THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI, Geslo: Z* vero in narod — so pravico in reipico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVE NSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organisations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 161. CHICAGO, ILL., SREDA, 22. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 22, 1928. LETNIK XXXVII. Dr. Korošec rešitelj Jugoslavije. - Smilil postaja močan. DR. KOROŠEC DOSLEDEN IN ISKREN PRIJATELJ HRVATOV. — OD PRIBICEVIČA PA SO IMELI HRVAT-JE BATINE, ZAPORE, VIDOVDANSKO USTAVO IN ZLOGLASNO OBZNANO. — NA DELU ZA POMIR-JENJE MED BRATI. Belgrad, Jugoslavija. — Polagoma, a sigurno se Jugoslavija vrača v normalni tir državnega in političnega življenja. Razburjenje, ki je nastalo po usodnih strelih' 20. Junija v parlamentu polega in javnost je spoznala, da je bil ta nesrečni dogodek dete skrajno razburljivih momentov, ki so se dogajali tiste dni v jugoslovanskem parlamentu. Zgodil se je čin, ki je vsega obsojanja vreden in krivce se mora zasluženo in strogo kaznovati. Pač res obžalovanja vreden čin. Toda, ni pa to čin, radi katerega bi se moralo obupovati. Obupujejo le mali ljudje, malega duha. Nikdar pa ljudje velikega in širokega duha. Najvažnejše za mlado jugoslovansko državo v teh sedanjih dneh krize je to, da je bilo mogoče dobiti med njenimi državniki moža, ki je neustrašeno prijel za vlado, ki neustrašeno gradi in dela naprej ter polaga s svojim globoko zamišljenim delom temelj zo-petnemu pomirjenju med brati. Hrvatje so bili momentno razburjeni in to z vsem upravičenjem. Kajti čin, ki se je dogodil nad njihovimi predstavniki v skupščini res ni lep, pač pa sramoten madež v zgodovini jugoslovanskega parlamenta. Aii že spregledavajo, da od samega razburjenja ne bodo imeli nobene koristi, marveč treba je trezno na delo za skupni dobrobit države. In tej ,misli dela sedanji ministerski predsednik dr. Korošec pot. Po poročilih, ki prihajajo iz Belgrada bodo v kratkem povabljeni hrvatski zastopniki na razgovor. Na tem razgovoru se bo delovalo nato, da se pridobi Hrvate v vlado. Vlada, kateri načeluje dr. Korošec bo pokazala vso svojo dobro voljo hrvatskemu narodu. Samo eno pa odločno odklanja sedanja vlada in to je zloglasnega Pribičeviča. Ta človek je zmožen naj podle jšega političnega intrigarstva. Tudi Hrvatje bodo prej ali slej spoznali, da jim Pribičevič prinaša le nesrečo v njihovo politično življenje. Dal Bog, da bi bratje Hrvatje to čimprej spoznali. Hrvatje naj ne pozabijo, kaka nesreča je že bil za nje Pribičevič. Naj ne pozabijo, da je bil on tisti, ki je metal pred-stvanike hrvatskega naroda v zapore. Da je bil on tisti, ki je deloval najbolj 2a vidovdr.n-sko ustavo, pod njegovo vlado so padale batine in vlada, v kateri je bil on je izdala zloglasno obznano. Hrvatje naj sprejmejo bratsko roko dr. Korošca in naj gredo skupno na delo za koristi slavne Hrvatske. Le združeni Hrvatska in Slovenija bote v stanu izvojevati to, kar po naravnih in božjih postavah sliši njima. o — Panama City, Panama.— Poroča ae, da je Izginil ameriški parnik William S. McKen-ney, s posadko, ki je štela 14. mož. Nobenega poročila ni o parniku, kaj bi ae z njim zgodilo. PREISKAVA PROTI NOSILCEM PREPOVEDANEGA OROŽJA. / Chtcaaki streljači nosijo razne policijske zvezde, se izdajajo za detektivi in razne organe — kar pa niso. Chicago, 111. — Policijski komisar John Stege je izdal strogo povelje, da se ima preiskati vsa doslej izdana pooblastila, ki pooblaščujejo kogarkoli, da sme nositi pri sebi prepovedano orožje. Povod temu ukazu je, da je te dni chicaška policija prijela nekega Michaela Garrozza, radi revolverja, ki ga je nosil pri sebi. Carrozza pa je pred sodnikom Hayes-om pokazal legitimacijo in neko uradno dovoljenje, da je on pooblaščen kot zastopnik cestnih pometačev nositi orožje pri sebi, ker kot .tak, da spada h organizaciji cestne policije. Policija se je o tem hotela prepričati, ako je to istina. Preiskava je pokazala, da Carrozza ni nikdar spadal, niti sedaj ne spada h kaki cestni policiji in tudi nikdar ni dobil od nikoder kakega uradnega dovolenja za nošenje prepovedanega orožja pri sebi. Cestni policisti, ki pazijo na promet in da se izpolnujejo vozne postave od strani automobilistov, morajo vsi nositi uniformo in ni nastavljenih v tej službi bodisi okrajni ali pa državni ni-kakih civilistov. Policijski komisar Stege je sedaj uverjen, da je v tem o-ziru v Chicagi mnog goljufije, da se razni streljači predstavljajo s ponarejenimi dovoljenji, samo, da jim je dovoljeno nositi orožje, katerega rabijo za medsebojne boje zlasti pre-važalci prepovedanih pijač itd. Preiskava proti takim je | zdaj v teku in kogar se bo do-Ibilo, da se bo hotel predstavljati, kakor Carrozza, bo strogo kaznovan. NOV LETALSKI REKORD. Letalec Goebel preletel razdaljo iz Kalifornije v New York v 18 urah 58 minut. — Vozil je nad ISO milj na uro. Curtis Field, N. Y. — Art Goebel, je pristal na tukajšni letalski postaji točno ob' 11:26 v ponedeljek dopoldne. S tem je dosegel najhitrejši rekord vsakega dosedanjega letanja preko kontinenta. Navadno je dosedaj potreboval vsak letalec od 21 do 23 ur za sličen polet. Goebel je potreboval samo 18 ur in 58 minut. S tem je dosežen nov korak napredka v a meriškem letalstvu. Ko je letalec Goebel izstopil iz letala, ga je obsula velika množica ljudstva, ki ga je pričakovala na letalski postaji. Najprvo je potegnil iz žepa svojo uro in vzkliknil: "Ravno 18. ur in 58 minut." — Ko so ga, jeli izpraševati, če je kaj u- ZGODOVINSKA HIŠA V JAMESTOW^U. Na sliki vidimo hišo v Jamestownu, Va.r najstarejše zidano poslopje angleške konstrukcije v Ameriki. Te dni jo je kupil John D. Rockefeller Jr. Poslopje je bilo zgrajeno za sina od Johna Rolfe-ja in indijansko prineeso Pocahontas, kot darilo od indijanskega poglavarja Powhatana. S KAKIMI UPI SE TROŠTA.-JO POLITIKARJI. Republikanci prerokujejo, da bo dobil Hoover 413 elekto-ralnih glasov. — Demokrati pa pravijo, da jih bo dobil Smith 322. Washingtofi, O. C. — V političnih krogih vladajo velike debate in prerokovanja o predsedniških volitvah v novembru. Prerokujejo, da če hoče demokratski kandidat guv. Alfred Smith zmagati, tedaj mora zmagati v sledečih državah: New York, Massachussetts, Conecticut, New Jersey, Maryland, Missouri, Oklahomi, Wisconsin, Montani in Nevadi in v vseh južnih državah. Na ta način pravijo, bi dobil Smith 322 elektoralnih glasov v elektoralnem kolegijii, ki šteje 531 elektoralnih glasov. Seveda, to pa pravijo njegovi politični nasprotniki: "če bi". Republikanski voditelji so trdno prepričani, da bo Hoover pome.tel z veliko zmago, ki mu bo prinesla do 413 elektoralnih glasov. Tako se torej troštajo s prerokovanji v političnih krogih. V resnici sta pa oba kandidata za enkrat še skoro enako močna. Danes bo imel kandidat demokratske stranke new-yorški guv. Alfred Smith svoj sprejemni govor v državnem kapitolu v Albany. Mnogo bo odvisno od tega govora, kako platformo bo nosil njegov program v kampanji. Ako bo konstruktiven, kar brez dvoma bo. tedaj bodo republikanske trdnjave v nevarnosti, da jih u-pliv demokratskega kandidata ne podere in prinese zmago demokratski stranki. Takoj po sprejemnem govoru guv. Smi-tha se bo začela še le prava gi-gantična volilna borba sirom Unije, ki bo trajala z vso Iju-tostjo do 7. nov., na kateri dan bodo volilci odločili, kdo naj sedi na predsedniškem stolcu v Beli hiši prihodnja štiri leta. PRIPRAVITE SE PROTI PLINU ¥ VOJNI. trujen je izjavil, da je bolj lačen, kakor pa kaj drugega. Zrakoplovu, s katerim je Goebel dosegel ta rekord je ime "Yankee Doodle". Gaso-lina je vzel na pot 450 galo-nov. Polet je izvršil,, d* bi bil kje pristal na zemlje med potjo. Tako opominjajo znanstveniki Združene države. — Uporaba plina v vojni ne bo prepovedana, pravi ameriški kemist. Washington, D. — Edmund Bullis, tajnik izvrševal-nega odbora Narodne zveze za kemično obrambo v Ameriki je izjavil v svojem govoru pred 600 kemičnimi strokovnjaki, da nobena dežela na svetu ni tako industrialno pripravljena za kemično vojno, kakor so ravno Zdr. države. Dalje je trdil, da v prihodnji vojni bo uporaba plina v veliki meri, kljub temu, da v raznih mednarodnih pogodbah u-porabo plina prepovedujejo. Najnujnejša potreba radi tega je, da se ljudje proti plinu pripravijo. Ljudstvo je treba izobraziti v tem oziru, da bo na to pripravljeno in se znalo varovati proti plinu. Plin je zelo nevarno orožje proti onim, ki plina ne poznajo in niso na plin pripravljeni. Zato bo treba narod o tem poučiti. Značilno je v sedanjih dneh zlasti to, da na eni strani kujejo mirovne pogodbe, na drugi pa napovedujejo in svare proti modernemu orožju v vojnah. -o- ZDRAVNIK IN NJEGOVA POMOČNICA KRIVA SMRTI MLADEGA DEKLETA. La Salle, 111. — Oblasti so te dni zaprle Dr. J. P. Morana, zdravnika in kirurga v La Salle ter njegovo pomočnico Mae Bowers. Oba sta bila odvedena v okrajne zapore v Ottawa. Obdolžena sta, da sta kriva smrti 19 let stare deklice Til-lie Hartel, na kateri je izvršil Dr. Moran nepostavno operacijo. Ogled, ki ga je dvignil mr-• aški oglednik je dognal, d?, je zdravnik kriv nedovoljene in nepostavne operacije, ki j a bila vzrok Tilkine smrti. Mlado dekle, kakor pravi poročilo je'bila noseča, ker se je menda bala sramote je šla h zdravniku, da bi ji odpravil. Pri o-per$ciji se je morala zastrupiti in je čez par dni umrla. Zdravnik in njegova pomočnica prideta pred poroto. Ta slučaj naj bo opomin drugim, ki f' hodijo okrog kakih mazačev in se. ft tem igrajo z (nevarnostjo smrti; • KRIŽEM SVETA. — Port Au Prince, Haiti. — Veliki orkan, ki je prihrul od Zapadne Indije je razdejal na Haiti več vasi. Po silnem viharju so nastale poplave, ki so u-ničile. kar je še ostalo. Nad 200 oseb je mrtvih, večinoma sami domačini. Vas Louis de Sud je docela uničena. — New York, N. Y. — Tukaj je bil ustreljen policaj George M. Egan, ko je zasledoval štiri moške, ki so drvili s čezmerno hitrostjo po mestu. Ko se jim je policaj približal so jeli nanj streljati iz autoja in ga ranili. Detektivi so na delu, a zločincev niso še našli. — Chicago, 111. — Paul Brauer, lastnik Brauer kavarne v Lincoln parku je našel v nedeljo večer pod klopjo okrog mesec staro deklico, katero je morala tja položiti kaka brezvestna mati. Otročiča so nato vzeli v sirotišnico sv. Vincen-cija. — Moskva. — Ruski lomilec ledu Krasin se je vrnil v lu-ko Stavanger, na Norveškem, kjer se bodo izvršile male poprave na strojih, nakar se bo povrnil ponovno na iskanje zgubljene ekspedicije /srako-plova Italie in pogrešanega kapitana Amundsena. Iskanje se vrši v severnih delih od Spitz-berškega otočja. — Buenos Aires. Argentini-ja. — V nedeljo ponoči se je potopil v bližini Pangola potniški parnik Miraflores. Na stotine potnikov je prišlo ob življenje. Izmed vseh se je rešilo samo 11. potnikov. Natančnega vzroka nesreče še ne vedo. — Chicago. — Triletni deček Robert Willis, s 5730 Prairie ave. je padel s porča iz tretjega nadstropja na zemljo in se na mestu ubil. Mati se je onesvetila, ko je zvedela kaj se je zgodilo in so jo v histeričnem stanju prepeljali v bolnico. Več previdnosti je treba pri otrocih. — Chicago. — Občeznani poljski župnik Father Louis Grudzinski, župnik cerkve sv. Janeza od Boga bo prihodnjo nedeljo slavil svoj srebrni jubilej. Za slavnost se vršijo velike priprave. — Columbus, O. — Auto-mobilski policisti so dobili nalog strogo paziti na one auto-mobiliste, ki nadlegujejo s žvižgi in klici žene in dekleta po ulicah. Vsak tak, ki bo odslej zaloten od policije bo primerno kaznovan. — Rockford, 111. — Tri osebe so bile nevarno ranjene, ko je blizu mesteca Lathama, 12 milj severno od tukaj treščil na tla C. A. Sail, s svojim zrakoplovom. Dva Sallova brata, ki sta se vozila v letalu sta dobila tako hude poškodbe, da je težko, da bi okrevala. — London, Anglija. — Angleški plemenitaš Haldane of Cloan je preminul na svojem domu v Cloanu. Pokojni je bil prominentna angleška osebnost. Bil je ustanovitelj angleške teritorijalne armade. Leta 1906 je bil angleški vojni tajnik. Umrl je v 72 letu starosti, i • —:—o- Naročajte r najstarejši slo-renski Ust « Ameriki "Amerf-kanski Slovenec!" Iz Jugoslavije? NEMCI S ZAUPANJEM GLEDAJO NA DR. KOROŠCA KOT PREMIRJA JUGO SLOVANSKE DRŽAVE. DR. KOROŠEC MODREJ ŠI OD RADIČA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Dr. Korošec bo kos svoji nalogi. "Germania", glavni organ nemškega centruma, prinaša o Koroščevi vladi uvodnik, v katerem se bavi v prvi vrsti z o-sebnostjo dr. Korošca in izvaja: "Po štiriindvajsetdnevni krizi je prišlo do novega kabineta, katerega vodi voditelj Slovencev, dr. Korošec in v katerem je prvič, odkar obstoja jugoslovanska država, mož-pre-,čan predsednik vlade. Novi ministrski predsednik je preizkušen Jugoslovan; obenem pa tudi državnik, ki svoje velike politične karijere ni začel šele s polomom stare Avstrije, ampak je imel dolgo desetletje že v stari državi pomembno vlogo. Korošec je po poklicu katoliški duhovnik; tudi to je omembe vredno, ker se je prvič zgodilo, da stoji na prvem mestu na pravoslavnem Balkanu ne samo katolik-laik, ampak katoliški duhovnik. Katoliški duhovnik, ne-Srb, pa prepričan Jugoslovan — ti trije pojmi označujejo moža, pa tudi njegovo misijo, ki naj služi v luči krščanstva in narodnosti, v kolikor pride Koroščeva volja v poštev, spravi! In to notranje in zunanje-politično. Bila bi napaka, če bi se ne spomnili na dejstvo, da je bilo ob ustvaritvi vlade vzeto vprašanje obnove ali ugasnitve jugo-slovansko-italijanskega jadranskega dogovora. 28. julija je potekel rok, ko se prijateljska pogodba ali za pet let podaljša ali pa odpove in z 28. januarjem proglasi za ugasnje-no. Jugoslavija in Italija pa morete biti le zaveznici ali pa sovražnici — te iz avstrijske zgodovine vzete besede dr. Korošca bodo pač držale. Če pomislimo še na posojilo, ki se je odložilo na jesen, je krog nalog nove vlade očrtan. Zares — kopica nalog, ki zahtevajo celega moža. da lahko vodi državno krmilo. Ali bo dr. Korošec tej nalogi kos? Njegova preteklost govori za to. Že četrt stoletja stoji dr. Korošec v politiki. "Germania" opisuje nato Koroščevo politično delovanje v okviru stranke in stare Avstrije; omenja razliko med njegovimi in nazi-ranji dr. Šusteršiča, delovanje v stari Avstriji, njegove politične zamisli in zgodovinsko delo združenja nove s staro srbsko državo, ter pri tem vzporeja hrvatske politike. "Če so sklenili Hrvati leta 1925 pod vodstvom Stjepana Radiča mir tudi z Belgradom, kar je pomenilo kapitulacijo, niso v nadaljnjih treh letih nikdar razumeli izvojevati si v Bel-gradu tak položaj, ki bi odgovarjal njihovemu številu, inteligenci in gospodarski moči. Radič ni bil nikdar politik, posebno pa ne tedaj, ko je sklenil mir s svojim najhujšim nasprotnikom — Pribičevičem in je taval za njim, tedaj zveza, v kateri razpolaga Pribičevič z višjo politično inteligenco, Radič pa z masami, katere je izročil Pribičevičevi želji po moči. Kajti temu gre le za moč! Kako čieto drugače je rav-nai previdni vodja Slovencev, ki je sklenil ravno pred letom z radikalno stranko volivni pakt, se združil z radikali po septemberskih volitvah tudi v parlamentarno zajednico in tako dosegel, da je postal, četudi vodja le ene najmanjših strank, vsekako pa kot zastopnik najmanjšega jugoslovanskega naroda, krmar vse države, ne da bi zadel na odpor pri radikalih, ki imajo mesto ministrskega predsednika takore-koč v svoji dediščini! Ta primerjava previdne Koroščevo politike z zelo motno hrvatsko daje vsekako dovolj jamstva, da bo kos notranjemu, četudi ne ravno rožnatemu položaju. Če se gleda na parlamentarizem, je bil po neuspešni misiji Hadžiča edini izhod — stara koalicija, ker je opozicija odklonila tako koncentracijsko kot nadstrankarsko vlado, če ne pride do takojšnjih novih volitev. Tej zahtevi se od tiste strani, ki nosi odgovornost, ni moglo ugoditi, ker zahteva ratifikacija Nettuna, zunanja politika sploh, kakor tudi vprašanje posojila takojšnje parlamentarne sklepe, ne pa — vo-Iivnega boja, čigar uspeh itak na bi prinesel bistvenih sprememb." Nato se bavi list s številčno močjo sedanje vlade in končuje: "Če smo govorili uvodoma o izredno veliki odgovornosti dr. Korošca, je odgovornost opozicije še mnogo večja. Brezmejno nadaljevanje opozicije, ob-strukcije ali celo abstinence u-tegne še razširiti oddaljenost v notranjem življenju Jugoslovanov. Toda jugoslovanski narod je absolutno demokratičen ; drži na parlamentarizem kot vero v Boga. Gorje tistemu, ki se ga je do sedaj tu dotaknil!" -o- Strela v Želimljah pri Igu. V nedeljo, 29. julija popoldne je udarila strela v kostanj poleg hiše po-, sestnika Jožeta Jakiča in prišla po koreninah v hlev ter mu ubila dve lepi kravi. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! POZOR GITATEUI! V par dneh prične prinašati "Am. Slovenec" svojim čitate-Ijem velezanimivo socialno povest "ŽENA Z ZAPRTIMI OČMI". Roman živo slika bridke preizkušnje plemiške mladenke. Obenem je vseskozi poučna, zlasti za delavski sloj, ki mu kaže, kako mu manjka solidarnosti v njegovem mukotrpnem položaju. Prijatelji lista, obvestite svoje prijatelje in znance o tej povesti in nagovorite jih, da se na list naroče, da bodo čitali to povest od Ičraja. Stran t AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 22. avgusta 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC prvi in najstarejsi slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Iziaja ti tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in »prave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: 7a etto leto ......................................$5.00 Za pol leta ...........-............................. 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ....................................~$6.0'i Za pol leta .......................................... 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Mon. day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addrees of publication office: 1349 W. 22nd St., Chicago, III. Phcne: CANAL C098 Subscription: For one ytur ....................................$5.00 For licit a year ................................ 2.50 Chicago, Canada and Europe: i-'or one year ....................................$6.00 For halt a year ................................ 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslove, na listu znači, do kedaj imate list plač-n. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagale listu. DOFISI veznega pomena za hitro objavo morajo b ti ccposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je cas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. lintercd a* treond class matter Chicago, Illinois, under the Act of / r in. i "J?, at the post office at 18/9. "Is there anybodj* he asked, "who gives the slightest credence tO thVehfcfgčs that the clergy is the intellectual author of the assassination of Gen. Obregon? Go out in the street and ask the first citizen you meet if he believes them. If Gen. Obregon had lived he would have settled the religious conflict equitably, and the Church knew it. "For that reason the Vatican refused to negotiate with President Calles. It preferred to wait for Gen. Obregon to come into power. Gen. Obregon was diplomatic and had tact. His common sense told him the conflict with the Church was unnecessary and was doing Mexico infinite harm. Morones Held Responsible. "The people do not need to wait for an investigation to know who the guilty parties were. The Labor leaders were the guilty parties. Luis N. Morones was the intellectual author of the crime. "Look back at his speech of April 80. He served notice then and there that he intended to kill Gen. Obregon. The Laborites were continually and openly avowing their intentions. They declared Gen. Obregon would never live to take office. They went about everywhere, repeating this threat. "Who rejoiced over the assassination of Gen. Obregon? The Laborites in Tacubaya had a champagne party. Material evidence? There is plenty of it. Public opinion already is fully informed by repeated declarations out of the mouths of the Labor leaders themselves and by their repeated attempts against Gen. Obregon's life. Slayer Only "Instrument." "Will the execution of a miserable fanatic at police headquarters satisfy public opinion? It will not. He was merely an instrument; an automaton. But public opinion will demand the punishment of the persons who fomented this individual's fanaticism, who suggested to him that he kill Gen. Obregon, who put a pistol into his hand and told him he would earn salvation by commiting the crime. "Public opinion will demand that the vicious Labor lead-rs and all of their vicious following be eliminated from our mblic life. That is our condition for co-operation with Pres-dent Calles. We demand, too, that the congress name as pro-i-ional president a man who stands for the principles enunciated by Gen. Obregon.*' Tudi "Prosveta" je naredila "potezo", ki ne more vleči, ker je še več ko — prozorna. vVTNT**^®^ NAŠI MOŽAKI RAVNO PRED NAMI. Pueblo, Colo. F udi posnemamo. V tem smo podobni opicam, pa se nam ne : teje v sramoto, ker v marsičem smo podobni živalim, kakor vidimo marsikaj enakega v kamnu in rastlini, v rastlini in životinji. Posnemamo. To nas uči psihologija, ker že tako radi slišimo višje tuje izraze: j,o svoje rečemo dušeslovje. Ni sicer brez vse koristi, če rabimo takele ptujke, ker se dosti rabijo v vseh kulturnih jezikih. Posnemamo, da, le pridno posnemajmo, ker imenitne vzorce imamo tudi mi Slovenci. Stari benediktinci so radi govorili o našem slavnem Pircu, ki jim je bil vzor pravega duhovna. Čeravno je posebno gore! za dušni blagor Indijancev, vendar je obiskaval naselbine evropskih narodov, da jih je poživljal v verskem duhu. Isti čas je misijonaril zlasti med Nemci v Minnesoti Rev. Weninger S.J., 3;ajerc, ki je po tudi študiral na ljubljanski gimnaziji. Ko je Weninger čul, da tam in tam obiskuje Rev. Pire. je dejal: potem so pa preskrbljeni najbolje, mene ne potrebujejo. Č. g. Pire je videl pozneje, ni bil kos vsemu delu, tedaj je pridno iskal druga sredstva. Napotil se je v novo benedik- tinsko opatijo St. Vincent," Pennsylvania, naj bi mu prišli pomagat. Opat, istega duha za neumrjoče duše, je odcepil malo številce duhovnikov, da so v Sterns County, Minn., zasadili malo samostansko naselbino, ki je sedaj St. John's opatija in univerza istega imena. O. Pire je iskal, lovil sotrudni-kov ter jih potisnil v vinograd Gospodov. Prvo je ujel mladega dijaka, ki je bil le nameraval obdelavati pustinjo, rodovitno zemljo v Kraintownu. — Dejal je: študent in kmetovalec, iz tega ne bo nič. Takrat mladi študent je postal Rev. Vincent Schifrer, O.S.B., sedaj 851etni starec, ki še vedno pomaga v dušnem pastirstvu. Vsi posnemamo. Rev. Vincent je potegnil sem iz Bitnja, Gorenjsko. dva dijaka, Rajgeljna, poslej Rev. Bartel, svojega bratranca, Ločnikarja, ki je bil pozneje tretji opat v St. John's. Njegova sestra in sestra č. g. Bartelna so pa postali benedik-tinki. Obe sestrici še vedno marljivo opravljajo svoje posle v samostanu. V obadva samostana je polagoma pristopilo še več Slovencev in Slovenk, I ko so naselbine rastle, in tedaj in vse to polje, trdo ledino, je počel obdelovati možak plemenite gorečnosti, preč. g. Pire. Stari benediktinci so dostikrat pripovedovali o skromnosti apostolskega misijonarja. Prišedši od misijonov, ves izmučen, strgan in lačen, je le vprašal: ali imate kaj mleka in kruha pri hiši? Kaj prida tako ni bilo pri hiši. Častiti očetje in spoštovani bratje so pustili vso svojo zalogo v borštu. Kateri profesor ni učil od 11. do 12. ure, je vzel puško ter privlekel v samostan kake zajce ali včasih še kakega jelena. Rev. P. Vincent Schifrer se je zlasti zanimal za risanje, slikanje in naravoslovje in tedaj so ga v novem zavodu jako potrebovali. Še sedaj skuša, modruje, kako bi iznašel perpe-tuum mobile. Enega samega koleščka mu še manjka. To ga najbolj skrbi, če začne leteti, ga ne bo moč ustaviti. Ločnikar, č. g. opat Bernard. (je bil pravi biser za benediktinsko opatijo. Bil je že v Ljubljani najzmožnejši dijak, nepremagljivi tekmec prevzv. škofa Jegliča, tedaj je postal najspretnejši profesor v benediktinskem zavodu. Pred vsem je pa ostal tako ponižna duš-ca, da je povsod skušal postati služabnik vsakega, da, sluga najnižjega. Rajni Anton K a pus, po domače mežnar. bivajoč v St. Stephen, Brockway, mi je pravil, kak vtis je mladi Ločnikar napravil, ko je prišel čez veliko lužo v novi kraj. Mežnar je o-pazoval mlade slovenske dijake pri sv. maši v St. Joseph, kamor so 12 milj daleč peš hodili ob.nedeljah. — Dejal je: Ločnikar se ves čas ni ozrl okoli sebe; nje trove oči, njegov duh je bil pri oltarju, vtopljen v presveto skrivnost. Po sv. maši sem sam omenil drugim rojakom: iz toga dečka "bo še nekaj velikega. 7. majnika 1890* smo glasovali za novega opata, in izmed 100 volivcev je dobil skoraj vse glasove. Dokončavši srečno volitev, smo se zbrali v jedilni sobani na veselo praznovanje in okrepčanje. Stara korenina, Slovenec, č. g. oče Severin Gross, O.S.B., se ni mogel str-peti. moral ga je še slovenski pozdraviti. Krepko je zapel: "Kol'kor kapljic tol'ko let . . ." Mi vsi, tudi duhovniki različnih narodnosti, so z nami nadaljevali. Poleg vseh krščanskih in redovnih čednosti je bil pristni Slovenec, veselega srca/ družabnega razpoloženja; kjer je bil on, tam ni bilo nikdar dolgočasno. Živ, živahen, šaljiv. Nikdar ni bil kaj prida zdrav, pa tega nismo mogli slutiti, ker je z močno voljo preobvlada! vso onemoglost svojega telesa. Ko sva bila na gomili njegove matere v Albany, Minn., mi je smehljaje pripovedoval, kako ga je pokojna mati nabila. Dejal je, da so molili rožni venec sleherni večer. Med molitvijo ga je zmotilo nekaj šaljivega, da se je nasmejal. Mati pa po njem z debelim, velikim rožnim vencem, rekoč: pri svetem delu se boš smejal! Z nežno ljubeznijo je bil vedno navezan na svojo mater Ves svoj uspeh je pripisoval svoji brumni in pobožni materi. Človeško govoriti, njegova zgodnja smrt je bila neizmerna zguba za opatijo. Komaj pet let nas je po očetovsko vodil. Težko se kje žaluje tako splošno in tako ginljivo, tako odkritosrčno, kakor smo za ranjkim opatom Bernardom. Smrt nam pa nikakor ni ugrabila njegovega vpliva in njegove molitve. Vedno se zmislimo na njegove modre nauke, vedno nam prihaja pred oči njegovo prijazno obnašanje. Neustrašno skušamo nadaljevati, kar je vpeljal tako blagodušno. P. Cyril Zupan, O.S.B. -o- KAJ JE NOVEGA MED FARMARJI NA WILLARDU? Willard, Wis. Tu je po daljši bolezni (rak v želodcu), večkrat previden s sv. zakramenti, umrl Anton Merhar. Star je bil 69 let. Doma je bil iz Blat, župni ja Dolenja vas pri Ribnici, po domače "Otavčev". — Pogreb je bil s črno sv. mašo zadušnico, katere se je udeležilo več znancev in prijateljev pokojnega. Bil je še samec. John Horvat, kateri je bi! nevarno obolel, je na potu o-krevanja. Želimo mu popolnega zdravja. Tu je bilo zadnje čase več rojakov iz Waukegana, med njimi tudi Mr. Frank Opeka, tajnik gospodarskega odbora Zakaj Angleži in Amerikan-ci tako ljubijo Kitajsko? —Dr. Julius Klein, načelnik trgovinskega departmenta poroča, da Kitajska izvozi letno približno do 150,000,000 dolarjev raznih izdelkov. Sedaj, ko so Zdr. države pa podpisale prijateljsko pogodbo s Kitajsko, pa bo izvoz narastel do neomejene svote. Kitajci tudi silno veliko uvozijo raznih produktov iz Anglije. Odtod ta šmentana angleška in ameriška ljubezen do Kitajcev. "K-eft", pa zopet "kšeft", je tista stvarca, za katero se ves svet tept in lasa . . . Z -i * Radi šmentana mode . . . — Lovenje kač. krokodilov in raznih kuščarjev je postalo plodo-nosna industrija, odkar so si moderne ženske privoščile čevlje iz kačjih, krokodilovih in kuščarje vi h kož. Lansko leto se je prodalo v Združenih državah nad 500,000 kačjih kož in skoro približno toliko kož od raznih kuščarjev in krokodilov. Pri vsej tej. l>i rekel kak naš čiovek, neumnosti, so nekateri le zelo dobro zaslužili. Velja nač rek nekega filozofa, ki je rekel: Ni je tako neumne stvari na svetu, da bi nihče nti KSKJ. Vsem se je tu prav lepchypt» 11 e ime! od nobene ko dopadlo. Vreme imamo zadnje dni sila vroče. Letina kaže vse prav lepo. Brat Cyril J. Jordan iz Lemonta je bil tu doma, nekaj časa na počitnicah. Birmo bomo imeli tu 31. avgusta. Začasa prvega sv. obhajila tukajšnjih otrok napravile so članice altarnega društva v društveni dvorani kaj okusen obed, na katerega je prišlo številno rojakov. Vse ie bilo v splošno zadovoljnost. V imenu župnije izrekam najlepšo zahvalo vsem! Bog bodi plačnik! Ludvik Perušek, zast. -o- IZ URADA DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV. Denver, Colo. Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom, posebno pa članom in članicam onih društev, katera so delničarji Doma, da Dom Slov. Društev priredi dne 26- avgusta veliki skupni piknik. ki se prične ob 2. uri popoldne v Domu in na vrtu. Pies se začne ob 6. uri zvečer. Vsi Slovenci in bratje Hrvatje se vabijo iz Denverja in vse okolice, da se te zabave v naj-obilnejšem številu udeleže. Na razpolago bodo najboljše jedi, kakor tudi za suha grla bo najbolje preskrbljeno. Godba bo izvrstna in plesalo se bo po dnevu zunaj, zvečer pa v dvorani. Ker je namenjen čisti dobiček za Dom, pri katerem je vedno obilo stroškov, ste še enkrat prošeni vsi, da se zabave gotovo udeležite. Odbor se vam za vse že v naprej zahvaljuje! George Pavlakovich, tajnik Doma Slov. Društev. ! risti, pa t tiri r ne tako dobre, da bi od nje nihče škode . . . ne imel nobene Pregovori tudi vedno rit drže. — Na svetu se je dobil prijatelj, ki so nikdar ni učil varčevati. kaj šele hraniti za stara leta. Tako pride enkrat v družbo. kjer so se razgovarjali o raznih dobičkih in kako je ta in oni na hitro obogatel. Pa prav- ta prijatelj: "Ja, pregovor, ki pravi, da je ta prvi tisočak najtežje skupaj spraviti, je resničen." — Zraven njega sedeči v družbi se pa oglasi: "Vraga je, še ne dolgo tega je neki prodajalec delnic za oljne kompanije na prav lahek način mojega odnesel ..." Ne najde primernega darila. — "Rada !>i kupila darilo za svojega moža." meni mlada gospa v trgovini. "Prav, milostiva! Morda kakšno lepo kravato?" skuša ustreči prodajalec. "Ah, moj mož ima brado." "No. potem pa morda kak lepo pisan telovnik." "Tudi ne, saj ima moj mož dolgo brado." "Hm, če je tako, potem Vam lahko ponudim še samo nizke domače copate . . ." * * * V šoli. —' Učitelj vpraša malega Janeza v šoli: "No, povej mi, Janezek, kaj je razburjenje?" — Janezek: "Razburjenje je, razburjenje je, kadar n. pr. naš oče pridejo pozno iz oštarije, tedaj se mati tako razburijo, da nas vse od kraja nabije jo . . ." •'"'I!:!..':'!.:' "'T/ » : PODLISTEK * ŽIV POKOPAN. Po angleškem izvirniku Ai-nolda Sennet, napisal Paulus. (Dalje.) Raa m javori prvi in ima čas, da ponudbo trezno in mirno presodi, da si blago ogleda. Za ljubezen je potem še vedno časa dovolj. — Ne zamerite, da govorim v suhpoarnih, trgovskih izrazih o tako nežni zadevi!" Lenkine velike rjave oči so plesale v hudomušni, veseli dobrosrčnosti, ko je Aleš pri "ogledovanju blaga" zbegano in preplašeno obračal oči na vsa strani, kakor bi ne vedel, kam bi se skril. "Prosim, vzemite še košček mrzle pečenke!" mu je ponudila, ko je videla njegovo zmedo. Aleš si je vzel. Kako okusno, fino mu je stregla! In kako dobro mu je dela njena postrežba! Aleš Blaž ni bi! vajen, da bi mu stregle nežne ženske roke. — In kako prav mu je prišel tale košček pečenke! Jc vsaj imel kam dja-ti svoje boječe oči. Sicer pa se mu je vračal pogum! Uiti itak ni rr.ogei več. Zamudil je pravi čas. Skrajno neolikano bi bilo, če bi sedalje vstal in odšel. Da bi le tehle velikih rjavih oči ne bilo! Neprestano so ga gledale in o-pazovale! In tudi mati ga je venomer gledala. Seveda, ogledovali sta si "blago" —. Aleš ni mogel prenesti, če ga je kdo takole nabadal z očmi. Pa branil se bo, branil kakor volk v pasti. "Zeli se," je dejal pogumno in si naložil grižljaj, "da ste trgovka ali kaj, ker se tako dobro razumete na trgovske izraze." "Tisto ne. Pa moj oče je bil lesni trgovec in jaz sem bila njegova tajnica. Tudi moj rajnki je bil kos trgovca." "O, veste, gospod Brglez, Lenka je zelo sposobna trgovka! In denar zna štediti, denar —!" "Nikar me ne hvalite, mati! Gospodu Br-glezu bi se vaša hvala utegnila sumljiva zdeti!"' "Nikakor ne! Vajen sem, da si naredim svojo sodbo o ljudeh po lastnem opazovanju." "Torej tudi vi opazujete —? Radovedna sem, kaka bo vaša sodba." Šegavo mu je pogledala v oči. "I — no," je dobrovoljno dejala mati Barba, "saj smo zato prišli vkup, da se pogledamo in da vidimo, ali smo drug za drugega ali ne." Alešu so lezli mravljinci po hrbtenici. Hipoma mu je prišla rešilna misel. "Povejte mi, koliko ponudb ste pa dobili na vaš oglas?" "Pomislite," je ponosno ppvedaja mati, "štiri je dobila, štiri!" 4 "In izmed teh štirih vam je Hinko Brglez," — Aleš Blaž se je še ob pravem času spomnil, da je on Hinko Brglez —"sem vam jaz najbolj ugajal?" "Saj pravim, take ženidbene ponudbe človek lahko trezno, mirno premisli. Razen nekaterih drugih postranskih sem imela dva glavna razloga, ki sta govorila za vas. Pisali ste mi namreč," — Aleš se je nervozno igral s kruhovimi drobtinami. 'Sedaj bo prišla na dan moja prevara!' je premišljeval — "da ste osebni tajnik pisatelja Aleša Blaža, da upravljate njegovo premoženje in da se razumete na denarne posle." "O ti preklicani goljuf!" je na tihem za-sodil Aleš o Hinkotu. "Vidi se, kam je meril!" — Glasno pa je rekel: "Resnici na ljubo vam moram povedati, da sem tistikrat hudo pretiraval. Aleš Blaž je bil revež, denarja ni imel in Hin — in jaz sem bil le njegov sluga. Ne vem če — "Kako ste skromni, gospod Brglez!" je dejala mati Barb£ in ga prijazno gledala. "Bojim se, da bodete doživeli razočaranje! Vdova bogatega lesnega trgovca vendar ne bo vzela za moža —* sluge!" Hvala Bogu, zunaj je bilo! Ta udarec bo rešil položaj! "Kako ste skromni!" je ponavljala dobrodušna mamika. Lenka pa je rekla: "Prav taki ste kakršnega sem si vas mislila. Nekoliko plah in boječ, kadar pridete med ljudi, v pismu pa trezen, moder, miren človek —. Ves tak ste kakor —." "Tudi njen rajnki mož je bil tak," je pravila mati. "Nekoliko plah, sicer pa miren in pameten. In na denar se je razumel. In prav takega, pravim, potrebuje Lenka. Nekaj denarja ima, majhno posestvo in..." "Ti sto o revščini Aleša Blaža pa tudi ne bo čisto res!" Lenka se je razvnemala. — "Poznam ga, našega najslavnejšega pisatelja. Velik mož je bil. In taki ljudje so gotovo bogati." "Mislite si! Po cele popoldneve je tičala v njegovih povestih! Že samo ime tega slavnega moža je bilo priporočilo za vas!" Aleš je zardeval kakor nevesta. Rad je poslušal svojo slavo, — saj ga nista poznali. Le to ga je jezilo, da ga imajo ljudje za bogatega: On — bogat! Razne v Meksiki. * Pr. razni '. •. i. ;nno vladaj zdaj v Meks'ki, si je težko naivditi ■ve h 'i « • olo/. -Ju, ši :.e:-'Je pa, da bi se spravila resnica. 1; u:s's.ia . , n; dan.\ (i it:ivo J i' ti.. nek: Jose Leon oral umoril Al vara Obr-gona -le;. •• na i! m«, a prijeli. Takoj se je za celo s ,-i . j .• mesta, in sam predsednik Calles je pj. i*' ; va . dlas i drugi so baje dognali, da jo morilec To:\;! strasten "31 rikalec", verski fanatik. Do je To--'' i al fan a til, J< . a< na dlani, ker drugače bi ne bil zgrabil za < a. ' ! i. . ■ • A!i J • v: k." faratik. Je tudi mo- }>•<.:, . j'.1 pa : če se rovori o "klerikalnem" fa- naLiku. X •! > ,-e ■■ ko; udi "a . ie — poteze. ! -.ji !i : potezo; da bi Obregonov urner n .\. • <. ■ . kim a :ij; m ]k dpredsech;•].:». unij, r »m < • pot-;•: rt iz takozvanih klerikalnih .'•»gov, j«. . ■ ( om jivo, dasi bi bilo naravno, če se kdo brani očitka kakega političnega umora, predvsem v slučaju, če ni k:-.v. 1 -v /. : go o\ I ojavi da nekaj ne more biti v redu. ^ kros. k! i ,.o i>;..\ •,]'•;• "klerikalni in se hočejo ti pojav5 zvaliti ;a k eriki Ine /aine. :■:-. ' i l : : '.. i! i do moči. so s" to moč lepo r. idi . . r. . rej. 'os avli i so listo kandidatov za pred > - . Calles, de la Huerta, Morones in Vil- lareal . . . Kdo * la? :'. je narod? Umevno je toraj, da • •«» izg>n;i; 'm-. (. v,.., ■ l:i . > V-ili na listi, kot — puntarji. Am.!, > i--d! 1 i ž< ;]:•.- j določer.imi kandidati ni bilo so-... i" • 1 ir-i'1 .a Je i a "riti na vrsto Morones "i Ipred .!"iik ]• :ka. . • c-.e-avske federacije. Baje jc t "<' • - ''* : : •'Yta'iur •. k:-;* so bile razmere med Meksi--••i' • ..i • ,)■• r.. -ate. i i Morones je poma- gal Obre^onu lo 1 andldature. Vse mogoče. i". "•' •: 1 ' '•;. Ca!:-. •• i i mu bil ' • i pust it mesto .'■ • i, k :• c Calle/u je znano, da se trdno dr:-.! ■ : bo » i !n:«' , ] ravijo sloven ki občudovalci < č il ;a v f/»kLl. D ^ - t: O'-: e;;"ova je bil izvršen na Mo- H'iH a ; . . :. ie bil i' - *on obstreljen in zadet v ledje. L 'o Je - c r-., j c bil izvršen atentat? V meksikan- t javn • i h o k • v grobu, samole atentat jc prišel na dan. . .';. ;•■)]•:.. Mžerikaliii krogi so prišli s "po-' v.S : .V . i »a 'U\ska federalia imajo roke vmes. Če J' i ' : i kri- .a ti si: ".ni. bi bila "poteza"' malo- ■ i«'-'. , i »••> K - ■ r-. ' pri-.i ; -i slej na dan. Na kako "potez ti v političnem življenju vsak pripravljen. ' - i, l-i . e : r'.-)ž::Je;.) čoz "klerikalno" hudobno 'H":. ', i » .> • ;!• r: ' ^ • ' . oswta" in njen člankar, "da ne bo r .v • rozor^a. naredijo v istem hipu drugo ..........■ : - -č • vsa L način Obregonov umor hočejo " . . V;i svetu je vse mogoče, in naj-v \ " ' . lo, da se koga opravičuje, če je res ka- i !•:- ir. .Dvom pa je opravičen in na mestu. a1. "voiUvah" pridejo v poster pač le privrženci aan .kh: a Obr gona. A;i so to klerikalci? Edinole ti bi za-'■>!'"i m: 'da !)r(; r -ill izvolitev Moronesa za predsednika, ni-k :i pa "klerikalci zvesti katoličani. Kakšen interes naj bi to:j i im"Ii kleri kalci na potezi, da bi kazali na laborite kot duševne prouzroči.elje umora? A k«) je kdo izeen Callesovih krogov naredil kako potezo, potent s > j > Obr a-oi ovci po svojem voditelju Diazu Soto y Gama, ki se gla i: , Sreda, St. atgitfte 1928. is ■a ii»ii»i ai miiTiififi AfflffWmPlWWII pUvTbrfEt mmm Stran 3 Zapade« Slovanska Zveza M Oto* DENVBR, CO^O, NASLOV IN IMBNIK GLAVNIH UBADNIKOT 2A BODOČA ŠTIRI LSTA: UPRAVNI OD BOH Predsedniki Anttn Kochrrar, 1808 Berwfcad (tfi, PtfKk Podpredsednik: John Shm, 4751 Baldwlb C*, Dsuver, Tajnik: Anthony Jsrlto, 4835 Wa«fa«taa tt«^ CsifK, Blagajnik: Mlctesl P. Hocvatt, 4801 WK^lrn Dam* G** Vrhovni zdssvnlk: Dr. J. F. Soodeo. Tbstchw Btfldfag, Pueblo, Colds NADZORNI ODBORt Predsednik; Mati J. Kocfcsvsr, Attcrney «t La*. M Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovfcfl, 4717 Orarii 2. nadzornica: Mary Gnan, 4949 Washington 8t, Deovsc, Goto POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovfch, Box 43, Mid rale, UtaH. 1. porotnik: Jos Ponlkvar, 1030 E. 71st Str., Clsvrfaad, O. 2, porotnik: John Kocraan, 1203 Mablen Avenue, Pueblo, Cofa. URADNO GLASILO« " Amerika rw ki Slovenec", 1849 West 22nd Street Chicago, Ili V60 denarna nakaznice tn vm uradne reQ m) ts prJBji^i IS& javnega tajnika, tsi pritofbe pa na predsednika porotnsf a o&bor*. Prc4-nje za sprejem, spremembe sswovalrfns, kakor tu£ nfecljlrs boinHfcs nakaznice, naj at polil jajo na vrhovnega sdramllcjk. Z. S. Z. s« priporoča vsem Jugustovmazik kakor tad ghdUau dragih narodnosti, Id so tcnolnl anglefksga jezika, da ss ft prtfctoptjo. Kdor želi postati član zvtce, naj ss oglarf pil cajoftc n*JbiLl5xjTl-obcenem. dne 15. avgusta, pa lii se moralo pri Izdatkih društva >t. 1 glasiti pravilno S1 SI.50, in ne, kakor jO pomotoma natisnjeno, $1 71.50. Anth. Jeršin, gl. tajni*, -o---- NAZNANILO. Cleveland, O. I/, urada društva sv. Katarl-m< Kt. 20 /,SZ. — Kakor že f.na-no vsej širši Javnosti in tudi «e-stram društva sv. Katarine, bo dne 0. scM)tombra velik dan r.a naše društvo sv. Katarine, ker bo razvitje in slovesno blagoslovljena naša zastava v cerkvi sv. Vida. Zatorej drage sestre pozor! Pridite ta dan vse na plan bre-'. izjeme in razlike. v ;ik praznik za vse Katrice in Ka4 Washington Street. — Vsi v Denverju. Seje se vrše vsako druge sredo v mesecu v dvorani slovenskih društev. Štev. 3. dr. Slovtll, Pusbld, Cold.- Vreds. Joe Shustnf Sr., 2131 Routt Ave., tajnik John W. Crist, 513 Moffat St., blagajnik Martin Kolbezen, UWH Si.. Santa l"e. Vsi v Pueblo, Colo. St ic sc vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Mid-valc, Utah. — Predsednik Frank Ko-Mclo II315, tajnik Joseph Percich, I'">\ 288, blagajnik Dan Radovich, II"\ 43. Seje sc vrše vsakega 10. v m< iccu v dvorani Dan Radovicha. Štev. 5. dr. Planinski Brstj«, Lead-»ilie, Colo. — Predsednik John Fajdi-Ra, 319 W. 2nd St., tajnik Joe Mohar, W. 2nd St., blagajnik Frank Zait* Jr., 503 W. 3rd St. Seje sc vrse vsakega 11. v mesecu na 527 Elm St. Vsi v Leadville, Colo. štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. Predsednik Joe Kapsch, tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St., blagajnik Frank Klun. Seje se vrie vsakega 12. v mesecu v dvorani dro-■tva Zvon in društva Triglav SNPJ, štev. 7. dr. Sv. Roinsgsvtncs, lte* ver, Colo. — Predsednica Amalia Za- taf. K) Sheedy ROvv; faj. Mary Gruffl, <949 Washington St., blag. Mary Pernic 4576 Pearl Street. — Seje nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Narodnem dom«. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Šali-da, Colo. — Predsednik Joe Kocman, Box 661, tajnik John Hrvat. 619 W. 2nd St., blagajnik Anton Gaber, 444 W. 3rd St Seje se vrfie vsako ^ nedeljo v «m?secu. §ttv. 25. dr. Napiedrt Slovenci, West Frankfort, ia — Predsednik /oho Majdich, R. R. 2, Box 22, tajnik in blagajnik John Kukmai\ 605 E. St. Louis St. — Sej« a* vri« vsako iretlo nedeljo t mesecu V ColjsM dvorani nft 504 Socth Lc«an M. ob 2. tnl popc^daffK Stev. 2fk VsAS Vflbttči Cdffr brock, Pa. — Predsednik Loujs Rudolph. Box 162, Central City, Pa., tajnik In blagajnik Frank Zorman, Box 193. Seje st; vrfe vsako drugo nedeljo v mesecu. Btev. 27. dr. Zdru3enl Slovenci, Thomas, W, Va. — Predsednik Max Se-iak. Box 62, Coketon, W. Va., tajnik fn blag. John Jurca. Box 364. Pierce, ftaft se vri« vsako L nedeljo. Ste«. fS. dr. Vijolica, Pltte^urg, Kana. — Preds. Anton Stojs, R. 8, tajnik Joe Bohorch, R.F.D. 8, blsgsj-nik Joe Bohorch. Vsi v Pittsburg, Kana. Seje se vrse vsako tretjo nedo-ffc v 61 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohhx — Margaret Vintar. preds.; Mart Zupančič, podpreds; Mary Scd-mock. tajnica, 1316 Et. S5th Str.; Rose Grebene, zaptsnikarca, Marv1 \rintar, blag.; Martha Ki>relc. re- diteljica. Nadzornice: I rances Ponikvar, Mary Tumazic, Frances Anton-cic. Zdravnika: Dr. Oman, Dr. Kern. Seje sc vršijo v Slovenskem Narodnem Domu v starem poslopju, dvorana št. 4. vsaki drugi ponedeljek v mesecu. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Predsednik John Rovsek Box 56, tajnik Mike V. Gerbich, P.O. box 34, blagajnik Mike Dekleva, Box 93. Seje: vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani L. Peirucci & Son. Stev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa.— Predsednik John Flis, 236 Bellman St., Diacson City, Pa. tajnik Frank Vo-grin. 239 Bush St., blagajnik Ralph Konchnik, 219 Reese St. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne Mike Vogrinovih prostorih. Stev. 32. flr. "Washington," Cleveland, O.— Predsednik Anton Medved, 15322 Daniel Ave., podpredsednik John Pazderc. tajnik, Mike Svete 1239 E. 175th St., blagajnik John Glavich, 472 E. 152nd St. Nadzorniki: Frank Moro, Ignatz Blatnik in John Debe-Ijak. Vsi v Clevelandu. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kaučičovi dvorani na Waterloo Rd. Društveni zdravnik je dr. Louis J. Perme. Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jur-jovec, tajnik in blagajnik Peter Vidmar, 1849 W. 22nd St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. uri zvečer. Štev. 34. dr. "Bratje Slovani,** So. Brownsville, Pa. — Predsednik Andy Mihelčič, Box 281, tajnik Ant. Krištof, box 734, S. Brownsville, Pa.; hlagjnik John Stcpek, Box 733. — Seia se vrši vsako tretio nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v 'in v mceecu ob 10. ifi dopoldne v Manoghela dvorani, S. Brownsville, Pa. Društveni zdravnik br. F. S. Hoover. Brownsville, Pa. Štev. 36. dr. "Jugoslav Delavec." So. Chicago, 111. — Predsednik Jacob Stajduhar. 9600 Ave. L., tajnik Anton Mutz, 9393 Ewing Avenue, bla-gainik Matija Thomas, 9525 Ave. M. Štev. 37. dr. "Cvetoči Nageljni. Cle Elum, Wash, -r- Predsednik Frank Žagar, Box 801, tajnik Frank Moskon,. Box 181, blagajnik CasparjJ Miller, Šo. Cle Elum. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov aH ime, ali ksj drugega napačnega, blagovoli naj se na niti gl. tajniku Z.S.Z., da se to popravi. Raziidtarosti. — Opozarjajte svoja prijatelj« m znance na zanimive povest S "Asnerffcanskem Slovencu!' KJfeft VLADA+A UOI IN SEKIRA. Argentina Je ena izmed najbolj zftanih dežel svfeta — po svojem zmrznjenem megu, ki ga izvaža Sirom gveta in ki je našlo pot globoko v evropsko telino. Že iz tega dejstva se da sklepati, da mora biti klavni-ška obrt v Argentini visoko razvita. Dejansko so v Buenos Airesu klavniški veleobrati, ki nudijo velepestre in velekrva-ve slike, kakor bi si napetejših noben kino ne mogel želeti. Oglejmo si v duhu tak vele-obrat! Največja klavnica v Buenos Airesu — Frigorifico — zmr-zovalnica inlenujejo tamkaj ta podjetja — leži v Južni luki — Dod Sud. Njena okolica je zdravstveno in socialno še v popolnoma divjem stanju; človeška bivališča se ne razlikujejo dosti od kake afriške vasi, močvirje je le še za silo zasuto, milijoni muli se pasejo na ljudeh in živalih. Kakor orjak izmed pritlikavcev se dviga tu glavno poslopje podjetja, v katerem zakoljejo in predelajo dnevno do 3000 govedi in 5000 ovac. Glavno poslopje je sestnad-stropno; pravi klavniški obrat je v četrtem nadstropju. Nanj vodijo močne gredi brez stopnic, in to na zunanji strani. To Je precej strma cesta, po kateri gonijo živino naravnost pod nož. Na dvorišču so ogromne o-gTaJe, v katere najprej spravijo Sivino. Gonjači na konjih delajo red in skrbe za to, da 9e živali, ki 60 se od onemoglosti zgrudile, spravijo proč. Iz prve ograde seženo živino v drugo, ki ima samo en izhod. Ta izhod vodi k navideznemu na-pajalisču, odtod pa naravnost na klavniške gredi. Utrujena in žejna živina radevolje gre proti napajališču; toda komaj stopi v vodo, že se vsuje nanjo umetno napravljena ledena toča, ki jo namesto biča požene po gredeh v klavnico. Od 5 zjutraj do 5 popoldne se ta cesta nikdar ne izprazni. Kasneje se pot zoži; v stenah so c-lektrične krtače, iz katerih dobiva živina močne udarce, ki: jo gonijo naprej — nazaj pač sploh ne more. V četrtem nadstropju vodi pot v ozko leseno pregrajo. Tu stoji mišičast orjak, do pasu gol, čez in čez oškropljen s krvjo. Z obema rokama vihti težko kladivo, s katerim ptobi-ja prihajajoča goveda. Slabej-šim živalim zadostuje en udarec, močnejše se zgrudijo šele ob drugem in tretjem. Nato se odpro tla in žival zdrkne v spodnje nadstropje — v pravo klavnico. Tudi tu so še varnostne naprave za slučaj, ako bi si k&ka žival opomogla iz omame in poizkusila ubežati. Cim pade truplo v klavnici na tla, ga že za zadnje noge potegnejo kvišku, klavec zabo-de živali nož v vrat in topla kri se vlije v žleb in teče od tam v pritličje, kjer jo dalje uporabijo. Žival pa se "predela" in prehaja iz rok v roke — vedno viseč na verigi; prvi ji odseka glavo, drugi jo dene iz kože, potem se truplo razseka in razžaga; očiščeni kosi se za-šijejo v bele vreče in vlože v zmrzovfclnico. Drobovje, kite, kosti, koža, dlaka — vse se u-porabi in predela, prav nič se ne zavrže; kar ni za drugo, se pa uporabi kot gnojilo. Nič drugače se ne godi z drobnico. Le da tu služi kot po-ganjač namesto ledenega dežja — oven z zvoncem, za katerim voljno gredo neumne ovce — v smrt. Takih ovnov imajo v klavnici večje število; ko opravi kateri izmed njih svojo "službo", se sme živ vrniti po isti poti in se na dvorišču pasti, dočim so njegove žrtve brezpogojno izročene nožu. Greda vodi do ozkih vrat, skozi katera more samo posamezna žival. Komaj se prikaže v notranjost, jo že zgrabijo verige za zadnje noge in potegnejo kvišku; tudi glava je privezana in obrnjena tako, da je treba klavcu samo z nožem usekati v vrat. Klanje se vrši s silovito brzino: Vsakih sest sekund zakolje klavec eno žival, vsako minuto deset, vs!i-ko uro šest sto, v osmih urah 5000! Še topla in duhteča trupla prehajajo zopet z isto brzino iz rok v roke in v naslednji minuti Je žival brez glave in kože. Na tisoče rok "predeluje" dalje vse, karkoli je na živali porabnega in porabno je vse od volne do kosti in parkljev. V zvezi 8 klavnico so naj- ISČEM tri ali štiri male sobe za v najem blizu slovenske cerkve. Vpraša se pri John Hermans, 1826 W. 22nd Street, Chicago, 111. sr,č ŽEN ITN A PONUDBA. Slovenec se želi v svrho že-nitve seznaniti s Slovenko, ki je poštenega in mirnega obnašanja, v starosti 45 do 50 let. Lastovala naj bi nekaj premoženja. Le resne ponudbe najse pošilja na upravništvo tega lista pod E. K. sr ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: FRANCE, 24. av*., 14. sept. PARIS, 31. av*., 21. sept. 1LE DE FRANCE, 7. sept., 28. septembra. (o polnoči) Najkrajia pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprsiajte kateregakoli pooblaiČenega agenta ali Sreneft «£be 213 N. Michigan Avenue, Chicago, III. JOS. SNIDER V rvezf s Hartford Undertaking Co. 1485-87 Clenam St., Denver, CoIft. Keystone 2779 Sooth 3298 te priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi segret* po asjftiijib cenah m v najlepšem redo. AKO STE SE PRGSCLILI ali če ne dobivate Glasila na pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Amer. Slovenca'* in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravništvu mnogo dela. RABITE TA KUPON, katerega izfežite in pošljite na upravo. Sporočam Vam moj novi naslov, ki je: Ime Naslov in mesto Moj stari naslov pa je bil: Ima ------------— Naslov in mesto_____ Sion asedce) druStvs Me v. fazli^ejše tovarne^ ki dovr-šujejo predelavo živalskih proizvodov ali pa izdelujejo za izvoz potrebne predmete: tkanino za zavijanje mesa, zaboje Itd. Sedaj grade še veliko milarno. Kakor je delo v klavnici za opazovalca grozno in odvratno, je to podjetje vendar prava blagodat vsaj za izseljence, ki iščejo dela. Po petsto brezposelnih delavcev neprestano oblega vhod in čaka na srečo, da bi bili sprejeti na delo ali ako kateri delavec kak dan izostane — se njegovo mesto takoj izpolni z novim delavcem. Posebno mesarji imajo tu dober in trajen zaslužek. Zdravstveno in socialno so razmere zunaj klavnice — kakor smo že omenili — še po-po^oma neurejene. Tisoči delavcev, ki se opoldne vsujejo iz klavnice, morajo obedovati pod milim nebom za surovo zbitimi mizami — sredi milijonov muh. Te razmere količkaj civilizirane ljudi odbijajo, da se na daleč ognejo argentinskih klavnic, če le morejo. INVAZIJA V MANDŽURIJO. Harbin, Mandžurija. — Od tukaj se poroča, da je udrlo kakih 5000 konjenikov v Ku-lun-Nor okrožje in prodirajo proti kitajskim silam v tamoš- OPREMLJENA SOBA se odda v najem. J. TURSICH, 2019 W. 22nd St., Chicago, 111. sr,t\p POZOR!" Izdelujem najboljša zdravila na svetu I Alpen tinktura, ki učinkuje takoj da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Brnslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahčič Fluid proti revmatizmu, trganju po kosteli in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem 5e mnogo druprih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohin Vsaki čas in minnto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ. pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, Licensed Embalmer 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in S/40. nji bližini. Poročilo omenja, da konjenike vodijo boljševi-ški poveljniki. Japonske vojaške oblasti na meji so dobile ukaz, da čuvajo na to gibanje. — Moline, 111. — Milton De-faw, star 21 let, delavec v neki tukajšnji tovarni, se je dotaknil električnega voda z visoko napetostjo in je bil na mestu mrtev. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se prtporoSamo za naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Rooseveh S221. LOUIS STRITAR Z018 W. Zlst Place, Chicago. Oi Odhod parnikov Tu navajamo parnike in njih odhod iz New Yorka ter njih evropsko pristanišče: 1. sept. — Paris — Havre 1. sept. — Hamburg — Hamburg 8. sept — lie de France — Havre 8. Sept. — Columbus — Bremen .12. " — Aquitania — Cherbourg 15. " — Majestic — Cherbourg 19. " — Berengaria - Cherbourg 22. " — Paris — Havre 22. " — Deutschland - Hamburg 22. " — Saturnir. — Trst 29. " — lie de France — Havre 2. okt. — Pres. Wilson — Trst 6. " — Columbus — Bremen 6. " — Majestic — Cherbourg 6. " — Hamburg — Hamburg 10. " — Berengaria - Cherbourg 13. " — Paris — Havre 17. okt. — Mauretania - Cherbourg 20. " — lie de France — Havre 24. " — Aquitania — Cherbourg 27. " — Dcutschland - Hamburg 27. " — Majestic — Cherbourg 1. nov. — Columbus — Bremen 6. " — Paris — Havre Poleg navedenih odide še mnogo drugih parnikov v tem času. Pišite po nov Vozni Red ter vse na. daljne informacije na PRUDENTIAL BANK (ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 West 42nd Street New York City. ❖»mmmnniiMnnimtMmminnnmiimiiHiMmiiim £ Zanimive BEinimiKinfWffimnniiniiriniiiiimiriiiinntisrnirnniTinirHnitiinninn iiTiirn nove knjige Ravnokar smo prejeli v razprodajo zbirko peterih knjig, s katerimi bi radi, vsled njih izredno poučne in zabavne vsebine, seznanili naše čitatelje in jih jim zato naj topleje priporočamo. 1) POZDRAV IZ DOMOVINE. Pismo vsem Slovencem, razkropljenim sirom sveta. Topli pozdravi iz domovine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c 2) FANTIČ, LE GORI V5TAN. Zlata vredna knjiga, ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim zanimanjem čital. Cena, bros. 25c, vez.............35v 3) NOVA VERA. Marsikdo je tej novi veri popolnoma tadan, da se sam niti ne zaveda. Preberi to knjižico, da boš spoznal samega sebe. Cena..............15c 4) POJTE. Lično vezana knjižica, v kateri je 190 nabožnih pesmi. Cena ..............................................25c 5 PREPEVAJTE. Zbh-ka 170 naših lepih narodnih in drugih pesmi. Cena ..............................................25c Celotna zbirka vseh petih broširanih knjig, stane torej $1.10 Naročilo s potrebnim zneskom pošlite na ^ Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. mmmmsimmmmmmui Stran* AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 22. avgusta 1928. Džungla — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleiki spisal E. H Burroughs. — Prevedel Paulus. Pred njim je stal kakor zrastel iz zemlje orjaški črnec s sulico v roki, s tu 1 jem in lokom na hrbtu. Gospod profesor je nekam mirno pogledal krog sebe, nervozno snel klobuk in pozdravil: "Dober dan, gospod!" Črnec se je prijazno zarežr.l od ušesa do ušesa, nekaj povedal, česar pa gospod profesor ni razumel, ter mu ponudil roko. Profesorju se je vrnil pogum. "Ah — me veseli, me veseli! Se poznava, kajne? Gotovo ste me videli v Beltimori? Jaz sem namreč Porter, veste, iz baltimorskega vseučilišča!" Črnec se je še huje režal. V tem je prišel bližje gospod Filander. Zelo se je čudil, ko je našel svojega profesorja v prijaznem pogovoru z divjaškim črncem. "Poglejte, gospod Filander," mu je klical profesor, "tale gospod je moj dober znanec! Poznava se iz Baltimore." "Saj pravim —! Gospod profesor, nikar mu preveč ne zaupajte! Divjak je, ljudožeerc "n kdove kaj še vse! Poberiva se rajši odtod, dokler naju še ni povezal v snop!" "Bežite bežite! Takle dober človek!" Skoraj bi se bil vnel nov prepir med obema častivrednima gospodoma, da jim ni črnec začel nedvoumno namigavati, naj gresta z z njim. "Pa pojdiva! Gotovo ga čakajo kje tovariši, ki me tudi dobro poznajo. Morebiti navsezadnje še tudi vas kateri pozna, čeprav —?" "Svarim vas, gospod profesor! Nikar —!" Bežite, bežite! Velik strahopetnež ste in tudi nevednež! Pravkar ste tole živalsko kost imeli za človeško, sedaj pa imate tegale prijaznega gospoda za divjaka. Bežite bežite!" Gospod Filander je šel za njim in majal z glavo. "Nesrečni človek! Še oba bo pogubil —! Z njim pojdem in z njim umrjem." XV. Ine in Trzan se končno najdeta. Ine je odprla oči. Kako dolgo je bila v nezavesti, tega ni vedela. Tudi tega ne, kaj jo je pravzaprav zbudilo, ali izprememba v legi ali rahli, mehki glas, ki ji je božal uho. Pozno je že bilo. Solnce je šlo k zatonu, obrobljalo z zlatom sinje oblačke nad obzorjem, se bleščalo v morju in obsevalo z rožnatimi žarki drevje in grmičje. Pa čudno —! Kje je pravzaprav bila —? Raj se je vendar zgrudila, ko je leva zagledala —. Sedaj pa je ležala, ali pravzaprav slonela je nekomu v rokah. In čisto nič več je ni bilo strah. Mirno srečno, zadovoljno se je počutila. Pogledala je kvišku. Videla je v dvoje velikih rjavih oči, ljubeče in polne skrbi so zrle vanjo. In te oči so spadale v čudno zagorel, moško lep obraz, resen, prikupljiv, pošten in odkrit. Bujni lasje so ga obrobljali in solnce ga je ožarjalo z nenavadnim sijajem. In dalje je videla mogočna pleča in dvoje krepkih, mišičastih rok ji je nežno podpiralo glavo. Čudno —! dvoje Pred par trenutki je žarelo vanjo hudobnih krvoločnih levjih oči —. Toda te oči niso bile levje oči —. Cegave neki? Tako znane so se ji zdele —. In obraz ji je bil tudi znan, tako dobro znan. Je mogoče — ? Zaprla je oči in hotela razmišljati. Pa rahel moški glas, proseč in mehek, ji je govoril: "Ine —! Ljuba Ine! Ne boj se! Saj si pri meni! Poglej me!" Pa ni hotela. Sladko, prijetno čuvstvo jo je objelo. Da —! Pri njem je bila, pri svojem Trza-nu. Umrla je, sedaj je pri njem na onem svetu, kjer ni levov in ne Canlerjev. Nikdar več se ne bodeta ločila —. Tiho je slonela na krepkih rokah in poslušala mehki, proseči glas. • Tedaj pa je začutila na čelu rahel dih poljuba, boječega, nedolžnega, pa vendar tako čisto človeškega, zemeljskega. Torej še vendar ni bila na onem svetu —? Odprla je oči. Obraz je bil sklonjen tesno nad njo. "Ine, vzdrami se vendar! Ali me ne poznaš ? Svojega Trzana, ki si ga prišla iskat v džunglo —? Tedaj je vedela, čutila in okusila, da še živi pravo pristno zemeljsko življenje in da živi še tudi njen Trzan —. Šum v goščavi ju je vzdramil iz njunega šepetanja. Pred njima je stal orjaški črnec s sulico v roki ter s tuljem in lokom na hrbtu. Nekaj je povedal Trzanu. Trzan je dvignil glavo. Hotel je vstati, pa ni imel več časa. Dvoje prepirajočih se glasov je bilo slišati, dolga suhljata postava se je pririla iz grmovja in za njo druga, prav tako suhljata. Obe postavi sta obstali kakor okameneli in molk je zavladal, sumljiv, preteč molk. Prvikrat v življenju se je profesorju Porter ju zgodilo, da ni mogel povedati svoje priljubljene rečenice. Ni bilo čuda. Ogromen mrtev lev je ležal na robu grmič-ja, dolga sulica mu je tičala v levem boku, in par korakov v stran je klečal na tleh mlad človek silnih pleč in čudno zagorelega obraza ter podpiral glavo Ini, hčerki slavnega vseučiliškega profesorja —. Molk je pretrgal glas gospoda Filandra. "Neverjetno —! Ni mogoče —! Gospod Trzan, ali ste vi, ali pa je samo vaš duh —?" Besede so zbodle profesorja Porterja. Prezirljivo je dejal Filandru: "Gospod, le kar molčite! Seveda —! Človeške kosti ne ločite od živalske, pa bi poznali živega človeka od njegovega duha —! Prepustite zadevo meni, ki sem oče tistemu dekletu tamle, ki je kakor vse . kaže, zelo srečno —." Obrnil se je k mlademu paru. Trzan in Ine sta medtem vstala, Ine je bila od strahu še vsa slabotna in Trzan jo je podpiral. Čudna izprememba se je zgodila z gospodom profesorjem. Kdor ga je zadnje mesece poznal, bi rekel, da je v tem trenutku stari mož doživel veliko, nenadno srečo. (Konec prihodnjič.) TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pilite nam po ceno predno oddate naroČilo drugam! M IZVRŠUJEMO točno in po najniijih cenah vta v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim druitvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Isto tako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo U slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Naročite knjige iz seznama Naših Knjig. POVBSTI IN SOMAN! Agitator. Roman. Janko Karstnik JO Barvasta Srspinje. Zbirka več kratkih povesti----- M Bele noČL—liali junak. Romana. Dostojevski —- JO Beli rojaki. Zbirka povesti Eng. ruskih poljan, v dveh delih. Vsak del po---M Colombo. Povest po znanem . franc, pisatelju Prosper Me- GangI__:--tOS Carski seL Jules Verne. Povest * rimee _—-— Ji četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja........ . *7S črna smrt. Fr. Ks .Meiko. Pretresljiva povest —.................. .75 Čujte nas. R Vrabl. Kratke, zelo podučne zgodbice--M Detela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duie, veseloigra------------- -70 Detela, Takini so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih —------------ Duh v Keatervillu. Angl. pravljica ------------M Duiica. Roman. Prvi deL...............$...75 Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, aH cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov— .45 Furij. Burna novela iz mladeniče vega življenja------------- Glad. Knut Hamsun. Roman----1-25 Gladiatorji. Zgodo; roman iz 1. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj-------1.50 Golo bo vi Novela s podeželskega, življenja --------—--------- 1-25 Gospodarica sveta. Avanturisti- čen roman ———-------——- Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča .60 JO .45 .75 .45 1.50 .60 iki suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.—« Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman-- Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman iz podeželskega življenja---- Križev pot. Roman češkega duhovnika ___________________ Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja ------- Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom .60 JO 1.20 .50 .75 < OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi ' PISANO POLJE ioooooooooooo Trunk; oooooooooooo Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravjjica-------- Igralec. F. M. uostojevski Roman iz spominov mladeniča.™ Ivan Cankar, Zbrani spisL 2. zv.. 2.50 Izdajavec. F. V. Sleraenik. Zgodovinska povest iz turških časov Iz modernega sveta. F. S. Finžgar. Napet roman iz delav. življenja ....................................—---- Kratke povesti------------- Izlet g. Brovčka v XV. stoletje. Svatoplnk Ceh-------------- .50 Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti --------------- JO Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino —------------ JO JaromiL češka narodna pravljica JO Jernač ZmagovgjL H. Sienkie-wicz. Poljska ppvest Med plazovi. Pay est tirolskega gorskega župnika ------------------— J5 Juan Miseria. P. L. Cdloma. Španska povest-----------M Junakinja iz fitajrt; Povest iz boja med katol. in prot. vero..— 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman--------------1.00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po —---------------1.00 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen. — Dva pri-jatelja. t zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženhev. — Klokeraki žolair.— Grad Rojfnj«. -r- GbUda. 3. fMsek: Deseti brat — Nemški valpet 4. zvezek? Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska •odba v Višnji gorL—Dva brata. L zveioki Sosedov sin. — Sin kmetskegs cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zobe*. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč-in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbacfc. — Bojim s« te. — črtica iz življenja političnega agi- ' tatorja. — Telečja pečenka. — Sest psrov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Žetaitev iz nevoščlji-vssti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnja«. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci delal, ko je krompir kradel. — Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest-------1.00 Kazan, volčji pes. J. O. C ur wood. Kanadski roolan--1.00 Kmečki punt. Avg. Senoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov_____ .95 Knezova knjiŠnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — ženitev Ferdulfa, vojvode — ......... 1J§ Ljudska knjižnica, 1. in 2. zvezek. Znamenje štirih. A. C. Doyle. Zanimiva detektivska povest.— Darovana. A. Dostal. Zgodov. povest iz dobe slov. apost------- 1.25 Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja ----------- .60 Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino------ .90 Mali svet naših očetov. A. Fo-gazzaro. Roman iz Gornje Italije iz časov avstrijske vlade.... 1.25 Malo življenje. Dr. Fr. Detela. Velezanim. pov. iz kmet. življ. .75 Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev------------- .45 Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več kratkih povesti ---------------- .50 Misterija. G. Le Rouge. Buren avanturistični roman ------- __________ 1.25 Mladi gozdar. Izviren roman — .45 Mladi samotar. Krištof Smid. Doživljaji mladega dečka ------------- Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ...... Na krvavih poljanah. Iv. Matičič. Popis trpljenja in strahot slovenskih vojakov med svetovno vojno........................................... Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta------------- Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov— Narodna biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. Koder. Zanimiva povest iz gorskega o- 11. snopič. Za kruhom. H. Sien-kiewicz. Pretresljiva povest a - meriških izseljencev .................. Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ___________________________ 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ________________________ JO 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika _____ 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. S srce segajoč roman -------------------- 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože -------- 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest______________ 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca---------------- 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine __________________________ 58. snopič: Zaroka o polnočL Basnigoj. Povest slovenskega visojcbšolca _________________________ 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja_______________ .35 .70 1.50 .30 .35 25 .30 .30 .45 .30 ________ .30 .45 .30 .75 .30 .30 .30 .30 JO Look out, nevarnost . . . V nevarnosti je baje moja — vera, k sreči samole vera v — Brisbanov zelnik. To nevarnost je opazil g. Molek in me dobrohotno (?) opomnil, naj se ne zatekam" v zelnik starega Brisbana po dušno pašo". Thanks, Mr. Molek, and don't fear. 2e precej časa pred Moleko-vim "svarilom" sem zapisal sodbo o Brisbanu, in stoji v št. J 47 A. S. Jaz sodim, da je Brisbane duhovit pisatelj. Duhovitost pa ni nobena garancija za pravilno filozofično naziranje v vsakem slučaju. A ko Brisbane zapiše kako mnenje, ki odgovarja tudi mojemu naziranju, bi res ne vedel, da bi ne smel pokukati v njegov zelnik, če pa Brisbane kot filozof udari po plankah, me pa zopet P.risba-novo ime ne ovira, da sodim o njem kot švigašvagar ju. Tako vsaj sodim jaz o vsakem človeku, in g. Molek ni pri tem niti najmanj prikrajšan. V tem ima kdo prav, v drugem pa se moti, so njegovi nazori napačni. Kako g. Molek sodi. me ne briga, to je njegova zadeva, ampak njegova sodba je od moje različna. O meni sodi g. Molek, da sem hinavec, ako zagovarjam svoje in vobče katoliško svetovno naziranje in prepričanje. Na to se še povrnem. Ta sodba vsebuje insult prve vrste, ker bi jaz pisal in zagovarjal nekaj, o čemur nisem sam prepričan, kar bi bila res gola hinavščina. Enako sodi g. Molek tudi c Brisbanu. Brisbana jaz ne smatram za hinavca, pač pa mislim, da se mnogokrat moti, nima pravilnih nazorov, Molek ga proglaša za pristnega hinavca, ki potrka zdaj koga na ramo, in ga, ko se je obrnil, sune v hrbet. Mogoče, da se g. Molek ne moti. in je Brisbane res hinavec. Za mojo "vero" v Brisbana pa ni nobene nevarnosti, ali sploh za moje prepričanje radi Brisbana-hinavca, ker jaz navedem tupatam kako Brisbanovo mnenje le, ker se mnenje strinja z mojimi nazori, nikakor pa ne radi Brisbana kot takega. Moja "dušna paša" je dosti obilna in tečna, da mi ravno ni treba hoditi in JO 1. zvezek: Kralj gora. Edm. About. Francoska povest----.--1.00 Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman Iz irskega življenja- 1.00 Krištof Dfanač. J. London. Povest iz burnega življenja iskakev zlata v Alaaki--------:— 1 JO Krištofa fonida spisi. Vsak zvezek .65 I. zvezek: Ljadevit Hrastar. ! — Golobček. 7. zvezek: Jagnjc. — Stirček z gore. 8. zveztk: Pirhl. — Ivan, tur- Nerodne pripovedke. Domini cu s _______________ .35 Narodne pripovedke. „4. zvezek: Dominlcus _______________ .40 Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov____________________ J5 Naseljenci. Ameriška povest ______ .35 Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ____________________________ 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črti ce iz življenja ___________________ .75 Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja— .40 Na valovih južnega morja. Pripovedka _______________ J5 Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ___________________— .85 Nevests s Korinja. Fr. Jaklič. Povest _____________________ .50 Nihilist. Iz ruskega življenja---- .40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev----1.25 Obrazi Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice _________________________ 1.00 Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanim. pov. iz istrskega življ— .50 Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica----------------- .45 Praktični sadjar. M. Humek. Nauki za sad j ere j qe. -2.00 Pravila za oliko. Okrajiino po "Knjigi o lepem vedenju"____.75 Pravoslovje. Dr. F. Grivec- .45 Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest_______.50 Naročila j« pride jati potrebno ivoto v postnem Money Ordru, bančnem draftu aH ^ugnkah. Via pisma naslovita na: KnjigarnarAttietikanski Slovenec ■Hflfl wi WEfT'aamI STREET, CHICAGO, ILL. se zateči v kak Brisbanov zelnik. Hinavščina gor, hinavščina dol, ako zapiše Brisbane nekaj resničnega, ga g. Molek, ki je drugega mnenja, nikoli ne bo porezal, pač pa se vrezal. Ce bi pa imel g. Molek v čem resnico na svoji strani, in bi bil Brisbane drugega, napačnega mnen ja in z Brisbanom jaz, potem bi pa g. Molek porezal Brisbana in mene, in bi se midva urezala. Resnica je nepremagljiva v vsakem slučaju. To je ona stran. Nobene, niti najmanjše nevarnosti. Druga stran je, da sem jaz navedel nekaj Brisbanovega mnenja o "misterijah mišljenja". G. Molek pravi, da "se je Trunk še bolj urezal z Brisbanom vred, ker zajema iz Brisbanovega zelnika. Misel mu vendar ne sme biti noben mi-sterij, če še kaj drži na svojo vero." G. Molek je glede "misli" in podlage mišljenja, duše "in uma" junak. On kratkomalo taji, da bi bila kaka duša, je toraj glede mišljenja na — jasnem. To je najlažja filozofija, in vsak bebec je takega filozofiranja zmožen. "Nije ništa," tako se korajžijo in koračijo vsi, in mislijo, da so junaki, a začnejo neusmiljeno klaverno jeclati, ako pride na to, da svoje junaško tajenje tudi dokažejo. Brisbane je govoril o misteri-jih narave in prešel nekako na mi.sterij mišljenja. O podlagi mišljenja, duši, in mišljenju samem vsaj meni ni treba nobene "vere", ker je ta podlaga evidentna; kako je pri Brisbanu, ne vem, a pri Brisbanu in pri men? pride še velik krog razmotrivanja, filozofii anja. G. Molek taji, pa filozofira, jaz "verujem", bolje, vem, da je duša, a priznam potrebo filozofiranja o pojavih mišljenja, in Brisbane bo istega nazi-ranja. ker kaže na misterije v •naravi, s čemur bi se pojasnil tudi misteri j miselskega javlje-nja, pri čemur se jaz z Brisbanom strinjam. Mr. Molek, you better look out for yourself, "nevera" lahko postane nevarna za blami-ranje. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ^:illltllll!III]|flll!tlllllC]IIIMIllllllUI!IMi1IHIIC]lllinilllllC]|||||fllllt!^ \4V2% obresti j I plačuje na denarne vloge | I PRUDENTIAL 1 I BANK j (Zakrajšek & Češark) j 1 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. p To je sedaj državna | | (State) banka ter ima I | $175,000 glavnice in re- | | zerve. O njeni zanesljivo- § I sti toraj ne more biti d v o- | i ma. — Poslužujte se je! I I i ePiniiiiniDiiimimituiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiciiiiifiiiiiiiriiiiiiiiiitiice V IN IZ JUGOSLAVIJE preko Cherbonrga in Bremena na največem in najhitrejšem nemškim pamikom COLUMBUS ali n kakšnim dragim paro-brodom omenjene črte. Samo 7 dni preko morja. Izvrstne kabine tretjega razreda, samo sobe. TIKETI ZA SEM IN TJA PO ZNIŽANI CENI Za informacije vprašajte k*> tcrikolina lokalnega agenta ali 13« W. Randolph St., Chicago. NORTH GERMAN LLOYD, m S ALI SE ZANIMATE ZA HARMONIKE? MOGOČE SE VAŠI OTROCI? Jaz imam najpopolnejšo harmoniko na svetu, katere se je lahko naučiti in igrati. Glas te harmonike je v resnici krasen. Imam v zalogi tudi italijanske harmonike, piano in chromatične. vendar pa ne dam nasveta nobenemu mlademu igralcu, da bi naročil to zastarelo in neizpo-polnjeno harmoniko. Čas je prišel, ko narodi razumejo godbo in petje; jaz pa imam harmoniko, ki to delo lahko izvrši. , Razlika med obema harmonikama je v prvi vrsti ta, da italijanska harmonika nima niti ene cele oktave na basih, dočim ima moja tri oktave. Pišite za pojasnila! PETER AHACICH, 2250 So. Hamlin Ave., Chicago, lit (Hawthorne Sta.) Tovarna na: 3137 W. 51st St., Chicago, 111.