I ■ ¿a i 'S 5w¡ t - ; t ■ ; ^ i íir: *: ■ ' i.■'■■■.■■ ■ .-< 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 AKTUALNO Bomo v letu 2007 priča »babyboomu« Ce ste nekoliko bolj pozorni, lahko letošnje leto na ulici in drugod opazite zares veliko število nosečnic. Nasploh je zadnjih nekaj let rodnost v Sloveniji večja. Ne samo da je veliko majhnih otrok, še več jih bo privekalo na svet. Za tiste malo bolj vraževerne lahko zapišemo, da je leto 2007 po kitajskem horoskopu leto, ko naj bi se rodili zdravi in uspešni otroci. Mnogi na Daljnem vzhodu so načrtovali rojstvo svojega otroka ravno v letu, ki na koncu premore magično sedmico. Po podatkih slovenskih de-mografov smo se sposobni v prihodnjih desetih letih "samoobnoviti", če bi število rojstev še naraščalo. Skrbi, da bi nas bilo premalo, tako zaenkrat ne bi smelo biti, nas pa mora toliko bolj skrbeti dejstvo, kako bodo starši ob vse večji draginji svoje otroke lahko preživljali in kako bodo mladi nenazadnje lahko prišli do lastne strehe nad glavo. Bronja Habjanič V kolikor bi začeli razpravljati, kdaj je tisti pravi čas za otroka, verjetno ne bi prišli do skupnega imenovalca. Vsak se pač odloči zanj takrat, ko je pripravljen, zagotovo pa veliko vlogo pri tem igra služba oziroma redni dohodek bodoče družine in vsaj začasna streha nad glavo. Mlade ženske so kljub členu, zapisanem v zakonu, da jih delodajalci ne smejo spraševati o načrtovanju družine, deležne vse več takšnih in podobnih vprašanj in tudi izsiljevanj. Nemalo je celo primerov, ko zaradi zanositve izgubijo delo za določen čas. V pričujočem članku vam bomo v strnjeni obliki predstavili, kakšne možnosti na področju porodnega varstva ponuja država bodočim mamicam in očetom, ko se ti enkrat odločijo, da bodo postali starši. Podrobne informacije dobite na Centru za socialno delo, kjer vam bo njihova svetovalka z veseljem odgovorila na vsa vprašanja. Porodniški dopust Traja 105 dni in pripada tistim mamicam, ki so bile predhodno zavarovane za starševsko varstvo, za katerega so tudi plačevale prispevke. Poenostavljeno rečeno - pripada tistim, ki so bile pred zanositvijo v delovnem razmerju. Mesečni znesek, ki ga bo mati prejemala, se izračuna iz povprečja bruto osnovnih plač zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če ne nastopi porodniškega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljene- Foto: Rado Škrjanec ga dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Pri uveljavljanju pravice do porodniškega dopusta potrebuje potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga dobi pri svojem ginekologu. 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta oziroma 60 dni pred predvidenim datumom poroda se mora oglasiti na Centru za socialno delo, kjer ji bodo izročili obrazec za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta (lahko ga natisne tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve http://www.mddsz.gov.si/ si/obrazci/#c17010) in jo seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo. Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta mora bodoča mamica o tem obvestiti svojega delodajalca, če pa je samostojna podjetnica, pa mora obvestiti pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti v 15 dneh po priznanju pravice do porodniškega dopusta. Kako je s porodniškim dopustom v primeru, če bodoča mamica dela preko javnih del? Pri vsaki bodoči mamici je pomembno to, kakšen status je imela dan pred nastopom porodniškega dopusta. Če je tedaj delala preko javnih del, ji pripada porodniška, saj je tudi v primeru zaposlitve preko javnih del plačevala vse prispevke za starševsko varstvo. Kaj pripada bodoči mamici, ki je delala le honorarno - bodisi preko študentske na- potnice bodisi preko avtorske pogodbe? Pripada ji starševski dodatek v višini 175,15 evra mesečno, vseh dvanajst mesecev ima tudi plačano pokojninsko in invalid- Skrbi, da bi nas bilo premalo, zaenkrat ne bi smelo biti. sko zavarovanje, teče pa ji tudi pokojninska doba. Lahko zaprosi za socialno pomoč. Višina pa je odvisna od tega, koliko je družinskih članov in kakšne dohodke prejemajo. Kaj pripada tistim, ki zanosijo v času študija? Tudi dijakinje in študentke so 12 mesecev upravičene do starševskega dodatka in imajo ravno tako plačano pokojninsko in invalidsko zavarovanje, teče pa jim tudi pokojninska doba. Lahko zaprosijo za socialno pomoč. Kaj lahko pričakujejo mamice, ki so brezposelne? Tudi njim pripada starševski dodatek, s socialno pomočjo je enako kot v zgornjih dveh primerih. Če je bodoča mamica brezposelna in bo samohranilka, ji pripada starševski dodatek, višina socialne pomoči, ki jo bo prejemala, pa je odvisna od zneska preživnine, ki jo bo za otroka plačeval oče. Dopust za nego in varstvo otroka Dopust za nego in varstvo otroka je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka in ga mati nastopi neposredno (takoj) po poteku porodniškega dopusta. Traja 260 dni. Dopust se lahko podaljša v primeru, če mati rodi: - dvojčke - podaljša se za 90 dni, - več hkrati živo-rojenih otrok - za vsakega nadaljnjega otroka se podaljša za 90 dni, - nedonošenčka - podaljša se za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni, - otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo - dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije); ta pravica se lahko uveljavlja do otrokovega 18. meseca starosti. Če starša doma že varujeta najmanj dva otroka v starosti do 8 let, se dopust podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni. Del dopusta za nego in varstvo otroka (največ 75 dni) lahko starša preneseta in izrabita do 8. leta otrokove starosti. Pri uveljavljanju pravice do dopusta za nego in varstvo otroka morate biti pozorni na to, da pravico do dopusta uveljavljate na Centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta. (nadaljevanje v prihodnji številki) 2 ■ /}/f -2 "S A M O Ph Nedelja, 4. november 14:00, izlet na turistično kmetijo Čurin, Kog (odhod izpred železniške postaje Ptuj) Četrtek, 8. november 20:00, Hotel Mitra Predstavitev vinarstva Hlebec Petek, 9. november 20:00, Hotel Mitra Predstavitev vinarstva Zlati grič Sobota, 10. november 20:00, Slovenski trg - Študentsko martinovanje - koncert skupine Modrijani Klub ptujskih študentov 17 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 KULTURA Fotografske zgodbe sveta popotnice Benke Pulko 1997 - 2002 - 2007 Svetovna popotnica in fotografinja, Slovenka leta 2003, Ptujčanka Benka Pulko je v obdobju med letoma 1997 in 2002 kot prvi človek na svetu sama prepotovala vseh sedem celin sveta z motorjem. Edinstven in (morda) neponovljiv dosežek je Benka Pulko vestno in zavzeto dokumentirala s fotoaparatom in nastal je megalomanski opus fotografij (okrog 35.000 posnetkov), umetniške in dokumentarne vrednosti. Del fotografij je Benka objavila tudi v knjigi Po Zemlji okoli Sonca, ki je bila nagrajena z velikim krilatim levom za najboljšo skupno izvedbo knjige leta 2003 v Sloveniji. Stanka Gačnik Letos - 19. junija 1997 se je podala na pot in vrnila 10. decembra 2002 - mineva 10 let, odkar je Benka Pulko pričela svoje popotovanje in z motorjem krenila s Ptuja na pet let in pol trajajočo odisejado okoli sveta. Mala obletnica velikega dogodka. Zato smo v Miheličevi galeriji na Ptuju pripravili razstavo umetniških fotografij z vseh sedmih kontinentov sveta. Na ogled smo postavili tudi osebne predmete, spominke in spomine s potovanja, ki so za zmeraj zaznamovali pomemben del življenja Benke Pulko, kjer ne manjka niti njen edini spremljevalec - motor! Popotnica in fotografija. Sopotnika, ki se hote ali nehote merita, priznavata, spogledujeta, dopolnjujeta ... in tudi izključujeta že poldrugo stoletje, odkar pač obstaja fotografija. Popo-tništvo je seveda mnogo, mnogo starejše. Fotografija kot tehnično zrcaljenje sveta s spoznavanjem likovnih elementov in osebnoiz- Foto: Boris Farič povednih doživetij umetnikov je postala že zdavnaj enakovredna likovna smer, ki je ne moremo več spregledati ali definirati kot manj vreden umetniški medij znotraj likovne umetnosti. Fotografski zapisi sveta, dogodkov in ljudi Benke Pulko so močno podkrepljeni z osebnim doživetjem ter subtilnim videnjem in občutenjem pokrajine, ljudi, otrok, predmetov ... Zemlja, pokrajina, ljudje, srečavanja, odhajanja ... veselje, žalost, strah, ljubezen, pomilovanje, sočutje, lepota, pogum ... Ali ne občutimo vsega naštetega, ko gledamo obsežen fotografski opus Benke Pulko in hkrati potujemo z njo po daljnih, skrivnostnih deželah ter srečujemo ljudi mnogoterih obrazov in usod? Ali ni to tudi edini namen čudovitih popotni-ških fotografij, kjer fotografinja imenitno ujame bežen trenutek, izbran motiv, slikovit pogled, skrivnosten detajl, da nam pred-oči predvsem lastno opazovanje, Popotnica Benka Pulko in župan MO Ptuj, ki je odprl razstavo. gledanje in dojemanje nam skupnega, a hkrati različnega sveta? Ob tem nam skoraj postane nepomembno, kakšna je tehnika fotografiranja, ali se popotnica spozna na pravilno kadriranje in fokusiranje, ali pozna osnovno abecedo fotografiranja in tehnično usposobljenost ... Čeprav seveda poznavalsko, domala profesionalno obvlada vse našteto in ima izostren pogled ter čut za kvalitetno fotografsko gledanje in opazovanje življenja okrog sebe. S preciznim poznavanjem svetlobnih efektov, pravilno perspektivo in klasičnim likovnim pristopom je skozi objektiv spremenila videno realnost v povsem drugače občuteno slikovno polje, ki nas vodi v novo, še nepoznano zgodbo ali zgodbe. Fotografija. Večni, nemi in zelo povedni spremljevalec našega vsakdana, hipnih trenutkov, iz- povednih hotenj, popotniških odisejad ..., zapisana in zabeležena. Benka Pulko nas s pomočjo fotografije nagovori in opozori na zelo pomembno dejstvo v življenju. Ko ne vidimo in ne prepoznamo malih detajlov v pokrajini, na ljudeh ali predmetih, ko jih ne (z)moremo opaziti v tem globalnem svetu in v svetu množičnih posploševanj, ki drvi skupaj z nami kdo ve kam, gre mimo nas zelo veliko dragocenih in nikoli povrnjenih trenutkov življenja. Benki jih je uspelo ujeti s fotografijo in jih zaustaviti ter jih na simbolni način povrniti. Za danes in jutri, za nas in naše potomce, za večne zgodbe o pogumnih in vztrajnih ljudeh, ki znajo in zmorejo, predvsem pa si upajo! Svet je lep. In naj tak ostane, tudi z našo pomočjo. Kruh na Slovenskem - dediščina, hrana in simbol »Kdor košček kruha zametuje, večkrat drobtinic potrebuje« Šesto leto prehojene poti so članice Društva gospodinj Jezero počastile z razstavo o kruhu, s katero so opozorile na kruh kot vrednoto skozi 19. in 20. stoletje na Slovenskem. Lično razstavo krušnih izdelkov, ki so jim dodale še različna ročna dela članic društva, si je bilo mogoče ogledati 29. septembra v Domu krajanov Budina - Brstje, kjer se tudi redno sestajajo in družijo ob številnih aktivnostih. Besedilo in foto: Bronja Habjanič V hladnejših letnih časih se članice Društva gospodinj Jezero sestajajo tudi po večkrat mesečno. Vsak drugi ponedeljek šivajo, kvačkajo in pletejo, pod vodstvom učitelja Pignarja pa se učijo tudi novih kuharskih spretnosti. Čeprav društvo ne šteje veliko članic, to nikakor ni merilo njihove aktivnosti. Doslej so pripravile že štiri razstave. Venomer pa se trudijo, da bi na primeren način obudile kulturno dediščino naših prednikov. Letos je za njimi že uspešno izvedeno pustovanje, domačini pa jih cenijo tudi po dobro organiziranem vsakoletnem domačem prazniku kolin, kjer se zbere mnogo ljudi, ki poskušajo in okušajo jedi, ki 18 Sferi •fffrff/t KULTURA / HUMANITARNE AKCIJE 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 ZDRAVJE Marija Cvetko, predsednica Društva gospodinj Jezero, med krušnimi dobrotami na desni in izdelki ročnih del na levi strani. so jih jedli nekoč, danes pa žal vse manj. S tokratno razstavo so članice društva želele opozoriti na pomen kruha v vsakdanji prehrani ljudi nekoč in tudi danes. »Nekoč je kruh človeku pomenil osnovno dobrino za preživetje, blaginjo in spoštovanje. Skozi stoletja je svojo vlogo izgubil, dandanes pa se zavest o kruhu ponovno prebuja,« je na otvoritvi razstave povedala Marija Cvetko, predsednica Društva gospodinj Jezero. Vse krušne izdelke, od raznih potic, keksov, kokosovih in orehovih rogljičkov, rumovih rezin, janeževih upognjencev, linških krafeljcev, krhkih osmic, rženega kruha, orehove potice, slanikov, čebulnega in koruznega kruha, rozinovih rezin, kraljevske pogače, buhteljnov, sadne, pehtra- nove, orehove potice in potice s skuto, domačega prijatelja, kokosove potice, koruzne zlivan-ke, medenjakov, breskvic in še kakšno omamno dišečo dobroto, so pripravile na popolnoma naraven način, brez vsakršne kemije in škodljivih dodatkov. Ajdovo torto so denimo pripravile po receptu iz prve kuharske bukve Valentina Vodnika. Rdeči noski v ptujski bolnišnici obiskali male bolnike Dokazujejo, da pregovor Smeh je pol zdravja drži! Rdeči noski, društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi, ki v Sloveniji deluje od leta 2004, se je v septembru odpravilo na svojo prvo turnejo klovnov zdravnikov po 12 slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki. Osnovni cilj Rdečih noskov - klovnov zdravnikov je bil v sklopu turneje obiskati prav vsakega otroškega pacienta. Turneja, ki jo je s finančno donacijo in organizacijsko pomočjo omogočila Zavarovalnica Generali, je trajala od 4. do 26. septembra. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Že v začetku 20. stoletja so posamezni zdravniki in terapevti poskušali pacientom v bolnišnicah nuditi duševno oporo s pomočjo humorja in klovnovske maske. Prvi profesionalni program s klovni v otroških bolnišnicah je bil ustanovljen leta 1986 v ZDA - tam sedaj nanj gledajo kot na samoumevni sestavni del bolnišničnega vsakdanjika. Ideja se je kmalu prijela tudi v Evropi, kjer v več državah paciente v bolnišnicah obiskujejo za to posebej usposobljeni klovni. Posvetijo se vsakemu pacientu posebej - primerno njegovemu individualnemu zdravstvenemu stanju. V Avstriji je bilo poleg društva Rote Nasen, ki je v letu 2004 praznovalo deseto obletnico obstoja, leta 2003 ustanovljeno še društvo Rote Nasen International, ki pomaga pri ustanavljanju podobnih društev po vseh državah v Evropi. V Sloveniji je veliko zanimanje za projekt klovni-zdravniki pokazala naša edina diplomirana klovnesa Eva Škofič - Maurer. Z avstrijskim društvom se je povezala že pred leti, z njeno pomočjo ter s po- močjo Rote Nasen International društva iz Avstrije pa je projekt Rdeči noski, klovni-zdravniki v Sloveniji pred tremi leti tudi zaživel. Društvo je na avdiciji izbralo umetnike, bodoče klov-ne-zdravnike. V sklopu turneje so Rdeči noski obiskali in razveselili najmlajše bolnike v čisto vseh slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki, in sicer v Novi Gorici, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Celju, Trbovljah, Brežicah, Izoli, Mariboru, Ljubljani, Jesenicah in na Ptuju. Vsako od omenjenih bolnišnic sta obiskala dva hudomušna klovna-zdravni-ka. Z izvedeno turnejo so Rdeči noski želeli doseči, da bi le-ta prerasla v redne tedenske "sme-hoterapije" vsake bolnišnice, ki bi obarvala temne bolnišnične dneve in vsem otrokom pomagala do čimprejšnje ozdravitve. Pred samim nastopom se klovni preoblečejo v vesele zdravnike, se naličijo in pripravijo rekvizite; improvizirane zdravstvene naprave, balone, žonglerske in čarodejske rekvizite, glasbila ipd. Klovni-zdravniki tesno so- Veselje ob obisku Rdečih noskov delujejo z bolnišničnim osebjem, ki jim posreduje vse nujno potrebne informacije o malih pacientih. Tako klovni že vedo, na čigava vrata trkajo, kako hudo je otrok bolan (koliko je občutljiv na zunanje vplive), koliko je star (s čim ga bodo najprimerneje zabavali), njegovo ime (za bolj pristen odnos) in posebnosti (ima mogoče rojstni dan, si česa posebej želi, ga je česa strah ipd.) Vstopijo šele, ko jih mali pacient povabi v sobo. Tako je otrok v poziciji tistega, ki odloča. Glede na široko paleto znanja in izkušenj se izmenjujejo ples, glasba, žongliranje, čarodejstvo in pantomima, odvisno od vsakega posameznega otroka in njegovega odziva. Rdeči noski - klovni zdravniki vsako sredo redno obiščejo Pediatrično bolnišnico v Ljubljani, kjer izvajajo zanimive, otrokovi starosti prilagojene vizite na štirih oddelkih - hematoonkolo- škem, nevrološkem, nefrološkem in dializnem, vsak torek pa se podajo na pot tudi do mariborske bolnišnice. Ptujsko bolnišnico so Rdeči noski v sklopu svoje turneje obiskali kot zadnjo. Čeprav so obiski Rdečih noskov tedenski že v dveh največjih slovenskih bolnišnicah, pa je vse skupaj še zmeraj pogojeno s financami. Ob obisku ptujske bolnišnice je njen direktor Robert Čeh obljubil, da bodo poskušali najti sponzorje in donatorje, da bi Rdeči noski male paciente še kdaj obiskali, saj tisti stari rek, da je smeh pol zdravja, še kako drži, čemur pritrjuje tudi predstojnik otroškega oddelka Andrej Levanič. Otroci po besedah Levaniča v ptujski bolnišnici v povprečju ležijo le dobre tri dni, saj se trudijo, da bi jih čim prej pozdravili in jih vrnili v domačo oskrbo. Ob našem obisku se je tam zdravilo 15 otrok. 19 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 HUMANITARNE AKCIJE Ptujska porodnišnica bogatejša za nov CTG-aparat Letno se v naši porodnišnici rodi blizu 900 otrok! Na oddelku za ginekologijo in porodništvo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča je bilo 25. septembra še posebej slovesno. Družba Telekom Slovenije je v okviru svoje letošnje donatorske akcije, ki poteka pod nazivom Danes sem slišala tvoj srček, ptujski porodnišnici podarila t. i. kardiotokograf. Gre za napravo, ki je nepogrešljiva pred in med porodom, saj omogoča spremljanje otrokovega in materinega srčnega utripa, delovanje maternice, materinega krvnega tlaka in nasičenosti krvi s kisikom. Z dodatno ultrazvočno sondo je mogoče spremljanje dvojčkov, aparat pa omogoča tudi generiranje alarmov in shranjevanje ter snemanje podatkov o stanju matere. Bronja Habjanič »Telekom kot vodilni slovenski nacionalni operater elektronskih komunikacij že vrsto let spremlja različne humanitarne dejavnosti. Spremljamo razne nepridobitne organizacije, ki skrbijo za kva- liteto življenja, za pomoč ljudem v stiski in podobno. V letošnjem letu se je Telekom iz podobnih razlogov odločil za to akcijo, in sicer da donira napravo CTG vsem 14 slovenskim porodniš- nicam,« je v svojem govoru ob predaji aparata povedal Jože Zidarič, direktor prodajne enote Telekom Maribor. Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice, je bil donacije seveda zelo vesel. »Kolikor vem, vrednost takšnega CTG-aparata znaša med 8.000 in 9.000 evrov, kar bi za nas predstavljalo velik finančni zalogaj, ki bi si ga še ob številnih drugih napravah, ki jih v bolnišnici potrebujemo, težko privoščili.« Do sedaj je porodnišnica sicer premogla nekaj takšnih aparatur, a žal so vse že precej stare in bodo počasi odslužile svoje, kar je še en razlog več, da je bil nov CTG nujno potreben, pojavljala pa se je še dodatna težava. Sašo Djukanovič, predstojnik gine- kološko-porodniškega oddelka, je povedal, da je »problem nastal takrat, ko je istočasno rojevalo več nosečnic, saj niso mogli spremljati vseh hkrati.« Svojo donatorsko akcijo je Telekom Slovenije pričel maja letos v postojnski porodnišnici, do sedaj pa so CTG že prejele porodnišnice v Mariboru, Kranju, Novem mestu, Jesenicah, Izoli, Šempetru pri Novi Gorici, Celju in Ptuju. V jesenskem delu akcije bo Telekom s CTG-napravo obdaril še trboveljsko, brežiško, murskosoboško in slovenjgraško porodnišnico, akcijo pa bo sklenil v ljubljanski porodnišnici. Po besedah Zidariča bodo zanjo namenili med 120.000 in 130.000 evrov. Donatorska akcija aparatov bele tehnike Lions klub Ptuj, ki letos praznuje svojo 10-letnico obstoja, je 8. oktobra ob zaključku donatorske akcije aparatov bele tehnike pripravil novinarsko konferenco, ki je potekala v nedavno odprtem Park hotelu, kjer imajo Lionsi po novem tudi svoj sedež. Povezoval jo je Branko Brumen. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Podjetje Dar, d. o. o., se je ob svoji 10-letnici delovanja trgovine El-dar odločilo za posebno akcijo, s katero so želeli pomagati tistim, ki so v našem okolju pomoči najbolj potrebni. Lions klub jim je priskočil na pomoč kot koordinator akcije, ob svoji 40-letnici obstoja pa se je akciji pridružilo še podjetje Senčar in Gorenje iz Velenja. Skupaj so kar 30 družinam z območja Haloz, Slovenskih goric in Ptuja donirali štedilnike, hladilnike in pralne stroje. Družine, ki so jim bili podarjeni aparati, so izbrali v sodelovanju s Centrom za socialno delo. Nekaj jih je predlagalo tudi Društvo za cerebralno paralizo Sonček. Razumljivo je, da ti ljudje, ki že tako živijo v težkih življenjskih razmerah, pozornosti medijev niso želeli. Jurij Šarman, predsednik Lions kluba Ptuj, je ob tej priložnosti povedal, da so člani društva sami pomagali pri razvozu aparatov, opravljenih pa je bilo kar 31 ur prostovoljnega dela. Brigita Pulko, predsednica Sončka, Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, se je v svojem imenu in v imenu vseh družin, ki so jih predlagali sami, iskreno zahvalila. »Če je le možno, si takšnih in podobnih akcij želim tudi vnaprej,« je še dodala. Lions klub in društvo Sonček sicer že sedem let sodelujejo pri tradicionalnem projektu novoletne obdaritve socialno ogroženih družin, vsako leto pa na posebni božično-novo-letni stojnici Lionsi v humanitarne namene prodajajo izdelke varovancev društva. Tudi mag. Miran Kerin, direktor Centra Na sliki so z leve: mag. Miran Kerin, direktor CSD Ptuj, Brigita Pulko, predsednica društva Sonček, Branko Brumen, predstavnik za stike z javnostjo pri Lions klubu, Jurij Šarman, predsednik Lions kluba Ptuj, Robert Kokol, podjetje Dar, d. o. o., in Milan Senčar, 1. podpredsednik Lions kluba Ptuj. za socialno delo, je pozdravil idejo tokratne akcije: »Lahko bi se sicer podaril denar in podelil v humanitarne namene, ampak tako izvirne ideje, kot je dona-cija 30 gospodinjskih aparatov in televizije za Varno hišo, pa že dolgo nisem bil deležen. Samo upam lahko, da tovrstna akcija ni zadnja, skoraj prepričan pa sem, da ni tako. Hkrati pa vam dajem tudi moralno spodbudo za še kakšno podobno izvirno zamisel.« Robert Kokol, lastnik podjetja Dar, d. o. o., je povedal, da so se z veseljem priključili tej akciji, v sodelovanju s podjetjem Gorenje pa so dobili še posebne pogoje pri nakupu aparatov. »Mislim, da ta akcija ne bo zadnja in da bo v našem podjetju postala tradicionalna,« je še bilo slišati. Milan Senčar iz podjetja Senčar, d. o. o., ki je hkrati tudi prvi 20 HUMANITARNE AKCIJE / SOCIALNO VARSTVO 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 ZDRAVJE podpredsednik Lions kluba, pa je povedal, da si je, glede na to, da je aktiven član kluba že kar nekaj let, tudi sam prizadeval, da se s svojim podjetjem, ki že 40 let deluje na področju elektrotehnike, vključi v to akcijo in pomaga po svojih zmožnostih. Ob zaključku novinarske konference so zbrani Varni hiši na Ptuju še simbolično predali televizijski sprejemnik. Za razvoz gospodinjskih aparatov sta poskrbeli podjetji Dar in Senčar. Branko Brumen je še povedal, da v klubu upajo, da bo v prihodnje še kakšno domače podjetje sledilo vzoru omenjenih, Lionsi pa so še enkrat več dokazali, da so v klubu zbrani ljudje, ki jim je resnično mar tudi za tiste, ki pomoč dejansko potrebujejo. Na lovorikah svojega 10-letnega dela zagotovo ne bodo počivali, saj so se že vključili v novo akcijo, v kateri bodo Pokrajinskemu muzeju priskočili na pomoč pri ureditvi dvigala za invalide. Ob koncu leta bodo že tradicionalno, v sodelovanju z Ozaro, Sončkom in Zavodom dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, organizirali prodajne humanitarne božično-novoletne stojnice, obdarili bodo socialno šibke družine, februarja prihodnje leto organizirali tradicionalno Obarijado, ob svojem jubileju pa pripravili še slavnostno akademijo in izdali zbornik. To bo na nek način primerna zahvala vsem tistim, s katerimi so v desetih letih obstoja sodelovali v številnih dobrodelnih akcijah. Posvet pred delavskimi demonstracijami v Ljubljani V prostorih Območne organizacije Zveze sindikatov Slovenije je 10. oktobra potekala novinarska konferenca o usklajevanju (dvigu) plač zaposlenim v Sloveniji in protestnem shodu, ki bo potekal v soboto, 17. novembra. Glavno besedo so imeli predsednik ZSSS Dušan Semolič, sekretar Milan Utroša in sekretar ZSSS Ptuj Boris Frajnkovič. Staša Cafuta Za evropsko formulo v • ■ v povečevanja plač »V Sloveniji imamo že vse evropsko, od cen in norm do mened-žerskih plač in nagrad članom nadzornih svetov, samo plače še zdaleč niso na evropski ravni. Zato sindikalisti zahtevamo, da začnejo tudi pri nas plače rasti po evropski formuli. V domala vseh razvitih evropskih državah plače usklajujejo z rastjo inflacije in z rastjo produktivnosti,« je na posvetu dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. »Ker delodajalci na evropsko formulo za usklajevanje plač ne pristajajo, smo na konferenci ZSSS razširjeni z organi sindikatov dejavnosti sklenili, da bomo 17. novembra v Ljubljani organizirali velike demonstracije za povečanje plač.« Po Semoličevih besedah bodo na demonstracijah sodelovale domala vse sindikalne centrale v Slovenji, saj so sindikati skupaj močnejši. Organizatorji na demonstracijah pričakujejo tudi veliko študentov, mladih in upokojencev, saj se s plačami in njihovo rastjo usklajuje tudi rast pokojnin in štipendij. Demonstracije za višje plače v Ljubljani bodo zato tudi izraz medgeneracijske solidarnosti med slovenskim delavstvom, mladino in upokojenci. Po Semoličevem mnenju je sedanji trenutek še posebej primeren za uveljavitev evropske formule usklajevanja plač, saj slovensko gospodarstvo beleži visoko rast, dobički se povečujejo (lani so se povečali za 26 odstotkov), plače po individualnih pogodbah so se dvignile, močno pa so se povečale tudi plače menedžerjev in nagrade članov nadzornih svetov. »V sindikatih se zavedamo, da ne moremo čez noč terjati evropskih plač. Terjamo pa, da začnemo uporabljati evropsko formulo za usklajevanje in rast plač, ker je to edina pot, da pridemo do evropskih plač,« še poudarja Semolič. »Če nam tega ne bo uspelo izboriti sedaj, ko je v gospodarstvu konjunktura, bodo plače delavcev v Sloveniji še zelo dolgo zaostajale za plačami delavcev v razvitih evropskih državah, za kar ni nobenega utemeljenega razloga.« Po besedah akterjev bodo sindikati v borbi za višje plače uporabili vsa legitimna sredstva sindikalnega boja. Če delodajalci zahtevam delavstva na demonstracijah ne bodo prisluhnili, bodo sindikati januarja organizirali splošno stavko v slovenskem gospodarstvu. »Če povišanja plač ne bomo dosegli zlepa, ga bo treba doseči zgrda,« opozarja Semolič. »Zavedamo se, da stavka podjetjem in delo- dajalcem povzroča škodo in da zmanjšuje njihove dobičke. Vendar pa nekatere delodajalce spametuje samo škoda, ki jo utrpijo. Upam, da bodo v delodajalskih organizacijah prevladali delodajalci, ki se zavedajo tudi svoje odgovornosti do delavcev.« S 380 evri bruto plače na mesec ni moč preživeti Na posvetu, na katerem so govorili o vsebinskih in organizacijskih pripravah na demonstracije za višje plače 17. novembra v Ljubljani, sta sodelovala tudi sekretar ZSSS Milan Utroša in izvršni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec. Utroša je poudaril, da bodo načrtovane demonstracije potekale tako kot vse demonstracije ZSSS doslej, dostojanstveno in odgovorno, vendar tudi odločno. Po besedah Utroše je bitka za uveljavitev evropske formule za rast plač razdeljena na več faz, ki segajo od demonstracij do generalne stavke. Zato je že demonstracije treba pripravljati z mislijo, da bo morda nujno organizirati tudi generalno stavko, ki bo za sindikalne zaupnike in vse člane predstavljala še težjo nalogo. Sekretar območne organizacije ZSSS na Ptuju Boris Frajnko-vič, ki je vodil posvet, je dejal, da bodo tokratne demonstracije v Ljubljani še pomembnejše kot delavske demonstracije novembra 2005 proti enotni davčni stopnji, saj je zahteva po usklajevanju plač z rastjo inflacije in produktivnosti dela za vse delavce in njihove družine temeljna. »Od višine plač je odvisno, kako živijo in kakšen standard imajo delavci in njihovi najbližji,« poudarja Frajnkovič. Po njegovi presoji so zahteve Svobodnih sindikatov naletele na velik odmev in podporo med delavstvom na Ptuju in v okoliških krajih, zato se bo verjetno demonstracij v Ljubljani udeležilo veliko delavcev s tega območja. Sindikalni zaupniki so v razpravi v celoti podprli zahteve ZSSS za višje plače. Več sindikalnih zaupnikov je opozorilo, da delavci, ki so razvrščeni v najnižje plačilne razrede, zgolj s plačami ne morejo več preživljati svojih družin. Eden od zaupnikov je povedal, da se nekateri delavci za 380 do 400 evrov mesečne plače, ki jim jo ponujajo v nekaterih podjetjih v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji, niso več pripravljeni zaposliti. Raje delajo na črno ali pa si poiščejo kakšno občasno zaposlitev v sosednji Avstriji, kjer so plače neprimerno večje. Udeleženci v razpravi so opozorili tudi, da najnižje plače trenutno niso skoraj nič večje od socialnih pomoči, zato nekatere brezposelne delavke in delavci sploh ne iščejo več zaposlitve, še zlasti, če imajo doma kakšno njivico. To seveda ne pomeni, da so socialne pomoči previsoke, temveč da so plače sramotno nizke. Veliko sindikalnih zaupnikov je v razpravi opozorilo, da imamo pri nas že vse evropsko od norm in cen do menedžerskih nagrad, samo plače so še bolj balkanske. Slovenija se je vključila v Evropsko unijo zato, da bi šlo boljše vsem, ne samo delodajalcem. Slednji se niti ne zavedajo, da živijo v raju, ki jim ga omogočajo delavci. 21 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 SOCIALNO VARSTVO v Čigavi smo upokojenci Ob rob 60. obletnice Društva upokojencev Ptuj Stanko Lepej To vprašanje se v zadnjih letih skoraj vsakodnevno postavlja v javnih medijih. Kljub jasnim odgovorom smo upokojenci pri nekaterih še vedno trn v peti. Pa smo res? Najbolj glasni so mladoekono-misti, ki kar naprej ponavljajo, da so naše pokojnine breme sodobni slovenski družbi, da bo slovenska blagajna pregorela. Pa bo res zaradi nas? Zaradi tistih, ki so svoje znanje in življenjsko moč puščali 35 ali 40 let na delovnih mestih, ustvarjali temelje današnjemu gospodarstvu in s tem omogočali vsestranski družbeni razvoj? Ne nazadnje, kdo nam kaj daje? S kakšno pravico trdijo, da nas preživlja sedanja aktivna generacija! Ali nismo vso delovno dobo polnili pokojninske blagajne? Danes prejemamo le nekakšno rento. Tudi mi smo z našim prispevkom omogočali pokojnine starejšim od nas. Zavedali smo se in se še, da so nam omogočali šolanje, zaposlitev itn. Pa nam upokojenci niso bili nikoli v napoto. Na to še pomislili nismo. Res je 525.000 upokojencev za državo velik zalogaj. Pa smo zato krivi upokojenci? Dobro bi bilo vedeti, koliko jih je pridelala država ob osamosvojitvi, ki smo jo vsi željno pričakovali. Osamosvojitev da, toda že takrat bi morali pomisliti in se pripraviti na probleme, s katerimi se srečujemo danes. V življenju smo se marsičemu odrekali in tudi to žrtev smo pripravljeni sprejeti. Toda za božjo voljo, ne nas imeti za izkoriščevalce ali drugače - nebodigatreba. Marsikdo mi pravi, da DeSUS premalo stori za upokojence v parlamentu. In kaj mu odgovorim? Če ne bi imeli teh štirih poslancev, bi bilo še slabše. Res je, da smo upokojenci organizirani po Zakonu o društvih kot pravna oseba zasebnega prava in res je tudi, da nismo socialni partnerji pri razpravah, ki v končni fazi odločajo o našem statusu. Prav zato nam je DeSUS potreben, čeprav le s štirimi poslanci v parlamentu. Zanimivo je to, da je DeSUS dobil na zadnjih državnozbor-skih volitvah le nekaj čez 39.000 glasov (pomislimo, od 525.000 upokojencev) in komaj presegel prag za vstop v parlament. Vprašujem se, komu so dali svoj glas preostali. Seveda ima vsak legitimno pravico odločati se po svoji vesti. Osupljivo pa je, da so dajali glas tudi strankam, ki nam tako mačehovsko ponujajo drobtinice. Pošteno bi bilo, da bi včasih »pocukali« za rokav tiste, katerim so dali svoj glas. Da ne bo pomote. DeSUS se ne bori s svojim programom in delovanjem le za pokojnine. Volilno geslo Za vse generacije pove veliko. Morda pa se bo kaj spremenilo na volitvah drugo leto. Tretji zaposlitveni sejem Tokrat namenjen brezposelnim strokovnjakom z zaključeno najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe Vzpodbudni podatki, ki jih lahko zadnja leta zasledimo v medijih, sicer pričajo o tem, da naj bi se brezposelnost v celotni državi zniževala, ostaja pa vprašanje, če je res tako. Vse več je namreč mladih, ki dokončajo fakultete in so tudi vse tja do treh let prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Slika je zagotovo spodbud-nejša v osrednji Sloveniji, kjer je dokazano več možnosti za zaposlitev kakor na vzhodu. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič 20. septembra je v organizaciji ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje, Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj in republiškega zavoda za zaposlovanje potekal že 3. zaposlitveni sejem, letos namenjen predvsem zaposlovanju brezposelnih strokovnjakov z zaključeno najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe. V celotni državi je takšnih kar osem odstotkov, zlasti težko pa najdejo zaposlitev ravno v SV regiji. Zadnja tri leta na ptujskem zavodu za zaposlovanje opažajo, da kljub temu, da število brezposelnih upade vsako leto za nekaj sto, število brezposelnih strokovnjakov letno narašča. Sejem se je odvijal na Krem-pljevi ulici, v prostorih Hiše informacij (CIPS), Regijskega višješolskega in visokošolskega središča (REVIVIS) in Ljudske univerze Ptuj. S strani ptujske območne službe so nanj povabili okrog 2000 brezposelnih in gneča je bila res nepopisna. Na sejmu so se predstavili naslednji delodajalci: Sava GTI, Intera, Mariborska livarna Maribor, Slovenska vojska, Arcont, Jeruzalem Ormož, Zaščita Ptuj, Terme Ptuj, Sirius nepremičnine ter drugi. Sodelovale so tudi ^ -A I_\ 1 MftlAf^ft A V ^^ f ■ ^E __■ Morda pa se le nasmehne sreča ... agencije za posredovanje dela - Adecco, Trenkwalder in Manpower. Novost letošnjega sejma je bila ponudba izobraževalnih programov za odrasle. Predstavili so se Ljudska univerza Ptuj s svojimi visoko- in višješolskimi programi, srednješolskimi programi (vzgojiteljica predšolskih otrok, ekonomski tehnik, gostinski tehnik, kuhar, natakar, trgovec in trgovski poslovodja). Tod ponujajo tudi možnost za dokončanje osnovne šole za odrasle ter pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Dobro je obiskano tudi njihovo Svetovalno središče, Središče za samostojno učenje, Borza znanja ter različni tečaji. Regijsko višje- in visokošolsko središče je v okviru sejma pred- 22 SOCIALNO VARSTVO / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 ZDRAVJE stavilo svoje študijske programe s področja turizma, organizacije in managementa, Šolski center Ptuj pa višješolske študijske programe Mehatronik, Komercialist, Upravljanje podeželja in krajine ter srednješolske programe s področja strojništva, kovinarstva, elektrotehnike, kmetijstva in ekonomije. »Na ptujskem območju je bilo konec poletja brezposelnih 217 ljudi s VII. stopnjo strokovne izobrazbe in 82 s VI. stopnjo. Še vedno je med brezposelnimi največ žensk, teh je kar 60 odstotkov, približno 18 odstotkov je iskalcev prve zaposlitve, ravno toliko pa je brezposelnih, starih do 26 let. Na novo se je na zavodu do konca avgusta prijavilo 2735 oseb, od teh se je več kot polovici iztekla zaposlitev za določen čas. Zaskrbljujoč podatek je, da ima skoraj 40 odstotkov brezposelnih na ptujskem in ormoškem območju dokončano zgolj prvo oziroma drugo stopnjo izobrazbe, dolgotrajno brezposelnih je 45 odstotkov. Ob koncu avgusta je bilo na zavodu skupaj prijavljenih 3233 brezposelnih oseb, od tega na ptujskem 2583, 650 pa na ormoškem območju. V primerjavi z lanskim avgustom se je brezposelnost vendarle zmanj- šala za 14,3 odstotka. Največ se zaposluje v proizvodnih linijah, v delovno intenzivnih panogah, močno je razvito tudi področje terenskega dela, veliko jih najde delo tudi v manjših podjetjih, kjer pa praviloma visoko izobraženega kadra ne potrebujejo. Mi smo še vedno prepričani, da če bi takšen kader dobili in vanj vlagali, bi bilo tudi več priložnosti za razvoj teh podjetij in regije nasploh, kajti ravno delovna mesta strokovnjakov prinašajo razvojno komponento,« je menila direktorica ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje Vlasta Stojak. Na trgu dela že leta prihaja do neskladij med povpraševanjem delodajalcev in ponudbo znanj brezposelnih. Podjetja iščejo predvsem kadre naravoslovnih smeri, ki jih primanjkuje, strokovnjakov drugih strok, zlasti družboslovcev, pa je preveč. Zagotovo zato ni odveč zapisati, da bo politika usmerjanja v poklice, ki jih delodajalci iščejo, v prihodnje temelj, na katerem bo potrebno graditi zaposlovanje bodočih strokovnjakov, drugače se bo še pogosteje dogajalo, da bodo odhajali v tujino iskat boljše priložnosti, ki jih sedaj pri nas niti ne dobijo. Jaz in moje delovno mesto Ob zaključku usposabljanja za življenjsko uspešnost pod nazivom Jaz in moje delovno mesto, ki je potekalo v podjetju Ptujska tiskarna, so 4. oktobra na Ljudski univerzi pripravili slavnostni sprejem za udeležence. Program usposabljanja je skupno obsegal 350 ur, vsi sodelujoči pa so ob zaključku prejeli posebno potrdilo. Projekt je v celoti financiral Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Bronja Habjanič Tovrstno usposabljanje je Ljudska univerza izvedla kot prva v Sloveniji. V program s poudarkom na vsesplošnem izobraževanju je bilo vključenih 13 zaposlenih v podjetju Ptujska tiskarna. Kot je povedal njen direktor Jure Bojnec, so se za sodelovanje odločili iz dveh razlogov, in sicer zaradi zagotavlja- nja konkurenčnega položaja in preživetja na trgu, saj se dobro zavedajo, da so njihovi delavci hkrati tudi največji kapital podjetja in je zato še kako pomembno, da se vseskozi izobražujejo. Drug razlog pa tiči v dejstvu, da so delavci s tem, ko podjetje v njih nekaj vlaga, še bolj zadovoljni, samozavestni pri delu in produktivni. Bistvena odlika usposabljanja je ta, da ljudi izobražuje neposredno na njihovem delovnem mestu, med samim delovnim procesom. Pri tem je še zlasti pomembna "dobra volja" podjetja, da dejansko odstopi del delovnega časa svojega zaposlenega in mu omogoči izobraževanje v delovnem času in ne v popoldanskih urah, kot je to danes ponekod že kar stalna praksa. Sicer si v Ljudski univerzi prizadevajo, da bi izobraževanje odraslih postalo brezplačno, predvsem pa upajo, da bi projekti, kot je bil ta, v prihodnje postali del slehernega podjetja. Delavnice ob dnevu turizma na Olgici Monja Krajnc, 7. b V ponedeljek, 25. 9., in v torek, 26. 9. 2007, so ob 15. uri na naši šoli, OŠ Olge Meglič, potekale delavnice ob dnevu turizma. V ponedeljek je Valentin Vodnik v računalniški učilnici predstavil Portugalsko, ki leži v najbolj zahodnem delu Evrope. Izvedeli smo osnovne podatke o njej, kot so velikost, prebivalstvo, glavno mesto, narodne noše in še veliko drugih zanimivih stvari. Predstavil nam je še nekatere kraje: Porto, Aveiro - znane kot portugalske Benetke - Coimbro, kjer je več kot 80 cerkva in prva univerza na Portugalskem, Lizbono, ki je glavno mesto, in Fatimo, kjer je eno največjih svetišč na svetu. Nato so sledile delavnice, kjer smo izdelovali plakate, se učili latinsko-ameriške plese in portugalske pesmi (izvedeli smo, da je za Portugalsko značilno tako imenovano fado petje). Sledila je jezikovna delavnica, kjer nas je ga. Margarete Hažic naučila nekaj besed in besednih zvez v brazilski portugalščini, imenovani Portuges. V torek so učenci 9. razreda Tilen Gotvajn, Primož Holc in Tadej Voljč v računalniški učilnici predstavili Bosno in Hercegovino. Izvedeli smo osnovne podatke o državi, kot so: velikost, število prebivalcev, nekaj o zastavi, narodni noši... Predstavili so Sarajevo, ki je glavno mesto in ima eno najstarejših knjižnic na svetu, Tuzlo, Zenico, Banjo Luko itn. Za boljše predstavljanje pa so zraven prinesli tudi ročno izdelane stvari (npr. džezvo). Sledile so delavnice, kjer smo izdelali plakat o Bosni, se naučili bosansko narodno pesem in plesali kolo. Ga. Alenka Zenunovic je vodila jezikovno delavnico, v kateri smo spoznali nekatere podobnosti in razlike med bosanskim, hrvaškim in srbskim jezikom. V četrtek, 27. 9. 2007, ob 9.30 smo na kratki prireditvi predstavili izdelke, ki so nastali na delavnicah. Zapeli in zaplesali smo pesmi in plese, ki smo se jih naučili, prav tako pa pokazali, kaj smo se naučili na jezikovnih delavnicah. Delavnice je ob pomoči nekaterih učiteljev in učencev pripravila ga. Tatjana Pungračič. 23 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Na ptujski kmetijski šoli projektni teden na temo Krompir Z uvajanjem novih programov v kmetijsko izobraževanje so se pojavile tudi dejavnosti, ki jih doslej v takšni obliki še nismo poznali ali izvajali. V zadnjem tednu septembra smo izvedli prvi projektni teden na temo Krompir in ob analizi ugotovili, da je tak način dela za dijake izredno zanimiv in vzpodbuja motivacijo. Milena Furek Za temo o krompirju smo se odločili iz več razlogov: na šoli potekajo že več let poskusi s sortami krompirja in tudi sicer je krompir jed, ki je pogosto na naših mizah. Če so dijaki sprva malce nejeverno sprejeli temo, so bili ob koncu s svojimi rezultati in ugotovitvami zelo zadovoljni. Delo smo organizirali v različnih delavnicah. Raziskovali so zgodovino krompirja, njegove sorte, primerjali tradicionalno in sodobno pridelavo krompirja, se seznanili s pomenom krompirja v prehrani domačih živali, iskali slovenska narečna imena za krompir, pripravljali zanimive in okusne jedi iz krompirja, med njimi tudi slastno torto, prevajali recepte v tuje jezike, ugotavljali, Foto: D. Meznarič katere hranilne snovi so v krompirju, pripravljali embalažo za izdelke in izdelali maskoto tedna v obliki simpatičnega krompirčka. Svoje delo smo predstavili tudi na stojnici v mestu ter tako dejavnost šole približali Ptuj-čanom. Četrtek je bil namenjen poročanju o ugotovitvah, zato so dijaki svoje delo v delavnicah strnili v kratko poročilo ter pripravili zanimive in bogate razstave, ki so prostore na šolskem posestvu na Turnišču spremenile v barvito in pestro razstavišče. Dijaki so svoje misli zapisali v šolskem glasilu. O dogajanju na projektnem tednu bo pripravljena zgoščenka. Gradivo zanjo so posneli dijaki sami. Dopoldansko druženje smo za- S projektnega tedna o krompirju okrožili s prijetno prireditvijo, na kateri smo pripravili sprejem novincev med dijake kmetijske šole, dan pa z roditeljskimi sestanki, po katerih so si tudi starši z zanimanjem ogledali dosežke svojih otrok. V analizi tedna in razgovorih z dijaki smo ugotovili, da so bili nad delom v delavnicah navdušeni, ustvarjalni in motivirani in se že veselijo novega projektnega tedna, ki ga bomo izvedli v spomladanskem času. Tudi vodji projektnega tedna Marija Ban in Jerica Korpar sta bili z izvedbo, resnostjo in zavzetostjo tako dijakov kot sodelavcev zadovoljni. Prav tako tudi z obiskom učencev osnovnih šol in drugih obiskovalcev, ki so si razstave ogledali še v petek in soboto. Poskušanje jedi iz krompirja je bilo všeč tudi obiskovalcem, saj niso mogli verjeti, koliko različnih jedi - tudi sladic - lahko pripravimo iz ene najbolj priljubljenih in razširjenih poljščin. Tržnica naravoslovja in tehnike na Ptuju Prva mini tržnica je bila izvedena pred osmimi oz. devetimi leti v OŠ Stročja vas. Namenjena je bila učencem osmih razredov in njihovim staršem. K izvedbi je precej pripomogla pobuda svetovalne delavke Mateje Leskovar. Kasneje so tržnice postale vsakdanja praksa sodelovanja osnovnih, srednjih in višjih šol ter fakultet in podjetij pri predstavljanju tehnike in naravoslovja predvsem v severovzhodni Sloveniji. Namenjene so mladostnikom in odraslim. Franc Vrbančič, avtor projekta tržnic Med dvodnevno prireditvijo, ki je potekala konec septembra, je trideset partnerjev neposredno predstavljalo delo in življenje v šolstvu in gospodarstvu. S promocijskimi gradivi se jih je predstavilo še vsaj enkrat toliko. Gradivo kakor tudi izdelki na animacijskih delavnicah so bili izbrani tako, da so na poljud-no-strokovni način predstavili sodelujoče. Fotoarhiv OŠ Breg Glavno vodilo tržnice je bilo »Povej, bom pozabil. Pokaži, si bom zapomnil. Pusti, da naredim, bom znal.« Jedro tržnice so bile animacijske delavnice, kjer so obiskovalci doživeli lepote praktičnega dela s področja naravoslovja in tehnike - lahko so si napravili izdelek ter ga nato tudi brezplačno odnesli s seboj. Prepričan sem, da jih bo še dolgo spominjal, Sodelovanje učencev OŠ Breg in dijakov elektro šole Ptuj pri izdelovanju. da za izobraževanje ni nikoli prepozno. Za pomoč pri izvedbi tržnice se zahvaljujem podjetju Inter expo, d. o. o., Hajdina, ki je s svojim sponzorskim prispevkom omogočilo, da se niti po estetski plati prireditve ni treba sramovati. S prispevki so pomagali tudi MŠŠ, Mestna občina Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Iztok Milošič, s. p., Ptuj. Zahvala tudi Damjanu Plajnšku, ki je sodeloval pri oblikovni posodobitvi tržnice. Na snidenje na naslednji tržnici naravoslovja in tehnike! 24 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 Po domače So vprašanja, ki se jih navadiš. Nekaterih ne maraš. »Maja, kaj že vlečeš kaj po lublansko?« Že škrtam z zobmi in se pripravljam. Na dooolg odgovor. Sogovornik je skoraj zagotovo naš rojak, srednjih let ali starejši, samozavesten govorec našega toplega narečja. In seveda si ne morem pomagati, da se v teh besedah ne bi slišalo: »Si že prodala svojo dušo? Ne znaš več po naše, ha? Sram te bodi.« Ne, prav nič manj nisem Štajerka, Hajdinčanka, kar koli že želi slišati. In jaz to res mislim! Prva lekcija Ljubljane: vsa Slovenija v malem. Toliko o mitu vseh "z našiga konca", ki si zamišljajo ribnik s samo eno živalsko vrsto. Samo enkrat s "trolo" (joj, nisem rekla mestni avtobus), postajo ali dve in že imate dobre možnosti, da boste slišali konkretno "zgučavanje" ali kakšnega Primorca, ki je bil čez vikend pri noni na njokih. Saj ne pravim, da ni avtohtonih prebivalcev velikega mesta in da se teh ne sliši, je pa res, da nas, ki smo tam iz takih ali drugačnih razlogov veliko časa, sploh ni malo. In ne, v večini se sploh ne trudimo, da bi zakrili svojo identiteto. Pri tem, da ne bo pomote, ne govorim o javnem nastopanju, ko se vsak, kar je tudi lepo in prav (o dvojnih merilih za različne govorce v vsiljivih tv-oddajah bom zarenčala kdaj drugič), najbolj potrudi za knjižno izreko. Če nas slučajno daje trema, se tudi tu kaj hitro izdamo in se sploh ne slišimo, ko naglasimo časopis, pravopis ali dež brezpolglasnika. Na to tokrat nočem gledati puristično, pravzaprav menim, da gre za najbolj ljube in simpatične napake! Takrat se s sošolkami nasmehnemo in pritrdimo: »Ja, ta je pa nekje z našega konca ...« Narečja so identiteta, ljudje si ob tvojem obrazu zapomnijo dejstvo, da si doma od tam in tam. Morda vedo, kako je v tvoji koži, ker so sami Primorci, Gorenjci ali Prekmurci, ki so bili po sili razmer postavljeni v drugačno jezikovno situacijo. Potem greste na kavo. Pogovor steče brez težav. Ponavadi se zgodi, da se vsak od govorcev že zato, ker želi biti vljuden in pravilno razumljen, potrudi in poskuša pripovedovati v pokrajinskem pogovornem ali knjižnem pogovornem jeziku. Da, dragi moji domačini, priznam, v teh situacijah izgovorim naše ozke e in o bolj knjižno in pujčeke mirno prekrstim v prašiče. Na drugi strani mize namreč tudi sedi nekdo z drugega konca naše enkratne (včasih muhaste in s predsodki bogate) kokoške, ki se trudi, da bi se razumela in uživala v prijetnem slovenskem klepetu. Nismo morda malce preveč navezani na pogled izza svojih meja, svoje domače ograje in vrta? Gotovo je najlažje, če si veliko doma in ti ni potrebno srečevati ljudi od drugod, si nikoli postavljati vprašanj o drugačnosti. Toda to lahko pomeni tudi zamuditi ugotovitev, da je lepa in raznolika ta slovenščina. In zato še bolj vzljubiti govor kotička, od koder prihajaš. In ja. Še zmeraj se zelo težko prisilim, da bi rekla pes. Zadovoljni? Barbara Ferčič Srečanje pedagoških delavcev ob svetovnem dnevu učiteljev Mag. Sonja Purgaj Društvo ravnateljev ptujskega območja in občinska odbora Sindikata vzgoje in izobraževanja ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije smo 8. oktobra ob svetovnem dnevu učiteljev v Kulturni dvorani Gimnazije že šestič po vrsti organizirali srečanje pedagoških delavcev. Na prireditvi smo najbolj zaslužnim Foto: Langerholc priznanja prejeli: Bojana Ferk, Ivanka Štiberc, Milica Zavec in Silva Žuran iz Vrtca Ptuj, Jerneja Bombek, Nataša Ce-rovic in Blanka Kojc iz OŠ Ljudski vrt, Jasna Drobne iz OŠ Mladika in Marjeta Babič ter Natalija Frajnkovič iz Glasbene šole Karola Pahorja. Za več kot 30-letno uspešno in pedagoškim delavcem v vzgoji in izobraževanju na ptujskem območju podelili priznanja in plakete dr. Franja Žgeča. Prejeli so jih za dosežke, s katerimi so prispevali h kvalitetnemu delu v vzgoji in izobraževanju, k razvoju pedagoške teorije in prakse ter povezovanju z ožjim in širšim okoljem. Letos smo podelili 23 priznanj in 5 plaket strokovnim delavcem iz 14 zavodov. Iz MO Ptuj so kvalitetno strokovno in inova-tivno delo sta plaketi dr. Franja Žgeča prejeli Zdenka Fajfarič iz Vrtca Ptuj in Mira Reisman Korošec iz OŠ Mladika. Slavnostni govornik je bil dr. Viljem Ščuka. Pozdravil pa nas je tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Slovesnost so obogatile pesmi Ženskega pevskega zbora Vrtca Ptuj pod vodstvom zboro-vodkinje Mateje Purg. cfjl LEKARNE PTUj LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 3 51-2250 PTUj T 02 771 EO 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKU 7.OD - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 dežurstvo: november: 1.11.2007 - 4.11.2007 1 2.1 1.2007 - 30.1 1.2007 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH PDTEKAjO DD 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA ¡E 0EŽUR5TV0 NEPREKIN|ENO VES DAN 00 7. URE zjUTRA| 00 7. URE NASLEDNjECjA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. Çfyporn 25 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 ZDRAVJE November - mesec preprečevanja zasvojenosti Morda je naključje ali pa tudi ne, da je za mesec preprečevanja zasvojenosti izbran prav november, ki ga pri nas zaznamujejo številne prireditve, povezane z vinom. Seveda to ne pomeni, da je vino oziroma alkohol edina snov, ki povzroča zasvojenost. To še zdaleč ne drži, saj je zasvojenosti veliko vrst in jih celo delimo na "kemične" in "nekemične". Nevenka Gerl, predsednica LAS MO Ptuj Kemične zasvojenosti so povezane z odvisnostjo od uživanja psihoaktivnih snovi, k čemur sodijo poleg alkohola, marihu-ane, kokaina, heroina itn. tudi nekatera zdravila, nekemične pa z odvisnostjo od določenega vedenja, npr. hazardiranja. Razlika med obema skupinama ni v intenzivnosti zasvojenosti, ampak samo v načinu zapolnjevanja bivanjske praznine oziroma bega pred bolečino. Letošnji november zaznamuje dejstvo, da je na nacionalni ravni področje soočanja s problemi drog povsem nepovezano. Urad za droge je pravzaprav obmolknil. Odlični strokovnjaki, ki so bili prej zaposleni kot njegovi sodelavci, pa so se razkropili po javnih in zasebnih institucijah, ki ponujajo posamezne programe na področju preprečevanja ali zdravljenja zasvojenosti. Obstaja sicer Resolucija o nacionalnem programu na področju drog za obdobje 2004-2009, ki pa je bolj seznam dobrih želja in nezavezu-jočih priporočil kot pa izhodišče za učinkovito soočanje s problemom vseh vrst zasvojenosti. Razvite družbe zasvojenost obra- vnavajo kot resen družbeni problem zaradi močno negativnih posledic tako na področju zdravja prebivalstva kot na socialnem in ekonomskem področju. Lokalne akcijske skupine smo tako bolj ali manj prepuščene lastni pobudi in inovativnosti pri iskanju kakovostnih programov, pri čemer se povezujemo s svetovnimi in evropskimi organizacijami s področja preprečevanja zasvojenosti. Slogan preventivnega meseca, predlagan s strani Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), je letos: Ali imajo droge nadzor nad tvojim življenjem? Tvojim življenjem. Tvojo družbo. Ne pusti drogam blizu! Po predlogu UNODC naj bi se slogan uporabljal tri leta, v vsakem letu pa se bo izpostavila določena tema oz. aktivnost. V Sloveniji bo letos vodilna aktivnost meseca preprečevanja odvisnosti vzgojno-preventivni strip o odraščanju, imenovan Temna stran mavrice. Pripravil ga je Zavod za zdravstveno varstvo Ravne, namenjen pa je vsem učencem predmetne stopnje na osnovnih šolah. Raziskave kažejo, da ima zgolj informiranje o drogah, brez vključevanja elementov o vedenjskih in socialnih veščinah, le omejeno vrednost, zato nosilci akcije k aktivnemu sodelovanju pri predstavitvah stripa v razredih vabijo širšo strokovno javnost. Preventivno delo na področju preprečevanja zasvojenosti in spodbujanja zdravih življenjskih veščin je namreč kompleksno in ga ni mogoče reševati enostransko. Ptujski LAS je letošnje novembrske aktivnosti zastavil zelo široko. Pripravil je akcijo Jabolko za cigaret, ki je glede na odpore pri spremembi tobačne zakonodaje zelo aktualna in je namenjena srednješolcem, v njej pa bodo sodelovali mladi športniki in prostovoljci, ki bodo mladim kadilcem med odmori ponujali zdravo zamenjavo. Drugi program je dvodnevno izobraževanje za učitelje z naslovom Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov, ki bo potekalo na Ptuju. Na osnovi teorije in prakse dr. Roberta Reasonerja ga izvaja Institut za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane, usmerjeno pa je k spodbujanju zdrave komunikacije v šolah, preprečevanju nasilja, vseh vrst zasvojenosti in krepitvi pozitivnih osebnostnih lastnosti pri otrocih in mladostnikih. Tretji program je odprtje razstave plakatov, ki so jih v sodelovanju s Katedro za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani oblikovali študentje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Prikazujejo pa pogled mladih ustvarjalcev na uživanje alkohola oziroma spodbujajo t. i. varno, netvegano pitje alkohola. Razstava bo v novembru in decembru na ogled v CID Ptuj. Pomembna aktivnost v novembru je tudi povezovanje občin v upravni enoti Ptuj na področju preventive. Ptujski LAS je predstavnike vseh občin na našem območju povabil na skupno srečanje v začetku novembra, na katerem bo predstavil svoje preventivne programe in poskušal poiskati oblike sodelovanja za v prihodnje. Hkrati se bodo na osnovnih in srednjih šolah ter v vrtcih začela izvajati jesenska predavanja za starše, usmerjena k oblikovanju spodbudnega okolja za odraščanje v družini in pomoč staršem pri vzgoji, ki v sodobni družbi pred starše postavlja vedno nove izzive. K sodelovanju so povabljeni številni ugledni strokovnjaki s področja vzgoje. Izjemnega pomena pa je tudi začetek štiriletnega izobraževanja mentorjev, ki ga bo na Ptuju vodil Viljem Ščuka. Projekt bo stekel prav novembra v Dijaškem domu Ptuj in pomeni novost v slovenskem prostoru. Odziv med pedagoškimi delavci je bil že pred uradnim razpisom izjemen, zato pričakujemo začetek izvajanja z velikim optimizmom kljub dokaj zahtevnim pogojem za vključitev. Kričimo z naravo! Mojca Lešnik Večkrat se sprašujem, zakaj nas šele bolezen in nesreče streznijo in komaj takrat pričnemo razmišljati in hoditi v pravo smer. Je krivo nezavedanje, zatiska-nje oči, mnenje, da nas bolezen in nesreča ne moreta doleteti, kljub temu da jemo, pijemo, živimo nezdravo? Sta bolezen in nesreča res edini opozorili, ki smo ju pripravljeni slišati - ali celo takrat ne? Narava že na vseh področjih kriči in opozarja na vse napake, ki jih ljudje počnemo (bolezni, poplave, potresi ...) in nas tako prosi, da spremenimo naš način življenja. Na drugi strani se ogromno ljudi na različne načine trudi ozaveš-čati o zdravi prehrani, zdravem načinu življenja, zdravljenju z naravo, o uporabi naravne kozmetike in ekoloških čistil, saj je naravna pot v resnici edina pot, ki dolgoročno vodi do zdravja in blaginje ter tako ohranitve planeta Zemlje. Opustimo ne- potrebne stvari, delajmo na sebi in ne spreminjajmo celega sveta, da bi ga prikrojili svojim trenutnim potrebam. Vsi skupaj moramo stopiti v pravo smer, saj si enostavno nihče več ne more zatiskati oči in glave tiščati v pesek ter tako čakati na še glasnejša opozorila! NASVET: Kaj lahko sami storimo za naravo? Poglejmo v svoj nakupovalni voziček, vprašajmo se, kaj res potrebujemo, bodimo varčni na vseh področjih, posegajmo po ekoloških živilih, naravni kozmetiki, ekoloških čistilih, zdravimo se z naravo, ozaveščajmo se, raziskujmo, ločujmo odpadke, opozarjajmo na napake, škodo, ki jo kdorkoli povzroča naravi, podpirajmo organizacije, ki se borijo za naš planet - KRIČIMO Z NARAVO! Več informacij o zdravi prehrani, ekoloških čistilih, zdravem načinu življenja: agharti@siol. net ali trgovina z naravnimi izdelki AGHATI, Potrčeva c. 2. 26 GOSPODARSTVO / TURIZEM 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 Naslednjič za šampionski pas? Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec (23 zmag, 13 s k. o., brez poraza) je 13. oktobra zvečer pred več kot 2000 gledalci v magdeburški dvorani Hermanna Gieselerja upravičil vlogo velikega favorita, po soglasni sodniški odločitvi premagal Estonca Alberta Starikova (8 zmag, 3 s k. o., 8 porazov) in ubranil naslov mednarodnega nemškega prvaka v velterski kategoriji (do 66 kg). Z novim uspehom si je 31-letni Ptujčan tudi na stežaj odprl vrata, ki vodijo k obračunu za enega od šam-pionskih pasov, kar je potrdil tudi Thomas Wischnewski, predstavnik za stike z javnostjo pri nemškem klubu Sport Event's Steinforth (SES). Ivo Kornik »Da, lahko zatrdim, da bo Jan (tako v Nemčiji kličejo Dejana - op. p.) najpozneje v šestih mesecih boksal za naslov svetovnega prvaka. Pogodbo imamo namreč že na mizi,« je veselo novico sporočil Wischnewski. Na vprašanje, po kateri različici, je odgovoril, da je več možnosti: »Najbližje pa sta mu vsekakor šampionska pasova združenj WBO in WBA. Omenjeni organizaciji sta namreč Jana pred obračunom s Starikovom uvrščali na peto oziroma šesto mesto med izzivalci.« Zavčeva zmaga nad 34-letnim Estoncem sicer nikoli ni bila pod vprašajem. »Starikov se je, kot sem domneval, izkazal za nadvse trdoživega nasprotnika. Malce me je spominjal na Kazahstan-ca Andreja Jeskina, ki sem ga Foto: Črtomir Goznik lani po hudem boju ugnal na Ptuju. No, morda je bil Albert še za spoznanje nevarnejši,« je sobotnega tekmeca ocenil "Mr. Sympathikus", kakor so najboljšemu slovenskemu boksarju nadeli vzdevek pri SES. Torsten Schmitz, novi trener Dejana Zavca, na novinarski konferenci kar ni mogel pre-hvaliti najboljšega slovenskega boksarja. »Jan je, odkar sva nedolgo tega začela sodelovati, vidno napredoval. Bolje, kot je, tokrat ne bi mogel boksati,« je bil nad predstavo svojega varovanca navdušen priznani nemški strokovnjak, ki med drugim bdi tudi nad Regino Halmich in Luanom Krasniqijem. Vendar pa mu večkratni estonski prvak kljub vsemu ni povzročil preveč sivih las. »Od prve Dejan Zavec (levo) in Estonec Albert Starikov. runde naprej sem imel vse pod nadzorom in niti enkrat nisem bil zares ogrožen. Narekoval sem hud ritem, ki pa mu je Starikov neverjetno dobro sledil. Čeprav sem ga zadeval kot za stavo, ni in ni hotel pasti,« se je čudil 31-letni Ptujčan in pristavil, da je bil izkušeni Estonec, ki ima za seboj več kot 250 amaterskih dvobojev, povrhu tudi eden najbolj poštenih boksarjev, s katerimi je imel doslej opravka. »Ni bilo nobenih umazanih udarcev, če pa se mu je že kakšen ponesrečil, se mi je takoj opravičil. Za nameček me je pred začetkom zadnje runde, desete runde, v znak spoštovanja celo objel, česar še nisem doživel. Da, to je bila res lepa in po mnenju mnogih tudi najboljša borba večera v Magdeburgu,« je razkril Zavec, ki se mu je Starikov med čakanjem na do-pinško kontrolo celo "zasmilil". »Albert je imel obe očesi skoraj popolnoma zaprti, da je komaj kaj videl. Najbrž ga tudi zaradi tega pozneje ni bilo na novinarsko konferenco,« je ugibal "Mr. Sympathikus", ki ga je ob ringu spodbujalo okrog 60 navijačev iz Slovenije. Naslednjič pa za svetovnega prvaka? »Kot vse kaže. Menda je datum že določen za 8. december, a je to po tej borbi morda celo malce prekmalu. Če pa se ne bo mogoče zmeniti drugače, bom vzel tudi ta termin.« Zgodnji začetek je smiseln v Šport mladih / Predstavitev Atletske šole Mirka Vindiša Strokovne raziskave na reprezentativnem vzorcu predšolske in šolske populacije so pokazale, da ima tretjina slovenskih otrok prekomerno telesno težo, ki ogroža njihovo zdravje. Poleg tega je vsak slovenski otrok od 5. do 12. leta starosti podvržen vsaj enemu dejavniku tveganja za obolenje srca in ožilja (povišan holesterol, krvni tlak, povečana telesna teža, stres). Glavna vzroka skrb vzbujajočega stanja sta pomanjkanje gibanja in nezdrava prehrana. Uroš Esih Že od starih Grkov naprej je jasno, da so za zdrav in uravnotežen Fotoarhiv Atletske šole razvoj otroka in mladostnika potrebne tako telesne kot duševne (intelektualne) aktivnosti. V Atletski šoli Mirka Vindiša si otrok skozi telesno aktivnost osmisli svojo nadaljnjo življenjsko pot, saj si v času vadbe privzgoji nekaj pozitivnih lastnosti, ki mu jih lahko da šport, podan v obliki igre. Govorimo o lastnostih, ki so zaželene v sodobni, hitro spreminjajoči se družbi: vztrajnost, delovne navade, urejenost in natančnost. Atletska šola, katere pokrovitelj je podjetje Keor, je namenjena otrokom starim od 4 do 14 let. V tem starostnem obdobju je otrok izredno dojemljiv za pridobivanje gibalnih znanj in sposobnosti. Čim več različnih gibalnih izkušenj bo deležen, tem lažje in učinkoviteje bo osvojil tehnike posameznih športnih disciplin, ne samo atletskih. Vse skupaj se začne z atletsko abecedo, postopno pa se nadgrajuje nivo znanj in s tem zahtevnost vadbe. Otroci se udeležujejo tudi klubskih in medklubskih tekmovanj, ki potekajo v obliki atletskega mnogoboja. 27 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 ŠPORT Vodja atletske šole Aleš Bez-jak je za Ptujčana spregovoril o načinu dela in vpisu v šolo: »Treningi atletske šole so vezani na šolski koledar, vpis pa poteka od septembra naprej skozi celo leto. Otroci so razdeljeni v štiri starostne skupine, ki ne štejejo več kot dvajset otrok, kar po normativih OKS predstavlja zgornjo mejo omogočanja nemotenega in kakovostnega procesa vadbe. Trenutno poteka vadba pod vodstvom treh atletskih trenerjev - Barbare Gačnik, Mojce Gramc in Aleša Bezjaka, Simona Oblonšek pa vodi skupino predšolskih otrok. Pri vadbi je poudarek predvsem na celostnem razvoju otroškega organizma, z vključevanjem osnovnih motoričnih prvin, kot so: koordinacija, ravnotežje, ori- entacija v prostoru, zaznavnost, osnovne atletske discipline in elementarne igre. Vadba poteka na Mestnem stadionu, v zimskih mesecih od novembra do marca pa v atletski dvorani pod tribunami Mestnega stadiona in v telovadnicah ptujskih osnovnih šol. Vpis je možen v terminih vadbe, razen za predšolske otroke, za katere bo nov vpis v novembru. Predšolska skupina (4 in 5 let) vadi v četrtek od 17.45 do 18.45, šolska skupina I. (od 6 do 8 let) vadi v ponedeljek in četrtek od 16.30 do 18.00, šolska skupina II. (8 in 9 let) vadi v ponedeljek in četrtek od 16.30 do 18.00, šolska skupina III. (od 10 do 13 let) pa vadi v torek, sredo in petek od 16.30 do 18.00. Učenje elementarnih gibalnih spretnosti. Vrata v atletiko pa vsekakor niso zaprta tudi za starejše otroke. Vse, ki bi se radi pridružili vedno večji množici atletov, vabimo na Mestni stadion na redno vadbo atletike za starostno kategorijo 14 do 16 let, ki poteka v torek, četrtek in petek (18.00-20.00).« Trinajsti ptujski športni vikend S pomočjo telesnih naprav spoznavamo svojo šibkost in moč. Zavest v tem, kaj zmore naše telo, nam vliva samozaupanje in oblikuje pozitivno podobo v samem sebi. Šport nudi številne možnosti sprostitve, osebnega izpopolnjevanja in notranjega bogatenja. In zakaj ne bi svojega telesa in duha osvobodili vklenjenosti, obenem pa razvijali in vzdrževali svoje fiziološke sposobnosti kar z raznovrstno ponudbo rekreativnih dejavnosti Zavoda za šport Ptuj? Ivo Kornik Slovenci, ki kaj dajo na svoje zdravje, so že zdavnaj spoznali, da je športna rekreacija pravšnja sprostitev bodisi po napornem delu ali študiju. Po podatkih se s športno rekreacijo pri nas ukvarja domala 1/5 prebivalcev obeh spolov in vseh starosti, Ptuj pa je na tem področju med slovenskimi mesti zagotovo v ospredju. Pa ne le zaradi športnega vikenda, temveč tudi zaradi siceršnje razvejanosti športne rekreacije med Ptujčani. Večina organiziranih dejavnosti poteka pod vodstvom Zavoda za šport Ptuj, športnih klubov in društev. K številnim športnim dogodkom so svoj delež prispevali tudi marljivi organizatorji množičnega športnorekreativnega dogajanja z Robertom Jaušovcem na čelu, ki se aktivno vključujejo s promocijo dejavnosti. Ta ima Fotoarhiv Zavoda za šport Ptuj pomembno mesto v razvoju posameznika; tako fizične kot so-cialno-psihične plati človekove osebnosti. S svojimi programi so se uspešno priključili živahnemu športnemu utripu in pripravili v času od petka, 21. septembra, do nedelje, 23. septembra, Ptujski športni vikend. »Ptujski športni delavci želimo, da Ptuj resnično postane športno mesto, da bi se čim več ljudi ukvarjalo s športno rekreacijo, ki blagodejno vpliva na njihovo zdravje in počutje. Ob sedanjem ritmu življenja so ljudje podvrženi duševnim pretresom in stresom, zato je ukvarjanje s športno rekreacijo po vsakodnevnih naporih nujno. Mnogi so to že spoznali. Čeprav na Ptuju in v okolici primanjkuje vadbenih objektov, je teh vendarle toliko, da se občani lahko rekreirajo ter -•¿i j 11 i— * Trfi : iTi -m v „ i i ^ ^ P j , - ¿A.' s f&B f. y jT • tako varujejo svoje zdravje in vitalnost. Pri akciji ne gre za šport zaradi športa, temveč za dobro počutje, delovno sposobnost, razvedrilo in kulturen odnos do narave. To so dejstva, ki jih je treba preko množičnih medijev vedno znova posredovati tistim, ki so glede športne aktivnosti še vedno pasivni,« pravi Vladimir Sitar, direktor Zavoda za šport Ptuj, ki si prizadeva za oživitev panožnih športnih vikendov, na katerih bodo občani lahko spoznali značilnosti te ali one športne ali športnorekreacijske zvrsti. Športnorekreativni programi so bili namenjeni desetim skupinam - predšolskim otrokom, šolski mladini, moškim, ženskam, starostnikom, družinam, materam z otroki, nosečnicam in invalidom. In ptujski športni vikend je dosegel tudi množičnost, kar pove podatek: 1800 aktivnih v več kot 30 športnih panogah. Osnovnošolska in srednješolska dejavnost je bila deležna posebne pozornosti. Akcija, s katero so želeli organizatorji približati mladim šport kot pomemben, zdrav in prijazen element življenjskega sloga, ni bila promocija vrhunskega športa, temveč zgolj spodbujanje k športni dejavnosti in smiselnemu preživljanju prostega časa, pa tudi k preizkušanju samega sebe. Tudi za otroke in starše so poskrbeli. 28 Sferi •fffrff/t GOSPODARSTVO / TURIZEM 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 V široki paleti športov je bilo največ zanimanja in obiska pri ekipnih športih z žogo, kot so nogomet, košarka in odbojka, prav tako pa je bila dobra udeležba pri aerobiki. Poleg standardnega programa je bila na letošnjem športnem vikendu dodatna ponudba atraktivnih športnih panog: golfa, jadranja, konjeni-štva, kartinga z namenom, da k sodelovanju pritegnejo čimveč Ptujčanov. Dostopnost želijo doseči tudi s tem, da ponujajo vse športne aktivnosti brezplačno. Izhajajoč iz omenjenih dogajanj temelji koncept športnega vikenda na pestrosti ponudbe športnih disciplin, strokovnem vodenju in prijetnem druženju. »Gre za slog življenja, ki pomeni več športa, več tekmovalne igrivosti, zlasti pa več čilosti in zdravja, prav tako pa tudi več sprostitve, razvedrila, samopotrjevanja, družabnosti in še marsikaj. Dovolj razlogov, da si prizadevamo za takšne in podobne akcije in živeti zdravo, kakor se za naprednega, športno osveščenega človeka spodobi,« potrjuje slogan »Šport za vse« vodja projekta Robert Jaušovec iz Zavoda za šport Ptuj. Posebno atraktivno in zanimivo je bilo nogometno merjenje moči med gospodarstveniki, mestnimi svetniki, športnimi delavci in novinarji. Projekt so podprli: Mestna občina Ptuj, Fundacija za šport, Zavod za šport Ptuj, Štajerski tednik in Radio Ptuj, Športne novice in Ptujčan. Sprejem za Marka Bratuška po vrnitvi s specialne olimpijade Mag. Srečko Šalamun, vodja VDC Sožitje V Društvu Sožitje Ptuj, natančneje v prostorih Varstveno-delov-nega centra Sožitje Ptuj je bilo 15. oktobra zelo slovesno. Ob 10. uri so člani društva, zaposleni v VDC in varovanci pripravili sprejem za Marka Bratuška, ki se je 12. oktobra vrnil iz Po- letnih svetovnih iger specialne olimpijade. Na igrah je osvojil 8. mesto v teku na 200 m, 4. mesto v skoku v višino in 2. mesto v štafetnem teku 4 x 400 metrov. Na sprejemu so sodelovali mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave MO Ptuj, Friderik Bračič, župan občine Videm pri Ptuju, Maruška Babič, podpredsednica Zveze Sožitje, Vlado Sitar, direktor Športnega zavoda Ptuj, in predstavniki sponzorjev (Agis plastificirnica, d. o. o., Modmed, d. o. o., Ilkos, d. o. o., Rotary club Ptuj, ki je v Sožitju prisoten ob vseh dogodkih). Sprejema so se udeležili tudi Markovi najbližji, člani IO in NO Društva Sožitje ter nekateri drugi predstavniki. Da je bila slovesnost še bolj slovesna, so poskrbeli varovanci VDC - člani folklorne skupine z venčkom narodnih plesov, ansambel JO & VI ter mlada citrarka Petra Grabrovec. Marko je prejel številne čestitke in priložnostna darila. Športne prireditve - NOVEMBER ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 3. 11. 10.00 - 12.30 19.00 Rokomet, prvenstvene tekme, ŠD Rokometna šola Ptuj Rokomet, prvenstvena tekma, članice, 1. A DRL, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Škofja Loka Sobota, 10. 11. 15.00 17.00 Rokomet, st. deklice, prvenstvena tekma ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj Rokomet, prvenstvena tekma, kadetinje ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj Petek, 16. 11. 20.00 Rokomet, člani, MRK Drava Ptuj : Sevnica Sobota, 17. 11. 10.00 - 20.00 Finale DP v kikboksu, KBV Ptuj Nedelja, 18. 11. 9.00 - 12.30 14.00 - 18.00 Rokomet, prvenstvene tekme, ŠD Rokometna šola Ptuj Rokomet, starejše deklice, mlajše deklice A in B prvenstvene tekme ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj Sobota, 24. 11. 10.00 - 11.30 13.00 - 21.00 Rokomet, mlajše deklice A in B prvenstvene tekme ŽRK Mercator-Tenzor Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Nedelja, 25. 11. 9.00 - 18.00 Mali nogomet, liga MNZ Ptuj Petek, 30. 11. 20.30 Rokomet, mladinci, MRK Drava Ptuj : Moškanjci — Gorišnica ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 3. 11. 17.30 Odbojka, 1. DOL, članice, ŽOK Ptuj : ŽOK Grosuplje Sobota, 10. 11. 17.30 20.00 Odbojka, 1. DOL, članice, ŽOK Ptuj : ŽOK Branik Odbojka, 3. DOL, članice, OK Kurent Ptuj : ŽOK Murska Sobota Nedelja, 11. 11. 10.00 18.00 Košarka, prvenstvena tekma, pionirji, KKPtuj : Vojnik Košarka, prvenstvena tekma, mladinci, KK Ptuj : Koroška Sobota, 17. 11. 20.00 Odbojka, 3. DOL, članice, OK Kurent Ptuj : ŽOK Puconci Nedelja, 18. 11. 9.00 - 14.00 Odbojka, turnir, starejše deklice; ŽOK Ptuj Sobota, 24. 11. 10.00 17.30 Košarka, prvenstvena tekma, kadeti, KK Ptuj : Maribor B Odbojka, 1. DOL, članice, ŽOK Ptuj : ŽOK Prevalje ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 3. 11. 17.00 Namizni tenis, člani, 1. SNTL, NTK Ptuj : NTK Ilirija 16. 11. do 18. 11. Razstava malih živali Sobota, 24. 11. 10.00; 16.00 17.00 Namizni tenis, člani, 3. SNTL, NTK Ptuj : Lendava, Kema II Namizni tenis, člani, 1. SNTL, NTK Ptuj : NTK Kema MESTNI STADION - glavno nogometno igrišče Nedelja, 11. 11. 14.00 Nedelja, 25. 11. 13.30 Nogomet, člani, 1. Slovenska liga Telekom, NK Drava : NK Domžale Nogomet, Nogomet - člani, 1. Liga Telekom, NK Drava Ptuj : NK Maribor 29 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 PRIREDITVENI VODNIK PROGRAM november ¿Afe3nÓ tj/eda/Hčc 'Ptuj 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si ZA ODRASLE 3. 11. ob 20.00 Matej Bor: RAZTRGANCI / Učenci in učitelji partizanski učni komad po drami Mateja Bora produkcija Mestno gledališče Ptuj in E. P. I. Centra Ljubljana, koprodukcija Cankarjev Dom Ljubljana NA GOSTOVANJU 2. 11. ob 20.00 Tadej Toš, William Shakespeare: Hamlet "Stand up" komedija, Gorišnica Matej Bor: RAZTRGANCI / Učenci in učitelji partizanski učni komad po drami Mateja Bora 5. 11. ob 19.30 produkcija Mestno gledališče Ptuj in E. P. I. Centra Ljubljana, koprodukcija Cankarjev Dom Ljubljana, Drama SNG Maribor 10. 11. ob 10.00 rokgre: KOKOLOREK, gostovanje v Pliberku, Avstrija 10. 11. ob 18.00 rokgre: KOKOLOREK, gostovanje v Šentjanžu, Avstrija 16. 11. ob 12.45 rokgre: KOKOLOREK, gostovanje v Desklah 17. 10*16'^00.30 in rokgre: KOKOLOREK, gostovanje v Novi Gorici cftD p X U J Program v novembru JESENSKE POCITNICE HURA, JESENSKE POČITNICE! Rekreacija za otroke in mlade v organizaciji Zavoda za šport Ptuj v sodelovanju s CID Ptuj v telovadnicah osnovnih šol in Športni dvorani Mladika. USTVARJALNE DELAVNICE V CID PTUJ pod mentorstvom Sabine Ivančič Za osnovnošolce do 12. leta: ponedeljek, 29. 10., ob 10. uri: PAJKI IZ VOLNE V MREŽI torek, 30. 10., ob 10. uri: STOJALA ZA SVINČNIKE IN PRIPRAVE NA NOČ ČAROVNIC petek, 2. 11., ob 10. uri: KLOPOTCI IN STENSKI OKRASKI NA LESENI PLOŠČICI Za mlade od 12. leta dalje: POSLIKAVA STEN V VADBENIH PROSTORIH CID PTUJ pod mentorstvom likovne pedagoginje Aleksandre Vidovič, ponedeljek, 29. 10., in torek, 30. 10., ob 10. uri Vabljeni vsi, ki uporabljajo vadbene prostore, glasbeniki, prostovoljci in tisti, ki radi oblikujejo, rišejo in slikajo. Torek, 30. 10., ob 16. uri TURNIR V NAMIZNEM TENISU Vsi programi so brezplačni, potrebno pa se je predhodno prijaviti po telefonu ali z elektronsko pošto. KLUBSKI PROGRAM Na ogled je SKUPINSKA RAZSTAVA MLADIH SLIKARJEV IZ GORNJE RADGONE V novembru gostimo mlade člane Likovnega društva Gornja Radgona Evo Žula, Matjaža Gederja in Aleksandro Fekonja. Petek, 2. 11., ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE: MJANMAR - BURMA Burma oz. Mjanmar je v zadnjem mesecu ena najbolj nemirnih dežel, ki jo je pred več kot desetletjem spoznal popotnik Vili Podgoršek. Sobota, 3. 11., ob 19. uri ŽONGLERSKI KLUBSKI VEČER Srečanje vseh, ki odlično žonglirajo, ki se učijo žongliranja in ki bi se želeli preizkusiti v teh veščinah, ob glasbi in čajih. Petek, 9. 11., ob 20. uri FOOTPRINTS Večer ambientalnega jazza s triom v sestavi Matjaž Ferk - kitara, Matjaž Vertuš - bas kitara in Bojan Krhlanko - bobni. Sobota, 10. 11., ob 20. uri VEČER STAREGA ROCKA Učenci kitare bodo vrteli glasbo iz zgodnjih obdobij rocka po svoji izbiri. Petek, 16. 11., ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE: JEMEN Jemen bo predstavila agencija Oskar. Sobota, 17. 11., ob 20. uri JAM SESSION Moderator večera bo Marko Korošec. Sreda, 21. 11. ODPRTJE RAZSTAVE PLAKATOV "SPOROČILO V STEKLENICI" Petek, 23. 11., ob 20. uri KONCERT MESECA: SURESH TALWALKAR - KONCERT INDIJSKEGA MOJSTRA TABEL Taalyogi Pandit Suresh Talwalkar je eden največjih sodobnih izvajalcev indijske glasbe na tradicionalni tabli. Sobota, 24. 11., ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE: LAOS, VIETNAM, KAMBODŽA Svoje odkrivanje indokitajskih dežel bo predstavila popotnica Mateja Lapuh. Petek, 30. 11., ob 20. uri SKUPINA OKO: TRIBUTE TO JIMIHENDRIX SKUPNOSTNI PROGRAMI JABOLKO ZA CIGARET November je mesec preventive, zato v tem mesecu napovedujemo akcijo, ki bo potekala v sodelovanju z vsemi srednjimi šolami na Ptuju. Sreda, 14. 11., ob 14. uri ZASEDANJE PTUJSKEGA OBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA Tema letošnjega parlamenta je ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH. DNEVNI CENTER Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan "po pouku". CID Ptuj je odprt: od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, v petek od 9. do 23. ure, v soboto od 19. do 23. ure. Širitev odpiralnega časa je s programom aktivnega zaposlovanja omogočila Mestna občina Ptuj. Tečaji, delavnice, prireditve, seminarji in druge oblike dela potekajo tudi izven tega časa po urniku. Mladinskim organizacijam in posameznikom so za neprofitne otroške in mladinske programe na voljo prosti termini po dogovoru. 30 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 26. OKTOBER / VINOTOK 2007 Mozaiki Tomaža Plavca na ogled do 22. novembra V galeriji Magistrat v Mestni hiši smo v oktobru slovesno odprli razstavo akademskega slikarja Tomaža Plavca z naslovom Turbo art. Kot je povedal, se mu namreč življenje v tem letu, ko je ustvarjal razstavljena dela, odvija v turbo ritmu. Slike bodo na ogled do 22. novembra. Razstavo je 19. oktobra odprl podžupan Mirko Kekec. Milena Turk Tomaž Plavec je razstavil 11 slik. Med njimi pet mozaikov; trije so iz žgane gline in dva iz prepariranih kock sladkorja, prepojenih z barvo in lepilom. Sicer pa je uporabljal različne tehnike - oljno in akrilno tehniko, grafični odtis črk, igral se je z reliefom - in različne materiale - umetni kožuh, čebelji vosek, glino in sladkor. Pozornost je namenil tudi okvirjem slik, ki so ornamentirani. Barve je nanašal neposredno iz tube, zato so njegove slike čistih intenzivnih barv. Vse razstavljene likovne mojstrovine, z izjemo ene, ki je iz leta 2005, so nastale v letošnjem letu prav za to razstavo. Kakor je s tujko naslovil razstavo je tudi pri poimenovanja slik sledil istemu konceptu in izbiral predvsem internacionalno poznane ter vsepovsod prisotne in uporabljane anglicizme, denimo Foto: Črtomir Goznik T-shirt, Pussy, Made in China, Sweet Andy, Sunset, Rainbow, Puzzle. T. Plavec je Ptujčan, rojen leta 1972. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je leta 1999 pri profesorju Bojanu Gorencu diplomiral iz slikarstva. Veliko vlogo med študijem pripisuje profesorici Metki Kraševec, ki je bila prva tri leta študija njegova mentorica. Njegovo delo poznajo arheologi. Več let je namreč risal arheološke najdbe. Širši krog Ptujčanov pa ga prav gotovo najbolj pozna po mozaikih v mestu; v ptujskih Termah, v pasaži dvorišča pred Staro steklarsko delavnico, v pasaži pred vhodom v Center interesnih dejavnosti in na parkirnem prostoru pri trgovskem centru Drava. Vsako leto od 2002. izdela sam ali s pomočniki enega ali dva mozaika. Njegov avtorski projekt je namreč Ptuj — mesto mozaikov. Velik hobi mu je tudi mizarstvo. Kot mentor in pedagog sodeluje na različnih likovnih področjih. Vodi tečaje risanja in sodeluje v komisiji pri izbiri likovnih del, ki jih mladi pošiljajo na različne natečaje. Razstave, ki mu največ pomenijo: prva samostojna razstava še pred zaključkom študija leta 1998 na ptujskem gradu, leta 2000 razstava v Miheličevi galeriji in v muzeju Novega Vi-nodolskega, Figure leta 2002 v ptujski knjižnici, Dame 2003. na ptujskem gradu, prav vse raz- stave s treh Talumovih likovnih kolonij, razstave, s katerimi je Pokrajinski muzej Ptuj gostoval v Sarajevu, Zenici in na Visokem leta 2002 ter v Burghausnu z Dušanom Fišerjem leta 2004. V Centru interesnih dejavnosti Ptuj, kjer sicer vodi likovne delavnice in tečaje risanja za mlade, je pred dvema letoma pripravil razstavo del v dobrodelne namene. V letošnjem turbo letu, kot ga sam imenuje, je v pravkar odprtem hotelu Primus s slikami opremil sobe in z mozaiki kopalnice. Vabilo na martinovo slavje na Ptuj - v mesto trte in vina Ptuj ima veliko. Ima tudi vinograd na mestnem griču, ob zidovih ptujskega gradu pa se naslanjajo: podmladek znamenite modre kavčine - potomka stare trte, ranfol in zlata trta. Njen pridelek so župan, mestna viničarja, mestni svetniki, vinski vitezi, ptujska vinska kraljica, princi karnevala in številni drugi gostje slovesno in praznično, z obujanjem šeg in navad, ki so povezane s tem drugim največjim slovenskim posvetnim praznikom, potrgali 2. oktobra. Zdaj ga skrbno negujejo v ptujski vinski kleti, kjer je v družbi odličnih vin, tudi najstarejšega na slovenskem - zlate trte. Franc Vreže, vodja protokola Mestne občine Ptuj Petek, 9. november Od 11. 00 dalje se bodo na stojnicah predstavili vinogradniki, turistične kmetije in društva kmečkih žena s svojimi dobrotami. Na Novem trgu in dvorišču kleti bo kulinarične dobrote ponujalo PP Gostinstvo, za dobro kapljico pa bo skrbela ptujska klet. Ob 11.00 - predstavitev projekta Grajska vinska klet, na ptujskem gradu. Med 13.00 in 15.00 - predstavitev in degustacija novega vina Haložan, na dvorišču Ptujske kleti. Ob 16. 00 - nastop Turističnega društva iz Podlehnika - prikazali bodo vinogradniška opravila in šege. Od 17.30 do 20.30 - zabava z narodno-zabavnim ansamblom Štajerski Baroni Od 21.00 do 23.00 - zabava s skupino Kvinton Sobota, 10. november Ob 10.00 - kulturno-zabavni program Ob 11.00 - inavguracija vinske kraljice 2007 Ob 12.00 - vinogradniške igre Ob 14.00 - razglasitev zmagovalcev vinogradniških iger Ob 14.30 - zabava z ansamblom Koštruni Ob 16.00 - sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi sv. Jurija na Ptuju Ob 17.30 - zdravljica župana mestne občine Ptuj Od 18.00 do 22.00 - zabavni krst mošta in zabava z ansamblom Koštruni Nedelja, 11. november Ob 9.00 - tradicionalno srečanje FECC Slovenija Ob 10.00 - koncert Pihalnega orkestra Ptuj Ob 11.11. - inavguracija princa karnevala Kurentovanja 2008 Ob 12.00 - kulturno-zabavni program z godbo Pepi krulet in folklorno skupino PD Cirkovce Od 14.00 dalje - dan odprtih vrat v vinskih kleteh na VTC 13 - Mestni Vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Drste-lja, Jiršovci, Janežovski Vrh in Destrnik Med 9. in 11. novembrom vas vabimo na martinovanje na Ptuju. Kraj dogajanja na Miklošičevi ulici, Novem trgu in dvorišču ä^k^r/M 31 OBIŠČITE NAS NA NOVEM NASLOVU Spoštovani kupci. S 5. novembrom selimo ponudbo Teletrgovine Ptuj z Vodnikove ulice v Mobitelov center na Mestnem trgu 1. Obiščite naš novi prodajni kotiček. Telekom^) Slovenije GEMINA V svetu dobrega počutja Vas bodo terapevti z izbranimi lepotnimi tretmaji, sprostitvenimi kopelmi in oblogami ter raznovrstnimi masažami, razvajali v imperialnem slogu. kupon za iiu t® popust za eno osebo (4 ure) v savne in termalne kopeli Flavia v Grand hotelu Primus. Drugi popusti so izključeni. Kupon velja do 26.12. 2007 Terme Ptuj d.o.o., Pot v toplice 9,2251 Ptuj, ID št. za DDV: SI20241275