v Sodni ulici št 4 v I. nadstropju. Prevzame se stara, dobro valjana v večjem kraju na Slovenskem. — Natančne podatke o prometu, zalog j in plačilni poboji naj se pobijejo na ' upravništvo »SI. Nar.« ped »Trgovec 101*. H 3C Več črkostavcev sprejme „Jtaredna tiskarna" v £jubljani. Zahva V noči 9.—10. t. m. vlomili so v mojo trgovino do danes neznani zločinci. Akoravno se nahaja trgovina sredi vasi in stanujem jaz s svojo rodbino in uslužbenci v isti hiši, se jim je vendar posrečilo jeklena ruletna vrata vlomiti in večjo množino raznovrstnega blaga na vozeh brez vsakega sledu odpeljati. L ta. pii. pri katerem zavodu sem že od leta 1908 proti vlomu zavarovan, mi je po glavnem zastopu v Ljubljani na kulanten način škodo, ki presega nad 2000 K povrnila. Vsled tega kulantn« ga postopanja se čutim zavezanega imenovani družbi in njenemu glavnemu zastopu javno zahvalo in priznanje izreči, in v-em gg. trgovcem kakor tudi drugim zavarovanje proti vlomu, ki je postalo dandanes jako potrebno, toplo priporočati. 2122 Sv. Križ, dne 30. majmka 1911. Ivan Valent. Rnper. s 6—8.000 K za razširjenje dobro upeljanega podjetja v Ljubljani. Ker se denar rabi za investicijo, ni treba vsega takoj, temveč le nekaj sedaj, a nekaj pozneje. Penudnlk ee lahko pri pedfetfu aktivne soudeleti, vendar to ni neobhodno potrebno ter je lahko tudi privatnik ali penzijonist. Za denar popolna varnost In lepi dohodki zajamčeni. 2112 Ponudbe pod: „Sigurna eksistenca", Ljubljana, postno ležeče. Kresna novo vila z gospodarskim poslopjem, vrtom, sa-donosnikom njivami, travnikom in gozdom, skupaj okoli 30 oralov, na Spod Štajer-ikem, 5 minut od kolo dvora Grobelno, odkoder pelje nova železniška proga na Slatino v Rogater se z živino vred proda zaradi staro fi gospodarja in lepo posestvo 20 Tiinut od Celja, z novo hišo, urejeno za gostlniško obrt, novo veliko g<-npodarsk j poslopje 1 su-ilnico za hm' lj in novim svinjakom, eno njivo in okoii 5 oralov travnika in sadonosnika pri večji vasi, se pod pra^ ugodnim? pogoji proda. — Več p ve Ig. Donau, Gftavni trg IO v Celju. 202S Hib reklame Veliki izbire cene 1604 Dolenjske železnice postaja Straža-Toplice. Akratoterme 38° Celzija, pitno in kopalno zdravljenje. Izredno učinkovito za proti n, revma, ischi*s> nevralgijo kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini. oddeljene kopeli in mahovnate kopeli Udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje, gozdovnata okolica. Dobra in cona resiri vrači ja. Sezija od 1 maja do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri zdraviliški upravi. obert mielowski arhitekt in mestni stavbni mojster stavbna pisarna, Rimska cesta 2 m se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, :: katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. :: Predno si kupite kosilni stroj o katerem ne veste :: kako bode deloval, :: oglejte in preizkusite amerikansko kosilnico „Deering" ki jo dobite edino le pri Marije Terezije cestaj ff J||HJj[j| |[ |j|||]|J3||j Marije Teftzjje [trta 1 Priznalna pisma na vpogled. — Svari se pred podobno se glaseČimi imeni. Obračevald za seno vedno v zalogi. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili. „SI^AVIJA" .". - .-. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - .". Rezervni fondi K 53,758.285-24. — Izplačane odškodnine in kap i talijo K 115,3l>0.603*61. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■ Vea pojasnila dajei —————— ww mm lastomtno i UnUllani v Gosposki ulic štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Delniška glavnica K 6,0004100. 837 Rezervni fond okoli K 300.000. JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI šelenburgova ulica Štev. 7 (nasproti glavne poste). Kupuje in prodajat vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščili. — Pi k vsem žrebanjem. Menjalnica. u Vloge na knjižice od dneva vložitve n od dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz svojega. — Jim tekoči in žiro ra£un po dogovoru. — Živahna zveza z Ameriko. — Akreditivi. Centrala v Trstu. Eskomptujei menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni krediti. ~ Rembours - krediti. — Borzna naročila. — Inki h Filijalka v Opatiji. 70^7 UF 3A^9