IZ DELA SIS
Albina Žorž. sekretarka SITKS Šiška
Delegatski sistem še ni prav zaživel...
Pogovor s sekretarko samoupravne interes-ne telesnokulturne skupnosti Albino 2orž o problemih telesne kulture in pa o bodočih usmeritvah na telcsnokulturnem področju je hitro dobil svojo temo. Kar takoj sva prešla na glavne cilje SITKS Ljubljana-Siška v pri-hodnjih letih.
Vsekakor bo osnovni cilj, ki ga bo skup-nost poskušala uveljaviti, zagotovitev pogojev za množično telesno kulturo, saj naj bi teles-na kultura postajala vse bolj del življenja de-lovnih ljudi. Za zagotovitev pogojev pa bo tre-ba v občini temeljito spremeniti odnas do gradnje telesnokulturnih objektov. Če želimo doseči republiške normative ali-svetovno pov-prečje telesnokulturnih površin na prebivalca, to je od 4 do 6 kvadratnih metrov teh površiu, bo treba pospešeno graditi te površine. Seve-da pa se spet pojavlja vprašanje denarja. Pri SITKS Siška se zato zavzemajo, da bi TOZD združevale del sredstev od ostanka dohodka za gradnjo telesnokulturnih objektov, saj samo z redno prispevno stopnjo teh sredstev ni mo-goče zagotoviti v  zadostni meri.
Samo droben pogled v številke: s telesno kulturo se letos v Šiški ukvarja 15 % prebi-valstva, v občini pa imamo kar 92 telesnokul-turnih organizacij s 17.800 člani. S temi člani pa dela samo 272 strokovno usposobljenih kadrov. Takoj je razvidno, da bo treba zago-toviti večje število strokovnih kadrov, ki jim bo treba rešiti stanovanjske razmere, saj tnno-gi   strokovnjaki   odhajajo iz Šiške predvsem
zaradi neurejenih stanovanjskih razmer.
Vzgojnovarstvenim ustanovam in šolskim. športnim društvom bo treba zagotoviti primet> ne pagoje za delo. Tudi v krajevnih skupno-stih bo treba več narediti za množičnejšo te-lesno kulturo. V TOZD bo prav tako treba dati poudarek množičnosti in ne le sodelova-nju na raznih delavskih športnih igrah, na ka-terih sodelujejo le »bivši« športniki. Društva Partizan bodo morala več pozornosti posvetiti rekreaciji inmnožičnosti, ne pa tekmovalne-mu športu. To je samo nekaj resnic oziroma dejstev, ki jih je naštela Albina Žorž. Ob vserh tem pa je razveseljivo dejstvo, da bodo ta na-čela upoštevali tudi v praksi, saj srednjeroč-ni program razvoja SITKS v Šiški predvideva povečanje sredstev za množično rekreacijo in. zmanjšanje sredstev za vrhunski tekmovalni šport, saj znaša indeks teh sredstev do leta 1980 samo 92, za množičnost pa 111.
Glavni problem SlTKS Siška pa leži v pre-počasnem dogovarjanju, premajhnem informi-ranju članstva telesnokulturnih organizacij o vseh pomembnih zadevah, saj v društvih še vedno , dela le nekaj zanesenjakov, čuti se privatizacija v društvih, vse dosežke se vred-noti le skozi tekmovalne uspehe. Šele, ko bo delegatski sistetn zaživel, ko se bodo dele-gati TOZD, KS in telesnokulturnih organiza-cij res samoupravno dogovorili o potrebah, pravicah, dolžnostih, bo tudi delo na področ-ju telesne kulture lahko nemoteno steklo...
V SITKS Siška pa jim je že uspelo rešiti tudi enega od glavnih problemov, to je po-manjkanje kadrov v SITKS in pa preveč ope-rativnega dela z nosilci telesne kulture. Do 15. oktobra bo ustanovljena občinska zveza za telesno kulturo, ki bo opravljala vse opera-tivne naloge in skrbela za zagotovitev stro-kovnih kadrov za delo v društvih in klubih.
Seštevek vsega navedenega bi bil po bese-dah Albine Zorž vsekakor ta, da se telesni kulturi v Siški obetajo boljši časi, da bo te-lesna kultura res postala vsakdanja nujnost delovnega človeka in da bo človek lahko to svojo potrebo po rekreacijd tudi realiziral. In to uspešno realiziral!
France Kmetič