180. številka. Ljubljana, v sredo 8. avgusta. XVI. leto, 1883. I maj a vsak dan ■▼4*0er, izimfti nedelje in prazuike, ter velja po poŠti prejeman za avstr lj sk o-ogersk e dežele »a nt Isto 16 gWy za pol leta K -1.1. za četrt leta 4 gld., %h je.ten uh-hcc l gld. 40 kr. — Za '.»jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leia 8 gld. 30 kr.. za je len rne«s: 1 guL 10 kr. Za puftiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina u\U\. Za oznanila plačuje se od cetinstopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. fte se rbrukrat, in p< ♦ kr., če se trikrat al: večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Ljubija. i - h*rana Koliruvrn hifii »Gledali&ka stolba". DpravniEtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, .-znanila. t. j. v*-:, ^l.u n nitrat wn* V Ljubljani 8. avgusta. Ni dolgo Se tega, kar se je brzojavno poročalo, da je ruska cerkvena oblast predstojniku srbskega samostana v Moskvi prepovedala pri maši imenovati metropolita Teodozija, sicer se cerkev zapre, ključi pa pošljejo v Beligrad. S tem nikakor posebno dvorljivim činom hotelo se je pokazati, da ruski krogi ne odobravajo cerkvene politike srbske kraljevine, da sploh z oficijalno Srbijo neso zadovoljni, da jim je odstavljeni metropolit Mihajlo Če vedno pristni zastopnik srbske cerkve, novoizvoljeni metropolit Teodozij pa šizmatik. Ta prepoved je gotovo neprijetno trčila mogotcem v Belem Gradu na uho, a Se bolj vznemirjala pa jih bode poroka Petra Karagjorgjev ća z Zorko Petrović-Njeguševo, pri katerej bode ruski car po jednem generalu oficijalno zastopan. V tej zadevi piše N. L : rS C- tinja raznesli sta se v isti jčas dve vesti po vsej Evrop'. V 13. dan t. m. poročita se v dvor-nej kapeli knez Peter Karagjorgjevič s koeginjico Zorko Petrov.cevo. Malo dui pozneje, ko konča turški rama :au, pride v Kotor turška jahta po kneza Črnogorskega, ki potuje v Carigrad, kjer ga bodo, kakor se že zna, odlično vzprejeii. Ta dva dogodka, ki se ne vršita samo dovoljenjem, ampak celo na željo Rusije, ua prvi pogltd ne kažeta mej seboj nikakega odnolaja; a vender sta tesno zvezana, in oba sta predhodnika znamen -tega gibanja in prem min, katerim bodemo na vzhodu prisotni v nedaljnej bodočnosti. Da se uvidi znamenitost zveze, ki nastane mej knežjema rodbinama Karagjorgjevićev in Petrovičev, treba je navesti nekoliko zgodovinakih podatkov. Zoi ka Petrovič je prvorojena hči izmej osmero otrok Nikole I. Petroviča-Njegoša, kneza črnogor- skega In Milene Petrovne-Vu koti Će ve, kneginje črnogorske. Nadarjena in vele izobražena kneginjica ro dila se je 24 decembra 1864. 1. Zdaj je že 185 let, odkar vlada ob'telj Petrović-Njeguš vernej in junaškej Črnej Gori. Prvi vladar iz te rodbine bil je vladika Danilo; za njim pride! je vladika Sava. vladika Baiilij; za tem Peter I, posvečen ; za Petrom I. P'ter II., ueumrjoči pesnik „Gorskog Vieuca"; za njim knez Danilo; naposled danes vladajoči gospodar Nikola I. Petpr Karagjorgjevič je sin Aleksandra Kara-gjorejević'i, ki je 1. 1842 bil izvoljen knezom srbskim, a I, 1857 bil raz prestol vržen po Miloši Obre-noviči. Aleksander Karagjorgjevič pa je sin neurnr-jočega junaka Crnoga Gjorgja. ali turški Karagjor-yja, ki se je po pravem imenu zval Gjorgje Petrovič in se iz težaške obitelji porodil v drugi polovici 18. veka, ko so se porodili Ch.iteaubriand, Cuvier in Napoleon. Kiragjorgje bil le začetnik in dola prvega srbskega us'anka 1. 1789; I njim bojevala *ta sla*vna hajduka Glavaš in Veiko. Ko se tedaj z vezjo sorodstva spajata dve knežji obitelji, kakeršni sta ti dve v slovanskem svetu, je to že ob sebi znamenit čin, ki nas mora vse kako zanimati. A tu je še kaj več. Po tem, kar srno povedali, je Zorka prvorojena hči naslednika svetega vladike Petra, Peter Karagjorgjevič' pa umik slavnega „Topoljskega junaka" Karagjorgja: a K iragjoi gie in sveti vladika b la sfa tesna prijatelja. A to ni jedim dokaz starega prijateljstva mej obema ro ibinaina I-miej ostalih drugih znak >v navesti hočemo samo jednega, ki pa je vreden stotino. Peter Njeguš II. posvetil je svoj „Gorski Vieuac" Karagjorgjevemu prahu, „prsnu OtCa Srbije". 13. dan avgusta tudi ni slučajno izbran za poroko. V ta dan obhaja griko-vzhodoa cerkev spomin Majke Andjelijs Tako je narod na/val sneho Ivana Črnojevič bega, katera se je v 15. stoletji poročila s slepim Štefanom, sinom Jurija Smederovca in unukom srbskega cara Lazara. V dan te svetnice, čez Štiri stoletja, snide se prvokrat gospoda iz „krsne" Črnegore, ravne Zete in vsega Primorja k slovesnemu svatovanju. Nova vez mej Karagjorgjevići in NjeguŠi pa dobi največjo znamenitost, ako se pomisli na položaj v Srbiji. Mej junaki, koji so se s Karagjorgjem borili za prvega ustanka, odlikoval se je Miloš Obrenović, ki je že 1. 180G pokazal -e na površje, a bil duša drugemu ustanku. L. 1857 vrgel je Miloš s knežjega prestola Karagjorgjo, kateri je bil prisiljen ostaviti domovino. Po Miloši prišel je Mihajlo, katerega so nekateri zvali Obrenovie.i III., da bi ga nekako, pri-spodubljali Napoleonu III. Mihajlo bil je ubiti. 18G8 v Topčideru vsled zarote, katera je imela namen, da zopet dvigne nu prestol Karagjorgjeviče; a za-iiimi, takoj po umoru bil je knezom proglašen sedanji vladajoči kralj Milan I. Obrenović. Ob telji Karagjorgjevioev in Njegošev sta tedaj od nekdaj zvezam s prijateljstvom in vzajemnim zaupanjem, ne tako pa obitelji KnrageorgjevićVv in Obrenovićev. O bed ve držite se svojih pravic do prestola Srbije tu ni mo?no misliti, da bi se bil Peter Karagjorgjevič odtekel smotru, zavzeti ta prestol, i/nibi le slučaj, da bi se odrekel na korist Ijub-liencu ruskemu, knezu Nikoli, na katerega zre mnogo Srbov z zaupanjem. Vse to postane še jasnije, ko se bližje pre-inotri stanje v Srbiji. Odkar je Milan bil I. 18U8. proglašen knezom, bil je vedno pod uplivom dvojne, popolnem različne politike, ki je poosobljena jedna v Marinoviči, druga v ttističi. Marinovie" je ljubljenec kneza, njegova politika pa Avstriji ugodna; pod njegovim uplivom hodil je km z klanjat se od dvora Klara Milic (Kuaki spisal J. C. Turgenjev, poslovenil J. P.) Pomladi 1878 1. živel je v Moskvi — v inajbnej lesenej hišici na Šabolovki — mlad, kakih pet iu dvajset let star človek; ime mu je bilo Jakob Arfetov. Ž njim skupaj stanovala je njegova teta, že čez petdeset let stara dtvicu, sestra njegovega očeta, Platonida Ivanovna. Ona mu je gospodinjila iu gospodarila, kajti on za to ni bil sposoben. Drugih sorodnikov m imel. Pred nekaterimi leti je njegov oče, ne baš bogat plemenitaš T . . . ske gubernije, prišel v Moskvo ž njim in s Platonido Ivauovuo, kiterej je navadno rekal Platola, in njegov sin jo je ravno tako klical. Zupustivši vus, kjer so do teli dob živeli, preselil se je v Moskvo z namenom, da pošlje svojega sina j a vseučilišče, za katero ga je sam pripravil; kupil je juko po ceni hišico v oddaljenih ulicah, in nastanil se v ;-jej z vsemi svojimi knjigami in „preparati". A knjig 'ii preparatov imel je mnogo, kajti bil je učen . . . „čezuaravni čudak" jio be&edtb njegovih sosedov. Slovel je pri njdi ga čaiodejnika. dobil |e tudi priimek „žužko-lovci". B.ivil se je s kemijo, mineralogijo, entomologijo, botaniko iu medicino; zdravil je bolnike, kateri so prostovoljno k njemu prihajali, z zelišči in kovinskimi praski lastne iznajdbe po metodi Para celsija. S temi praški spravil je v grob svojo mlado, lepo, pa zelo suho ženico, katero je strastno ljubil in od katere imel je jedinoga sina. Z ravno temi praški pokvaril je zdravje svojemu sinu, katero je nasproti mrslil popraviti, kajti zdelo se mu je, da njegov sin boleha za pomanjkanjem krvi in jetiko, poiledo ano od materi . Ime čaiodejnika dobil je mej drugim tudi od tega, tla se je štel za praunuka — če tudi ne po direktnej vrati — znamenitega liruce-ja, kateremu ua čast imenoval je svojega sina Jako!>a. Bil je jako dober človek, pa melanholičen poease.ii lil slab — nagneu k vsemu skrivnostnemu in mistič neinu .... Pol&epetajO&e izgovorjeni: — a! bil je njegov navadni vsklik; iu umrl je s tem vsklikoin dve leti po svoje) preselitvi v Moskvo. Sin njegov po \nanjosti ni bil podoben svojemu očetu, kateri je bil grd, okoren m neroden; bolj |e b»l podoben svoje) materi. Imel je ravno take tenke iu neznatne poteze, ravno take mehke, pepelnate lase, ravno tak majhen gtb.ist nos, in ravno taka okrogla nstna — in velike /elenosive, semtertja švigajoče oči z gostimi obrvmi. Nasproti sta pa njegov značaj in njegova nrav bila podobna očetovej in, nepodobon očetovemu obrazu kazal je očetovo živost: roki Imel je žilnsti iu upadle prsi, kakor stari Aratov, ki se jedva sme ttko imenovati, ker še ni bil učakal petdeset let. Ko je še živel, stopil je Jakob v vseučilišče, v matematično -fizično laku teto; vender ni dovršil kurz.i, pa ne zaradi lenobe, a zato. ker po njegovem mnenji v vseučilišči nič več ne zv»\š, kakor se moreš doma Dau&iti; a za diplom mu pa ni bilo, ker ni mislil stopiti v službe. Izogibal se je svo)ih tovarišev, z nikomur se ni seznanjal, živel je osamljen, uglob ljen v knjige, izogibal se je žensk, dasi je imel rahločutno src in ga je mikala lepota . . . Napravil si p> tuli angleški almanah fkipsok; — iu (0, sra-Uiotat) pazuo je ogledoval obraze mičiiih Guljuar in M'.'dur ... Pa vedno ga )•• zdr/evala prirojena sramo/ljivost. Stanoval je in spal v očetovem kabinetu, iu spal je v i-trj post. !ji, v katerej je umrl n I«■ * v oče. Velika podpora iti veren toVaril bila mu je njegova teta, ta Platola, s katero je govoril jedva j deset besed n.i d■ n. Ta je bila dolgoobiazno iu domišljijo, da Miklošič „otevši Zagreb uzeo je po-viest"! Difficile est satvram non scribere. Ako se že ta Miklošičeva trditev o hrvatskih kaj kavčih tako krivo tolmači, tedaj ni čudo, da se njegova hipoteza o hrvatskem in srbskem jeziku ne razumeva. Tukaj pripuščamo izraz hipoteza, ker Miklošičevo mnenje ni od slavistov tako sprejeto kakor ono o kajkaveih. Pitanje o hrvatskem in srbskem jeziku pa si znanost mora staviti, če ga tudi še ni rešila in ga brž ko ne tudi še kmalu ne bo, dokler bodo celo v znanstvenih stvareh vladale znane strasti Veliko-Srbov in Veliko-Hrvatov. O Miklošiču naj se pa kaj takega še niti ne misli, ker on ga preiskuje z ono mirnostjo in nepristranostjo, s katero katerikoli klasički filolog n. pr. razmere mej Jonci, Dorci in Eolci ali pa o italskih narodih. Vender oglejmo si Miklošičevo hipotezo, katera je v bitnosti ostala ista od 1. 1852, ko je prvokrat izšla „Lautlehre" (Vergl, Grammatik der slav. Sprachen Bd. L), kjer jo je izrazil na str. VIII.—IX.., do najnovejšega časa, kakor dokazuje drugo izdanje „Lautlehre" od 1. 187!) (str. 391/2). Miklošičevi Srbi in Hrvati neso jeden narod in jezik hrvatsko-srbski mu prvotno ni jeden jezik. „Hier mogc nocb bemerkt vverden, dass mir serbiseh und chorvvatiseh als z w c i sprachen gelten, und dass ich den ausdruck jezik srbski i 1 i hrvatski fiir falseh h alte" (ibid. 302); on ima tedaj v „Lautlehre" od leta 1879 napis „Lautlehre der serbisehen und ehorv>atisehen sprache". To je glavna točka, iz katere vse drugo sledi. Kdor pa hoče to Miklošičevo prepričanje podreti, mora začeti ž njim, s ftafafikom in drugimi učenjaki pravdati se pri razlaganji Constantina Porphv rogeneta, ki nam zmirom govori o Srbih in Hrvatih in nam njih sedeže natančno opisuje; on mora Mi klošiča ovreči v tem, da razločuje v „ Altslovenische Formenlchre in Paradigmen" na str. XXVI. in XXVII. srbske in hrvatske stare spomenike ter na str. XXIX pravi: „Vostokovi. erkennt eine eigene chorvvatisehe classe von denkiniilern nicht an, \vas begreirllich ist, da ihm dergleichen \vohl kaum be-kannt gevvorden, und es fiillt bei der nicht bedeu-tenden dillerenz zvvischen serbisehen und chorvvati-schen denkmiilern diser unterschied zwischen seiner und meiner auHassung nicht sehr ins gevvicht"; z jedno besedo: mora poznati vso zgodovino in knji ževnost Hrvatov in Srbov, katero Miklošič dosledno razločuje, do našega stoletja in sicer ne iz priročnih knjig, naj si bodo še tako dobre, ampak po dolgotrajnem samostalnom študiji. Jaz ne morem razumeli, kako more moj spoštovani kolega — me-dicinec — v „Zvonimiru" in „Slobodi" tako apodiktično sodbo izrekati o teli pitanjih, s katerimi se največ! učenjaki toliko in brezuspešno mučijo. „Be-scheidenheit ist auch eine schone tugend!" Kaj je Miklošiču prvotno jezik hrvatski in srbski, lahko razvidi vsakdo, ki pogleda bolj natančno posebno v njegove primerjajoče slovnice I. in III. del (Laut- in VVortbildungslehre, oboje že v drugem izdanji), v one narodne pesni, katere Miklošič le Hrvatom pripisuje, objavljene v „Denk-sehriften der VViener academie der wissenschaftenu zv. XIX. in potem v dodatke njegovim delom pod naslovom „Literatur", kjer razločuje pisatelje hrvatske in srbske. Omeniti pa moram hitro tukaj, da je prosta laž očitanje, da so Miklošičevi „svi stari pisci (dalmatinski) ovejani Srbi", ker Lučić, Hektorović in vsi Dalmatinci do Neretve so Miklošičevi Hrvati. Lehkomišljeno Miklošič svoje hipoteze, da so čakavci in ikavci Constantinovi Hrvati, gotovo ni postavil, ampak jo je dosta krepko podprl. To pa Miklošič sam priznava, „dasz die grenzen nach keiner seite genau ausgemittelt sind" in da so Hrvati bili „zwei-felsohne ehmals ausgebreiteter als heutzutage". (Lautlehre I. Auri. 1852 str. VIII.) In ravno tam tudi pravi: „die geringen versehiedenheiten des Chor-vatisehen und Serbisehen haben mich bestimmt, sie unter einem zu behandeln", kateremu načelu je ostal zmirom zvest. Da so se pa prvotne jezikovne razmere začele rano rušiti, mora vsakdo vedeti, kakor tudi to, da so jih zakrivile „die vvanderun-gen der Serben namentlich seit begriindung der Tiirkenherrschaft in Europa". Neke žilavosti in ekspanzivnosti ali, kakor Miklošič pravi, Jene unvvi-derstehliche assimilationskraft" pa Srbom nasproti Hrvatom in Bolgarom kakor tudi Rumunom in Albancem ne bode nikdo odrekal, kdor noče samega sebe slepiti. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8 avgusta. V ponedeljek pričela se je v češkem deželnem zboru debata o volilni reformi, ki ni imela druzega smotra, nego označiti mišljenje obeh strauk proti tej r*formi. Že prvi dan govorniškega boja osvetlil je situvacijo dobro, ter dal ^izpozuati, na katerej strani je dobra volja in pravica, na katerej pa zlobnost in krivica. Dočim večina vedno in vedno apeluje na spravljivost in sporazumljenje, dočim knez VVindischgratz, kateri se briga za narodnost le bolj v druge) vrsti, javno priznava, da mu veleva samo čut dolžnosti in pravičnosti nasproti deželi glasovati za Riegerjev predlog, — pokazu^ejo se govorniki manjšine povsem nesposobne za vsako akcijo v prid narodnostnega poinirjenja, naglasevaje brezpogojno nezaupnost proti Čehom Nad vladu joče prav c • nemškga jezika in Nemštva sploh jim je glasil.-, in Češka ni za nje druzega, nego trdnjavski nasip zaNemštvo, bolje rečeno za vladožel no stranko, katerej je Nemštvo le naslov nenaravne nadvlade. do dvora; za gospodarstva turškega bila je ta politika Turčiji samej ugodna; — a Rusija se jej je protivila in se jej i sedaj protivi. Nasprotna je politika Ristićeva, to je narodna srbska politika^ v prijateljstvu z Rusijo in v zvezi s Črnogoro. Od 1. 1868. do 1. 1873. vodil je Ristie Srbijo; pozneje do 1. 1875. pod Munnovići, Čuraiči, Štefanovimi vodda je Marinovičeva politika Srbijo. Od 1. 1875. do 1. 1880. bil je zoptt Ristić na krmilu, za turško-srbske vojne; 1. 1880. prišlo je niiuister stvo Piročanac, z njim pa duh Mariuovićeve politike. Niti Rusiji, niti Črnejgori, niti Bolgarske.) sedanja politika Srbije ni po volji. V B^lemgradu slušajo danes v vsem Avstrijo; Rusi pa to smatrajo za nehvaležuost. Ako vse te dogodke premislimo, potem ne treba več tolmačenja, da se zazna znamenitost nove zveze mej knezom Petrom in knezom Nikolo glede razvitka stvari na Balkanskem poluotoku/* Miklošič in Hrvati. (Dalje.) Človek mora res ostrmeti, ako čuje in vidi, da je zaradi tega celo Jagić „kroatenfeindlich". Stvar je vender tako jasna in tako naravna, da bi že kaj takega prav za prav ne bilo treba pisati. Od one „veće celine" zaradi tega niti Jagić niti Miklošič niti kdo drugi ni hotel kajkavcev ločiti in vsakdo ve, da so dobri Hrvati in bili jedro kraljevini Hrvatski. Ali je morebiti kdo kedaj kajkavce zahteval za „zjedinjeno Slovenijo" ? Jim je li kdo svetoval, naj pišejo v sedanjem književnem jeziku slovenskem V dih je kateri Slovenec ušteval v skupno število Slovencev V Tega pa vender filologi neso krivi, da kajkavci ne govore štokavščine, ampak jezik, ki ima vse lastnosti slovenščine, in ravno tako malo, da so kajkavci svoj jezik o svojem času, ko so se še le politično za Hrvate smatrali, imenovali slovenski. Ko je letos izšla v Trstu brošura: „Oester-reich und die kroatisehe frage", mislil sem si: hvala Bogu! začelo se je tudi že v onih krogih svitati. Tam namreč stoji: „Slovensko narečje je od hrvatskega pisnega jezika veliko manj različno, kakor nekatera hrvatska narečja ob Dravi, kjer se vender hrvatski govori. Filologi pomagali so si rekoč: V severnej Hrvatskoj bivajo tudi Slovenci, a ti so svoje domovine (Hrvatske) politično ime nadeli tudi svojemu jeziku. Recimo, da je to istina, dobimo s tem novo zgodovinsko zaslombo za svoja razpravljanja. Ako so iz jednega dela Slovencev postali dobri Hrvati, zakaj bi to ne bilo možno z drugimi Slovenci V" In vender, hrvatska mladež je že tako strastna, da niti več svojim ljudem od stranke prava ne veruje, ter rajši sama sebe slepi in da slepiti z dolgozobato bitje z bledimi očmi na bledem obrazu, na katerem se je vedno videla nekaka žalost iu nekak strah. Vedno oblečena v sivo obleko in zavita v siv lal, kateri je diftal po kafri, švigala je po hiši Kakor ^enca s tihimi koraki, vzdihovala, še petala molitve, — zlasti jedno jako priljubljeno, obstoječo samo iz dveh besed: „Bog pomozi!" — in jako skrbno je gospodarila, varovala vsako kopejko in vse sama kupovala. Jakoba je oboževala; vedno bila je v skrbeh za njegovo zdravje, — vedno se je bala, ne za sebe, a za njega — in če se jej je zazdelo, da mu kaj ni dobro, hitro je prišla tiho, postavila na pisalno mizo čašo prsnega čaja in pogladila ga po hrbtu u svojima, kakor vata mehkima rokama. Jakob se ni togotil nad to postrežbo — prsnega čaja pa vendar ni pil — samo odobrovalno prikimaval je z glavo. Sicer se pa z zdravjem ni mogel ponašati. Bil je silno občutljiv, nervozen in nezaupljiv, bolehal je za utripanjem srca in včasih tudi za nadubo; kakor oče verjel je, da so v prirodi in človeškej duši tajnosti, katere je mogoče včasih domnevati, — nikakor pa ne razumeti; veroval je v prisotnost nekaterih sil in vraž, včasih dobrih, največ pa sovražnih . . . veroval je tudi v znanost, njeno dostojanstvo in njeno važnost. Poslednji čas se je strastno poprijel fotografije. Duh pri tem potrebnih snovi napravljal je velike skrbi stari teti — zopet ne zaradi sebe, a zaradi Jakob- i čeka, radi njegovih prsij; dasi je bil mehkega značaja, vender je bilo v njem toliko trdovratnosti, — da je vztrajno nadaljeval opravilo, katero se mu je priljubilo. Platoša se je udala, samo zdihovala je in jecljala: „Bog pomozi!", gledajoč njegove od joda porudečelo prste. Jakob se je, kakor je že povedano, izogibal tovarišev; a vender se je z jednim prav do dobrega seznanil, in videla sta se često tuli potem, ko je ta zapustil vseučilišče in stopil v službo, ki mu je pa nakladala mnogo dela in odgovornosti: spravil se je bil k stavbi hrama Odrešenika, če tudi ni ničesar umel o graditeljstvu. Čudno : ta jedini prijatelj Aratova, Kupfer, bil je po rodu Nemec, pa se je bil tako porušil, da ni znal niti jedne nemške besede in se je celo posmehoval Nemcem. Ta je bil črnolas, rudečeličen mladeneč, veseljak, klepetun in velik Čestilec ženskega spola, katerega se je Ara-tov izogibal. Kupfer je pri ojem mnogokrat za-juterkoval in kosil — in tudi, ker ni bil bogat, često si kaj malega izposodil, pa ni zaradi tega obiskoval osamele hiše v Sabolovki. Duševna čistost, „idejal-Inost" Jakobova se mu je priljubila, morda kakor I nasprotje temu, kar je srečava! in videl vsak dan; — ali se je pa v tem privlačenji k idejalnemu nola-denču kazala vender nemška kri. Jakobu je pa dopalo prijazno in odkritosrčno govorjenje Kupfer-jevo; razen tega pa je njegovo pripovedovanje o gledališčih, koncertih, plesih, kjer je on vselej bil, — sploh o tem tujem svetu, na katerega stopiti se Jakob ni mogel odločiti, — na skrivnem zanimalo in razburjalo mladega samotarja, ne da bi vzbudilo v njem željo, seznaniti se z lastnimi skušnjami s tem svetom. In Platoša je rada imela Kupfra; res se jej je včasih zdelo, da je preveč domač, pa čutila in razumela je, da je iskreno naklonjen njenemu dragemu Jakobu, ona ni samo trpela glasnega gosta, še celo čislala ga je. II. Ta čas, ko se godi naša povest, skazovala se je po Moskvi neka udova, gruzinska kneginja, osebnost uedoločena, da — skoraj sumljiva. Imela je že čez štirideset let; v mladosti je verjetno cvetela v posebnej vzhodnej krasoti, ki tako naglo oveni; zdaj si je barvala obraz z belo in rudečo barvo, lase pa z rumeno. O njej so se razširjevale razne, ne prav lepe in ne prav jasne govorice; njenega moža ni nikdo poznal — in v nobenem mestu ni dolgo bivala. Ni otrok ni premoženja ni imela; a živela je sijajno — na dolg ali drugače; držala je, kakor Deželni namestnik i* a I Uiti. grof Potočki, bode le moral odstopiti od svojega mesta, kajti zdravje se mu nikakor ni poboljšalo, kakor se je pričakovalo, nego se je bolezen na srcu še shujšala tako, da se mora varovati vsakega duševnega dela ter potrebuje absolutno miru. Očigled takim okol-nostim moral je grof Potočki izročiti svojo ostavko, katera bode brezdvojbeno tudi vzprijeta. Kot njega naslednik imenuje se p). Zaleski, tudi zmeren Poljak. Vnašaj4* države. Novejše poročilo iz Bel grada omenja, da je načrt spremenjene ustave že redigiran. Ta načrt se oslanja na onega, katerega je mimster prvomest-nik ze leta 1880. izdelal ter ima ba|e glede varnosti osebe in imetka, svobode vesti in govora mnugo jako liberalmh določil. Na drugej strani pa se je z raznimi določili skrbelo za ohranitev državnih interesov ter za bodočnost. Novi parlamentarni zastop bode obstal iz dveh kamor, ne \e se pa Še, ua kak način se bode snovala prva kamora. Ministerski sovet bode v kratkem določil, kdaj se ima sklicati skupščina. Zasedanje francoskega parlamenta je končano. Trajalo je skoro sedem mesecev : od 9 janu varja pa do 3. avgusta; kamore se snidejo zopet koncem oktobra. — Prezident Grevy odpisal je papežu, ter je odgovor že dospel v Rim. Jeden Rimskih listov piše o tem: Pismo prezidenta Gre vy-ja do sv. očeta izraža čute spoštovanja in simpatije, ob jednem pa izjavlja, da on ne more delovati neodvisno od vlade in parlamenta. Vsekako pa je voljan storiti kar je mogoče, da prepreči proti-postavne čine ter odstrani prestroge naredbe. Koncem naglasa prezident Grevy, da sta on in njegova vlada velo nasprotna misli o razporu s sv. Stolom — Vedno se še trdi, da bode prejšnji vojni mini ster, general Bil I o t, postal poslanik na Peter burškem dvoru. Odgovorjaje na mnoge interpelacije, stavljene v angleške) spodnjej zbornici, izjavil je Glad-s tone, da se mnogokrat izraženi nazori vlade glede politike v Egiptu neso spremenili. „Vlada tujin vlastem nikdar ni označila posebnega termina, v kateri bi imela umakniti svojo vojsko iz E;ipta, a tuje vlasti poznale so dobro občne namene vlade, koiib priobčenje v nekaterem zm slu ni bila sama informacija za nje, nego nekako privoljenje angleške vlade. Želja naša je, da nastanejo iz našega posredovanja v Egiptu trajni oduosaji. Naš smoter ni samo osigurati si mir za sedaj, nego odpraviti nevarnost, da se i v bodoče mir ne bode kalil. Kolera je zadrževala preustroj in ne daje upati na brzo vrnitev vojske. Ko zapustimo Egipet, moramo ondu pustiti trdnejše in solidneje poslopje, nego je bilo ono, katero je zrušil Arabi. Le toliko povem, da so tuje vlasti v obče dobro poučene o naših namerah glede Egipta; nemarno torej uzroka bati se kakega nepravičnega, neprijaznega postopanja proti našemu delovanju za ureditev egipt-skih zadev.** Domače stvari. — (Shod „Slovenskega društva") je sklican v nedeljo 12. avgusta v Sevnico. Pri tem shodu bode poročal državni poslanec g. dr. Voš-njak o delovanji državnega zbora ter govoril o sedanjem političnem položaji Slovencev; dalje g Žni-daršič, deželni poslanec i' Brežic, o delovanji štajerskega deželnega zbora in o napravah proti trtnej uši. Predložila se bode spomenica do g. ministra grofi Tahfle-ja /ar idi slovenskega uradovanja in nastavljanja slovenščine zmožnih uradnikov v sloven skih okraj b. G. Fr. Len ček iz Blanice pa bode govoril o spodnje-štajerskem sadjerejskem društvu. — (V obrambo.) Piše nam zanesljivo pero iz Cerknega: „Tržaška „Edinost" priobčila je v št 59. dopis „iz Cerkna", v katerem se krivica oela tudi tukajšnjemu okrajnemu sodniku gospodu Fr. Kodrič-u. Da bi ta sodnik „izključivo" nemški uradoval s strankami, to ni res; to laž, ki se nam zdi celo tendencijozna, zavrnil bo vsak poštenjak, ki razmere pozna. Gospod Kodrič, dasi laški vzgojen, priučil si je toliko samotež slovenščini, da piše sodne pozive in rešuje slovenske uloge v slovenskem jeziku; delaven predsednik je tudi našej Čitalnici in sploh spoštovan mož in pravičen slovenskemu programu. Zatorej pač opozorujemu pisače neke vrste, da poprej malo pomislijo, potem še le pišejo!" — („Sudsteierische Post") sobotno številko zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa iz Celja, ponstisnenega iz „Tribune". — (Gyurits vou Viteszsokolgrada) čita se — ne morebiti v Dunajskem nemškem listu, ampak v denašnjej uradnej Ljubljanskej teti! — (Iz Spodnje Šiške) se nam piše da nes: Mnogokrat imeli smo že priliko opominjati stariše, ne pustiti otrok brez varuha. Z »pet bi se bila pripetila lahko velika nesreča, ko bi ogenj, ka terega so zanetili včeraj popoludne otroci pri „Tra panu" v spodnjej Šški, ne bi ulušen po slučajno mimoidočih iu domačih. Že je ped svislimi, naba-sauimi polno s slamo, gorelo do strehe, tako da ao bile nekatere deske že popolnem ožgane, ko so za pazili še o pravem času ogenj in ga hitro poteptali in uduMli. — (Velik ogenj) opazovali smo včeraj zvečer pri hudem piši ob 11. uri proti Vrhniki. Iz svita sklepati, moral je biti ogenj jako velik. Ubogi ljudje! Natančneje nam ni še znano. — (Vabilo k dijaški veselici) v spo min 6001'tuice združenja Kranjske z Avstrijo dne 15. avgusta 1883. točno ob 8. uri zvečer v prostorih Kranjske Čitalnice. 1. Slavnostni govor. 2. Hajdrih: „Jadransko morje". Zoor. 3. Jenko „Kam?" Samospev za bariton. 4. Unlauf: Potpouri iz rasnih oper. oviranje na citrah. 5. Hajdrih: „Molče pri oknu sva slonela". Čveterospev. (i. „Ženski jok." 7. Ples. Ustopuina za čitalnične ude in dijake 40 kr., za neude 70 kr. Čisti dohodek namenjen je „Narodnemu domu44 v Ljubljani. K obilnej udeležbi vabi Olbor. — (Na Golem) pod Ljubljano zametali so na Št. Janževo (24. junija) s slamo kokos, katero so še le na sv. Jakoba dan, ko so premetavali isto slamo, našli — še živo. Kokoš prebila je tedaj pod slamo brez jedi in pijače trideset dnij. Bila je močno oslabljena. Ko so jej natresli zrnja, ni se zmenila za toliko časa pogrešano brano, ampak hitela je k vodi, da se je napila, potem še le je prišlo zrnje na vrsto. — (Slovenska posojilnica v Mariboru) imela je do konca julija 187.032 gld. 25 kr. dohodkov, 164.529 gld. 12 kr. pa izdatkov. — (Hmelja) se bode letos v Savinjskej, Dravinskej in Dravskoj dolini povoljno pridelalo. Pozni hmelj obnesel se je bolje nego zgodnji; kjer je na žico napeljan, dozoreva za 8—10 dnij prej. — (Število topliških gostov.) Po zadnjih razkazilih obiskalo je: Laški trg 407, Varaždinske topi ce 2217, Slatino 1242, Krapinske toplice 1064, Rimske toplice 533, Gleichenberg 3036 gostov. Najbolj obiskovane so toplice v Uoilkej: Karlovi Vari 21.112, Marienbad 10,657, Franzensbad 6307. — (Razpisana je služba) okrajnega komisarja, event ovalno koncipista pri namestništvu v Gradci. Prosilci morajo doka/ati znanje slovenskega jezika. — (Razpisane službe.) Druzega učitelja v Planini z letno plačo 450 gold., eventuvalno tretjega učitelja s 400 gold. na leto. — Prvega učitelja m vodje na dvorazreduiei na Unci s 500 gold na leto, stanovanjem in zakonito doklado, in druzega učitelja s 400 gold. na leto. Prošnje do 1. septembra na okr. šolski svet v Logafci. Telegrama »Slovenskemu Narodu'1: Berolill 7. avgusta. Kraszevvskega izpustili so proti pologu 30.000 mark in na-daljnemu policijskemu nadziranju. < hlpotoval je spremljan po svojem zagovorniku in po višjem policijskem uradniku v Draždane. Isclll 8. avgusta. Nemški cesar dospel opoludne semkaj z avstrijskim cesarjem, kateri se je do Kbensee nasproti peljal. Vladarja se najsTČneje pozdravila. Veličanstvi v Ischlu na kolodvoru vzprejela avstrijska cesarica, občinstvo pa navdušeno nazdravljalo. (iig. slovenskim volilcem Sevniškega, llrez- kega in Kozijanskega okraja! Vse gg. slovenske volilce uljudno vabim k shodu „Slovenskega društva", ki bode v Sevniel v nedeljo 12. avgusta t. I, ob 3. uri popoludne v Be govori, salon; eprejemala jako mešano družbo — največ mludež. Vse v njenej hiši, od lastne toalete, hišne oprave — do kočije in slug nosilo je na sebi pečat nepristnega in ponarejenega ... pa sama kneginja in njeni gostje, kakor se je videlo, neso več zahtevali. Kneginja slovela je za ljubiteljico godbe in slovstva in pokroviteljico gledališčuih igralcev in umetnikov — in res se je zanimala in navduševala za ta „vprašanja". Estetična žila bi!a je brez dvombe v njej. Zraven pa je bila jako dostopna, prijazna in ni se ustila in povzdigovala . . . redke lastnosti in tem bolj vredne spoštovanja — zlasti pri takih osebah. „Pusta baba," izrazil Be je o njej nek umnik, — „a v nebesa pride gotovo, ker vse odpusti — in jej tudi drugi odpuste vse." Govorili so o njej, da je, kadar je izginila iz kakega mesta, vselej zapustila toliko upnikov, kolikor je imela čestilcev. Mehko srce se nagne, na katero stran hočeš. Kupfer, kakor je že bilo pričakovati, zahajal je tudi v njeno hišo — seznanil se je dobro ž njo — hudobni jeziki so govorili, da celo preveč intimno. On sam je o njej vedno prijazno in b spoštovanjem govoril, poveličeval jo, da je zlata ženska — in trdno veroval, da oua ljubi in razume umetnosti. — Tako je jedenkrat pri Aratovu po kosilu spregovoril o kne- ginji in njenih večerih. Jel je pregovarjati Jakoba, da naj jedenkrat zapusti svoje samotno življenje in dovoli njemu, Kupfiu, predstaviti ga svojej prijateljici. Jakob sprva o tem niti slišati ni hotel. — Da, kaj pa misliš, zaklical je naposled Kupfer, o kakem predstavljanji je tukaj govorica V Kar vzamem te seboj, kakoršeu tu sediš, in popeljem te k njej na večer. T^m, bratec, ni nikakih etiket! Ti si pa tudi učen, ljubiš slovstvo in godbo (v Aratovljevej sobi bil je res glasovir, na katerem je redkokedaj igral), — a v njenej hiši je vsega tega dovolj. . . . Tam boš našel samo prijazne ljudij brez vsake napetosti! Da, in sicer se pa tudi ni moč v tvojih letih s tvojo vnanjostjo (Aratov povesil je oči iu mahnil z roko), — da b tvojo vnanjostjo tako izogibati sveta! Saj te ne peljem k generalom. Sicer pa generalov jaz sam ne poznam. Nravstvenost je — lepa stvar in poštena ... A Čemu udajati se a.-kei i/inu Za izamostan se tako ne pripravljaš. Aratov Be je še vedno upiral; a nepričakovano pr4, v Angliji na 0294, v Franeoskej i.a 6343 v Norveške: 7411, v Avstriji na 8504 v Italiji na 10 850 v Rusiji ua 27 091. v Špnniskej na 4H 358 prebivalcev * (Koliko se piva popije?) Po najnovejših podatkih treba /a vsacega prebivalca na leto: V B*iva>skej 240*6 9 Virtemberškoj 154, v Belgiji 145. v Angleški j 118 v Badenskej 03. v Saksonski GO 5, v ALasiji in Loreni 48, v Prusiji 39 5, na Nizozemske h 37, v Avstriji 34*5, v severni Ameriki 29. v Fn-neoskej 195. v Norveškej 14 5, v Švtdskej 12-5, v Rusiji 1*76 litr«. Bavarsko eksportno pivo ima 0 7% >lada, angleški „Ale'* pa 11—14% Meteorologično poročilo. a p Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ,Ve" j Nebo trovi Mo-kri na v mm. tub > o« t-" dne j sapa. 7. /Jutraj 2. pop. 9. zvečer Nebo je usno, zve Srednja 735-43 mm. -f-18*8° C j si. sev. 731-58 mm.' + 25*7fl G al. bar. 782-50mi. -f 194°C ; si. jag bilo zjutraj megleno, dopo čer nekoliko oblačno; po i temperatnra -f- 19*5°, za 0*J m«gla 8-90wl jas. d. jas. dežja. ludne in popolu-oči dež in huda 0 pod norinalom. Tržne cene v LJubljani dne 8. avgusta t. 1. Plenica, bektolirer . . . Hež, n ... Ječmen „ Oves, n ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . . Mast, „ Speb frišen „ . . n povojen, „ . . j Surovo maslo, r . . ! Jajca, jedno...... I Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram I Telečje : Svinjsko „ „ Kostrunovo r Kokofi ....... Golob....... , Seno, 100 kilogramov . . i Slama, „ „ . , i Drva trda, 4 k v. metre . I „ mehka, , . , gld. kr. 80 87 6 92 87 68 40 4 4 2 4 5 5 8 8 10 — 96 — 88 — i 72 — 78 — i,85 — |2«/i 8 60 58 62 i 32 17 i 16 78 20 i 20 i 95 65 60 60 XT;to..aska borz & dne 8. avgusta t. i (Isviruo tolegratfcno porodilo. Papirna renta ... ...... 78 gld. Srebrna renta .... . 79 . /Jata renta ... - 99 . 5°/„ marčna renta. . . 93 „ AkoHe narodne baufen . . . . . «39 „ — Kreditne akcije...... 297 . — Lo.idoit . ... i 19 , 70 fli-ebro ....... _ Nanot. ........... I' P 49 0. kr. cekini . ...... .66 Nemške mark' ... n 30 4°/0 državne irečkc iz 1. 1854 250 gld. 120 75 Državne srećko iz 1. 1864. 100 „ 170 „ 50 4°/„ avstr. zlata renta, davka prosra. . 99 „ 70 Ogrska zlata renta 6°/u...... 119 „ 85 n » *-n\ . . . 88 ,. 95 „ papirna renta 5/,,..... 87 , 30 ft"/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ — Dunava reg. ireeke 5°/g . . 100 gld. 114 „ 75 Zemlj. obč. avst , 4V«0/o z.luti zast. listi . 118 n —■ Prior. oOlig. Kluabetb.e zapad, železnice 107 „ 75 Prr>r. oblig. Ferdinandove sov. železnice 105 „ 50 Kreditne srečke......loo gld. 173 „ 10 Rudolfov« srečke .... 10 „ 20 „ 75 Ak.ijc aiiglo-avHtr. banke . . 120 „ l«>9 „ 75 Tnunmway-drolt velj. 170 gld. a. v. . 224 „ — Umrli so v I a\ ii It) i j ,"?> ii z: V dcželnoj bolnici: 31. julija: Ivana Jerko, kaižariea, 41 let, za vode nico. G-ostilnica, GLAVNO SKLADIŠTE JJ^rjOJJIJEVE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« Izksian Mek proti trajnom kašlju plućevlne I žtlaeea bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, 'p«;«?.:"" (PASTI LLEN) Hinke Mattonija (»crio« ▼ari u C«*koj). Na etiketo In zamah kakor kaže podoba. jftF trcl»u oNlrit paciti. 9 ! !/ Razpis službe glasbenega učitelja. „Glasbena Matica" v Ljubljani oddaja sln/.bo učitelja na društveni fflaabenl soli proti letni plaći 500 gld. Prosilei imajo izkazati se: a) da so zmožni poučevati na goslib da popolnosti in b) na klavirji, kolikor treba za spremljovanje, ci morajo zavezati se, da se v kratkem času priučč slovenščine kot ličnega jezika, ako ga neso zmožni. Oni, ki so vešči kakega slovanskega jezika ter so-sposobni poučevati tudi v petji, imajo prednost. K potrebnimi dokazi podprte prošnje naj se ulože pri odboru „Glasbene Matice" v Ljubljani do duć IO. avgusti* U 1. V Ljubljani, dne 7. julija 1883. Odbor „Glasbene Matice". ♦ ♦ ♦ Umetne (234—32) i l zobe %m jzobavja | J ustav Ij a po na i no ve j sem a m e r i k a n s k e m načinu, J e> brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovnnja in ♦ ♦ vse /.olnic o«»«'ruci i«- ^ t £ ♦ zobozdravnik A. Paichel, j & poleg BrHdeokjjevega mostu, I. nadstropje. o ♦ ♦ Vzpomladno čiščenje krvi Pag s svetovno slavnim pristnim I U I V steklenicah po l gld. 20 kr. dobiva so pristno samo pri (291—5) C4. Piccoli-ji, lekarji ,,pri angelji", v Ljubljani, na Dunajski ceati. v najlepšem, od Ljubljančanov dobro obiskanem kraji blizu l.juiilpiiM-. z lepim senčnatim vrtom, s krušnim razgledom OS L ubijano, se pod prav ugodnim pogoji daj«' v nuj«-nt. eija »Slovenskem Natančneje pove iz prijaznosti adnnmstra- j 9ga Naroda". (529-1)' V „NARODNI TISKARNI" A" I . jul ►Iju i»i je izšel in se dobiva Tur