L štev. V Kranju, dne 7. januarja 1911. en in gospodarslg list. Stane ta Kranj z dostavljanj« na dom 4 K, leto 4 K, za pol leta 8 K, za druge držav Posamezna Številka po 10 vin. — Na DAročbeNjira* Istodobne^' rpoliljatve naročnine m ne otira. — U r e d ni it t o>" in npVav-n i 11 v o je na pristavi goap. K. Floriana v »ZveicTT*. zhaja vsako soboto = • zvečer == Inserati s* račutnuo » eelo stran 60 K, ca pol strani 80 K, » Četrt, strah! 20 K. Idserati se plačujejo naprej. Za manjla oznanila se plačuje za petil-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnatv" naj se blaguvolfjo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne sadove, uredništvu pa dopiai in novice. — Dopiai naj se izvolijo ft-ankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kako se godi nam Slovencem v Kočevju? (Izviren dopis.) Poročila prihajajo, da v Kočevja nisi varen življenja, da hočejo pobijati Slovenca ob belem dnevu, kakor polhe. Kaplana Kopitarja i« okoliške kmete je napadla pijana druhal, j h zasramovalat pljuvala jim v obraz ter jih celo ranila. V Dolgi vasi, četrt ara od mesta Kočevja v Livoldski občini, prebiva precej Slovencev, kateri so ae naselili iz Lolkega potoka, od Sodražice ?,, t. d. Doma prodajo avojo zemljo ter potem kupujejo od Kočevarjev posestva, kajti ti so leni, zemlje na marajo obdelovati, veseli jih samo krošnja in krama, ter ponujajo drobno blago križem svata. — Takoj poleg te vasi je občna ia vas Livold t 66 hifnimi Številkami« katera vas je na glasu, da ima v okraju najrodovitnejta polja in travnike, katere obdelujejo marljivi Slovenci. Ako bi imeli ti posestniki kaka oljo vez, katera bi jih združevala in jim dajala moč in pogum, bi ostali vsi zavedni Slovenci. Tako pa, prepuščeni samim sebi, zaničevani od mestnih „purgarjev" in že mogoče kakih r enega t o v, kateri se dobe skoro v vsaki vasi, izgube počasi veselje do materinščine, posebno ko se privadijo sčasoma kolikortoliko ko« čevlčine. Najžalottoeje pa je, da so tole nemške, na katerih poučujejo fanatično zagrizeni nemški učitelji ia deloma ravno tako tudi duhovniki. Mladina se kmaln odtuji slovenščini, ker zlili v žoli samo blatenje je sika, a z ostalimi tolarji govori na potu v iolo in iz žole, na vasi, pri igranju i. t d. le hindr-houdr. Leo PODLISTEK. Angola. Angela je bila lepa mestna deklica. Dičile so jo lepe sanjava oči, nežna obratna polt in bujni lasje, V njenem telesu je bivala ljubkost ia živahnost. Njen oče je bil uradnik srednje kategorije, mati pa ji je v petnajstem letu njene starosti umrla. Pred smrtjo je lažepelala Hčerki te-le besede: »Angela, za-te se bojim I" V spomina je imela deklica te besede prezgodaj ji umrle svoje matere, ki je v življenju toliko skrbela za svojo hčer. Po materini smrti je bila Angela navezana na svojega očeta, ki pa je bil samotarski in ji ni, kot pokojna mati, kazal ljubezni, in pa na bogato teto v Trstu1, ki je selo skrbela za blagor tvoje nečakinje. Pretekla so leta in deklica se je razvila v občudovanja vredna lepoto ; maisikak pogled je pola hrepenenja ob visel na njeni krasni postavi. Te razmere ao jo pa vzgojile v kekete. Z dvajsetim letom ja postala" vrtnar!ca in je sprejela privatno službo v večjem kraju na deželi Angela je vedela, da ji na bo treba dolgo službovati, ker je Imela priložnost, da jo osreči kak ajen oboževalec, izmed katerih sta bila v ospredju dve osebi: Maks Ia Fran, človek, aelepe vnaojosti, a poln sladkih fraz. Pridejo pa v poltev tudi mešani zakoni med Slovenci in Kočevkami in tak rod je kmalu izgubljen, ker navadno mož odneha na ljubo ženi. Skoro polovica posestnikov v teh dveh vaseh je deloma, te Slovencev, kateri niti ne razumejo kočevski, ali pa so se je malo privadili, govore pa jo izključno njih otroci. V nadrobnem je v Livoldu 25 posestnikov Slovencev ia v Dolgi vasi 27. Pa tudi v drugih vaseh se dobe le Slovenci, tako v Ornem potoku, Matiju, Knežji Upi, Reki, Moravi itd. Val ti ljudje so bili v narodnem ozira popolnoma zapuščeni. Hodili to pač ob nedeljah v mesto k tlnžbi božji, a med propovodjo ao imeli na trga svoje konference in zasebne pogovore. Pred par leti ta te enjt iz Kočevja razveseljujoči glasovi. Po iniciativi izve* okraja se je ustanovila posojilnica, nastala ja slovenska trgovina ter celo prišla neka hita sredi atesta v slovenske roke. Vae bi bilo prav, ako bi bili poslani tja revni, zrel«, pametni in previdni delavci. To so ni zgodilo. Uganjalo se je skozinskot večno pijančevanje, pohajkovanje, i&zivaujei. t. d., tako,da namesto bi bil slovenski živelj podkrepljen, j« isguoU sploh vsak ogled. Posledica je bila propad slovenske trgovine, katero se je sicer izkusilo rešiti, a je bil se cei početek nesrečno začet. Trezno povedano: kočevskih Slovencev kot takih ne zadene krivda teh neuspehov. Pač pa ona, katerim je bil cel položaj znan, kateri bi morali početao delo skrbno negovati in voditi, pa niso storili ničetar. Letožoje leto te je ustanovila podružnica Ciril in Metoda. Z veseljem so prišli kmetje in delavci, katerih je v rudniku okrog 400 — deloma Slovencev in Hrvatov — a treba je povdanti, da na ustanovni shod ni bilo niti zastopnika G. ML družbe, čeravno aa je prejšnji dan baje celo odpeljal t postaje Velike Lašče v Ljubljano. 2o med zborovanjem prejme nekdo pismo, naj aa oprosti odsotnost zastopnika. Ge bi ae bila pripravljena neka oteba na vte eveatualaosti, bi niti zborovanja ne bilo mogoče. Žalostno za Kočevje pa ja, da Slovenci nimajo nikakega voditelja. Nekdanji greh glede nastavljanja mladih, skoro nadoletnih ljudi aa odgovorna mesta te ie ravaotako nadaljuje. In to prihaja ravao is Ljubljane, kot bi nekateri revizorji ne imeli drugega opravka, kakor ob svojih uradno poslanih delih, uraeščevanje tvoje nepreskrbljene «žlaate». Pri nas Slovencih je že križ, da se gleda najprej na sorodstvo, kakor na splošno narodno blaginjo. Zato pa tudi ni nikjer pokazati napredka. V nekaterih stvareh, kakor vidimo prav iz zadnjega časa, nazadujemo. Kje leži teasu krivda? Da pri Slovencih v Kočevja ni napredka, je glavni vzrok, ker ni voditeljev. Ljudje, kateri hi lahko kaj storili, to preleni, preveč koatodoi, potrebujejo morebiti časti itd., da pa že hočejo kaj storiti, jim je vpitje na veliki boben narodnosti tamo briga za lastni žep. Dolžnost slovenskega naroda kot takega bt bila, kar prav narod bodo doprinesel za Kočevje le marsikatero žrtev, da postavi na odgovorno mesto človeka, kateri bi imel zaupanje, Sieer je rea zadnji čas nastopil nesebičen, idealen kočevski kapelan, da organizira Slovence. Radi tega je imal prestati že marsikatero britkoat celo od tvojih kočevskih — seveda nemških — sonratovduhovnikov. ? žapnišča to mu odpovedali celo hraoo, tamo vsled tega ker uči in predava Slovencem v bližnjih vat*h v slovenščini. Maks je bil zlatar r bližnjem mestu; obrt mu je gmotuosi vedno bolj pospeševala. Pridobil si je podporo Angelinega očeta in njene tete — bil je daljni sorodnik — in teta bi Augeli prispevala tudi s doto — oče ni imel privatnega premoženja — če te poroči z Maksom. Dtklica je prosila čas za premislek, v resnici pa se je vdala ljubezni Frana, ki je bil deželni uradnik, a radi zanemarjanja službe discipliniran in mu ja bila pri najboljšem avanzma osrgurjena le mala bodočno L Imel je tudi razmere z nebroj deklicami in sploh jako temno preteklost. Pridobil ti je Angelojn jo popolnoma omamil. Vedno jo je obiskaval. Povdarjal je, da, akoravao jO imal razmere z dragimi < sadikami, ki to mu zato dajale povod, je vendar zale po spoznanju nje začutil moč piave ljubezni in nje čarobno srečo. Otigural jo je, da le njo more in mora ljubiti in da mu je brez nje življenje mehur, ki ga lahek veter raznimi v nič. Spominjal jo je, da je ljubezen življenje in da bodita tedaj živela, če se ljubita,' ker premagala bodeta vae ovire, ki bi zadrževale združitev v zakon. Strašil jo je tudi, da gre ona v naročje drugega le čez njegovo truplo in da končno tudi nje ne pusti žive nikomur. Poleg tega ji je vzbujal vedno eut samostojnosti. Obžaloval jo je, da je pod vplivom sorodnikov ia da se ne trna kot emancipiraaka odkloniti nasilne nasvete glede poroke. Hojskal jo je napram zlatarju, osramotil ji je tega kot vsakdanjega Človeka. Tako jo je emotil, Ako Se niste, pošljite da je Angela morala pripoznati, da ga neskončno ljubi in to kljub njegovi preteklosti, ki je bila baje doba nerazsodnega življenja. Verovala mu je, da je ona prva ženska, ki mu je vzbudila pravo ljubezen, blaženo ljubezen, ki jo bo gotovo čutil neemajano, trajno, in bo vtadila v zakonu toliko lepe sveče ia dulevnega miru ... Maka ji ja ponovil tvojo ponudbo glade poroke. Ljubil jo jo, ta njene odnolaje do Frana pa ni vedel. Ona pa je odlašala in odlašala odločimo besedo. Nastopila tta tedaj le oče fh tata, da uredita poroko s Maksom, t katerim bi stopila v res srečen zakon s dostojnim, ljubezni polnim, modrim in dobro situiranim ženinom« A kaj; Francetovo hujskanje in razmera do njega so ji jemale razum in jo zavedle v skrajno zagato. Zapeljanka jo ljubila Frana, a vedela je, da prave bodočoosti na strani malega, a le discipliniranega uradnika, ako no upošteva trtče, ki jo daje ljubezen, no bo. Vedela pa je, da bi imela eb strani Maksa lepo življenje, velik ugled in zvestega moža. Franu je popolnoma verovala, a končno te je tudi hala njegove nezvestobe. O Maksu pa je bila trdno prepričana, da bi živel le aa nje In vedela"je, da ji more le ta ozona zvestoba ©buditi srečo. Omahovala je, trpela — -N — raa- V kraj, kjer je službovala Angela, je pritol tudi državni uradnik, Leo po imenu. 'Se je bil zelo 'ibalajen. • " Ostje prlh. - ' um n i j Najhujšo [eto pa kuhajo Kočevarji brez rat-like, hoditi duhovniki, odpadniki ali brezverci na kapelana Kopitarja, ker dela propagando, da ae v kcčevski topni cerkvi vrte tudi slovenske proporedi, katerih doaedaj ni bilo. Do grla zadolženi meščani bujsksjo mob, da grozi in pretepa Slovence, ko ae zbirajo v svojem društvu. Med hujskači ae posebno odlikuje neki Jožtf Bartelme, trgovec z feleznino In načelnik iz osem članov obstoječega «turoferajna». Pa tudi državno nradniltro, katero bi moralo biti nepristransko, ea odlikuje z blatenjem in zaničevanjem Slovencev. Upati je, da slovemka državnozborska delegacija stori svojo dolžaost na Dunaju ter pouči take ljudi, po kaki ceni se dobi pečen kostanj I Kako bomo volili po novem občinskem volilnem redu. Dalja. B. Volilni imeniki. 34. Katera velilce je sprejeti v imenik prvega volilnega razreda P V imenik prvega volilnega razreda se "prejme prva tretjina volilnih upravičencev, ki ao vpisani v aeznamku volilcev. (Na primer. V eeznamku volilcev je 800 volilnih upravičencev. Upravičenci od štev. 1 do štev. 100 volij i v prvem razredu.) 35. Katere osebe volijo v drugem volilnem razredu P V drugem volilnem razredu volijo: 1. Vsi ostali volilni upravičenci, ki v seznamku volilcev neposredno sledijo volilnim upravičencem, ki so sprejeti v imenik prvega voliinegs razreda. (V primeru pod točko 34 torej volilni upravičenci od Itev. 101 do štev. 300.) 2. Ostudi nimajo v občini predpisanega nobenega občinskim d o kladam podvrženega davka, ako I. imajo vsaj že eno lete svoje redno bivališče v občini, II. jim ne manjka splošnih lastnosti, ki jih predpisuje zakon za volilne upravičence (glej točko 2), III. niso od volilne pravice izvzete ali izključene (glej točko 5 in točko 7) sledeče osebe: a) duhovniki, ki so nameščeni v dušnem paatirstvu, ali ki so stalno ali začasno upokojeni; b) dvorni, državni, deželni uradniki in uradniki javnih zakladov in c kr. državnih železnic; c) upokojeni častniki (avditorji, vojaški zdravniki, vojaški računovodje) in vojaški duhovniki v pokoju in v razmerju Izven službe, kakor tudi aktivno službujoči, upokojeni ia v razmerju izven službe stoječi vojaški uradniki; d) doktorji in magistri, ki so dosegli svojo akademično stopnjo na kakšnem tuzemskem vseučilišču, pooblaščeni civilni tehniki in oni rudniški inženerji in tehaiki, kateri ao prestali na kakšni tuzemski tehniški visoki Soli stroge izkušnje; e) stalno nameščeni voditelji, nadučitelji in učitelji na ljudskih in meščanskih šolah in na višjih učiližčih nameščeni ravnatelji, profesorji in učitelji; vse te osebe tudi, če so stalno ali začasno upokojene; 0 stalno nameščene, stalno ali začasno upokojene učiteljice na ljudskih in meščanskih šolah. 3. One osebe moškega in ženskega spola, ki a) imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občini, b) se jim je v tem času vsaj že eno leto sem predpisala v občini na neposrednih davkih, ki niso podvrženi občinskim dokladam, najmanj akupaa vaeta 20 K, ako imajo splošne za volilca potrebne lastnosti (glej točko 2) in niso od volilne pravica izvzete ali izključene (glej točki 6 in 7). Vae te osebe je sprejeti v imenik drugega volilnega razreda. 86. Kdo voli v tretjem volilnem razredu P 1. Vsi tisti volilni upravičenci, ki so vpisani v volilnih imenikih prvega m drugega razreda; 2. tiste osebe melkega in ženskega spola, ki a) imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občim, b) se jim je v tem času predpisalo vsaj že eno leto sem v občini aa neposrednih državnih davkih, ki niso podvrženi občinskim dokladam, manj kakor 20 K, ako imajo splošne za volilca potrebne lastnosti (glej točko 2) in niso od volilne pravice izvzete ali izključene (glej točki 5 in 7). 3. Tiste osebe moškega spola, ki a) imajo vsaj že tri leta svoje redno bivaliiča v občini, b) jim ne manjka za volilca potrebnih splošnih lastnosti (glej točko 2), c) niso od volilne pravice izvzete ali izključene (glej točki 5 in 7), četudi ne plačujejo sploh ac be nega direktnega davka v oblini. Vae te osebe ja sprejeti v Imenik tretjega volilnega razreda. 37. Koga je sprejeti v volilni imenik podob-čineP V imenik volilcev podobčin (gg 13 in 14 obč. r.) se sprejmejo volilni upravičenci dotične podobline is prvega in drugega volilaegs razreda, toda vsak volilni upravičenec le enkrat. Ako je volilnemu upravičencu predpisan davrk v različnih podobe nah, ga je sprejeti v volilni imenik tiste podobUne, kjer mu ja predpisan najvišji davak. 38. Od katerega dne se računi predpisani čas, kako dolgo, da volilne prebiva v občini in mu je predpisan davek P Ta čas se računi od dne, ko so se razgrnili imeniki volilcev. C. Razgrnitev volilnih imenikov in re-klamacijsko postopanje. 39. Kdaj se razgrnejo volilni imeniki P Imeniki volilcev se morajo vsaj tri tedne pred volitvijo razgrniti v občni, da jih vsakdo lahko vpogleda. 40. Ali ja razgrnitev volila h imenikov tudi razglasiti v občini P Razgrnitev je v občini razglasiti po javno nabitih listih s pripombo, da se smejo vlagati ugovori proti imenikom volilcev med omenjenim tritedenskim rokom od dneva razglasitve naprej pri županu, in sicer pismeno. 41. Kdo sme vlagati ugovore P Ugovore sme vlagati: 1. vsakdo, kdor je vpisan v volilni imenik, 2. vsak ne vpisani volil ec tate, da se vpiše v volilni imenik. 42 Kdo razsoja o vloženih ugovorih P Reklamacijska kombija. 43. Kako je sestavljena reklamacijska komisija P V reklamacijski komisiji ao: 1. župan kot predsednik komisije, 2. štirje občani • volile', katere izbere občinski odbor. 44. V katerem času ima reklamacijska komisija rešiti vložene ugovore P Najkasneje v osmih dneh potem, ko poteče tritedenska doba razgrnitve. 45. Kako se razglasijo razsodbe reklamacijike komisije P Na ta način, da župan tekom treh dni po izvršenem postopku reklamacijike komisije popravi volilne imenike na podlagi razsodb reklamacijska komisije in tako popravljene volilne imenike zopet na vpogled razgrne ter to z javno nabitimi liati v občini razglasi. 46. Koliko časa ostanejo po razsodbah rekla-macijske komisija popravljeni volilni imeniki na vpogled razgrnjeni P Osem dni. Dalje prih. Potni spomini. Daije. Med takim pogledom po krajini pridrdra vlak v Brno, glavno mesto Moravske mejne grofije, katero mesto pa je v Avstriji tudi najbolj obrten in industrijalca kraj. Dimnik pri dimniku se dviga kroginkrog mesta, celo v daljno okolico od raznih tvoraic, največ tkalnic za volneno in bombaževo blago; ravno tako je industrija strojev in usnja zelo razvita. V celem je v ožji okolci Braa in v mestu 150 tovarn. Res lepo število! V mestu je razvita zelo razširjena trgovina s sirovioami, volno, kožami, usnjem, železom, vinom, semeni i. t. d.; vsako leto se vršita dva velika semnja, znana po vsem svetu. Tovarniški izdelki se razpošiljajo y Ameriko, Spanje, Anglijo, Orijent i. t. d. Brno ima 109 361 prebivalcev, med katerimi je vštetih tudi 4548 vojakov. Po narodnosti je v mestu 64Vj% Nemcev in 25V80 0 č n°v« Po veri pa 98.414 katoličanov, 2467 protestantov in 8243 judov. Odlikuje se po 15 cerkvah, 14 kapelsh, 9 samostanih, poleg tega še dveh protestantovskih cerkvah in eni judovski molitveoici (daagogi). Podobno kakor v Ljubljani grad vlada nad Brnom Spilberk, visok 288 m. Po hribu so speljane mičoe steze, ob katerih leže cvetlični in drevesni nasadi. Z vrha je krasen1 razgled nad mestom. Godi je tndi močan grad, nekdanja prestolnica deželnih grofov, kateri je služil pozneje kot trdnjava, a so jo sedaj izpremenili v jetnišnico. Dal poslopja služi tudi kot vojašnica. Mesto je staro. Zaano je že leta 1048 ; veliko je trpelo ob raznih vojskah. Leta 1428 je bilo oh« legaao od Huaitov, neke češke verske ločine, leta 1645 ao oblegali mesto celih 16 tednov Š/edi, ne da bi ga premagali. Ker ne leži ravno dalrč od Prusije, oziroma Nemčije, so tudi ti leta 1742 oblegali mesto dva meseca, ne da bi ga zavzeli, pač pa so grozno opustolili okolico. Leta 1805 in 1809 so prišli tudi Francozi vanj ter je imel cesar Napoleon I. en čaa v njem svoj glavni stan. Ob nesrečni voj»ki za Avstrijce leta 1866 pri Kraljevem Gradcu na Češkem so zopet zasedli to mesto nemški vojaki dotlej, da se je sklenil mir. Kar ja pri nas po mestih opaziti, oziroma le po gotovih trgovinah, je ta, da prineso okoličank« Moravke na trg veliko število že oskubene ia očiščene perotmne, posebno gosi. Na trgu se prav lahko kupijo gosje ledvice. Moravski kmetje sploh vede veliko število perutnine. Gosi, posebno jesenski čas, se pasejo kar po polju, za kateri namen najamejo celo pastirje. Nekoliko od Brna proti vzhodni strani do Olomuca te razširja najrodovitoejle polje dežele ob vodi Brni in Moravi. Zategadelj se imenujejo tudi ondotni prebivalci Haaaki. Štejejo j h v splošnem med premožne ljudi, Vendar njih vati ia domovi ne izgledajo kaj posebno. Kmečka vas v kraojfkem ali kamniškem okraju je mnogo okusnejia in tudi lepša. Pri nas ao vsaj ceite dokaj trdne, kar oadi niso, ker ni dobiti dovolj kamenja za posipanje ter se dviguje ob ča»u deževja silna ilovica. Tndi ni videti okrog hiš prostornih vrtov kakor pri nas. Hiše so stlačene kar največ na kup ter so aplošoo samo pritlične. Vsi prostori, ležeči na cesto, to zazidani, da ni mogoče priti presto na dvorišče. Vhod je samo akozi poslopje — vežo — in velika obzidana vrata na dvorišču. To je po obeh straneh ceste v vasi; navadno te vrata hiš koncem vasi sklene, da ni mogoč Izhod iz nje, ali pa se cesta izgubi pri kakem ozkem prehodu v navaden razoran poljski kolovoz. Največkrat je vhod v vat le na enem koncu. Drugod ni mogoč, ker v vati to vhodi na dvorišča zazidani, na zunanji, poljski strani pa je ravnotako. Prav taka tesnoba obide človeka, kakor v vaseh naših južnih krajev, 1 .trije, Goriške i. t. d. Kamen in zidovje, drugega nič, z razločkom, da je na Moravskem v rabi opeka, ker kamenja ni. Tesnoba odide človeka, kdor ni vajen videti domov, okrog katerih se raztezajo široki vrtovi in odprti prostori, čuti se, kakor bi ne bil proit. Dalje prih. Poučni listek. 0 sestavi računskih zaključkov. Splošno. Sestava računskih zaključkov dela prav mnogokrat težkoče koncem leta voditeljem teli in onih zadrug, bodisi domačih kmečkih posojilnic in hranilnic-rajfajznovk, katerih je itak že skoro v vsaki župniji ali vsaj župniji po ena, če ne celo več, bodisi kakih drugih zadrug, katere služijo kmetu za predelavo njegovih produktov, v vnovčevanje in prodajo teh izdelkov, kakor so n. pr. mlekarske ali vinarske zadruge; zopet druge v lažje, uspešnejše ter intenzivnejše obdelovanje zemlje in spravljanje pridelkov, kakor strojne zadruge, včasih tudi kmečke gospodarske zadruge imenovane, katerim je odmerjen v pravilih nekoliko širši delokrog. Imamo zopet zadruge za izboljšanje živinoreje; sem spadajo: živinorejske in prašičerejske zadruge, konjerejske zadruge. So zopet kraji po naših slovenskih deželah, kjer je razširjeno konsumno zadružništvo, katerega prvotni namen in potreba izhaja iz časa letin, ko je posebno na jugu preostajal vinski pridelek, katerega ni bilo moč vnovčiti; prebivalci so ustanovili gospodarsko društvo, konsumno društvo, kjer se je točil njih pridelek in ako se je le ta poprodal, so kupili šele novo vino — seveda na skupni račun — od nečlanov ali iz kakega drugega kraja. Oblasti zahtevajo računske zaključke. Zakon ali postava zahteva, da morajo vse zadruge vsaj v prvi polovici leta, nadalje do 30. junija predložiti od občnih zborov odobrene računske zaključke pristojnim okrajnim glavarstvom, da jih le ti predlože svojim vladam ter davčnim oblastem v odmero, oziroma vsaj radi kontrole plačanih davkov. Imamo sicer zadružne zveze, katerim so zadruge podvržene v svrho pregleda, dajejo jim tudi radevolje nasvete glede delovanja ter jim priskočijo koncem poslovnega leta na pomoč pri sestavi zaključkov, kolikor jih zadrugam samim, oziroma njihovim organom ni moč. Vendar zadružne zveze svojim članicam vsik-dar ne morejo tako točno ustreči, kakor bi mogoče same želele, ker se tudi njim samim nakopiči v tem času največ dela v lastnem uradu. Ako pa zaključek oblastem ni pravočasno predložen, se zadruga kaznuje od davčnih obla sti radi nereda. Pa tudi na javnost naredi malomarna zadruga neugoden vtis, ako le odlaša in odlaša, da bi predložila račun javnosti, iz kojega se kaže in zrcali delovanje minulega leta. Zaključek mora biti pravilen. Sestava letnega računskega zaključka dela marsikomu preglavice, posebno začetnikom, ker ne vedo, kako številke postaviti v prometu, bilanci ali računu izgube in dobička, da izgleda računski zaključek kot pravilno sestavljen, da mu zaupa ljudstvo ter velja pri davčnih* uradih. Našel se bode semintja tudi kak član zadrug, kateri bi želel in hotel spoznati bistvo in podlago sestavi računskih zaključkov, da mu jih je moč preizkusiti na njih pravilno sestavo. Saj: več oči več vidi in kontrola nad našim zadružništvom je vedno dobra. Zdravo, uspešno, koristi donašajoče zadružništvo, katero je ponos voditeljem, bode le ondi. kjer je zadostno nadzorstvo; samo sebi ali slepi sreči prepuščeno, hira toliko časa, da obnemore. Naravnost potrebno je, da so poučeni o pravilni sestavi člani načelstev in nadzorstev, ker ti to za uspešno delovanje odgovorni v prvi vrsti ter bi lli morebitni nedostatki lahko njim na rovaš. Morajo pa tudi ti pravilnost in resničnost zaključkov potrditi s svojimi podpisi na izvirniku. i prliOfH, ,,GortnIcu" iftv. 1 x 11911 Zgodi se rado, da kdor sestavlja zaključek, drži istega za sebe, kakor največjo tajnost, tako kot nekdanji lijači in sestavljala raznih kovin, ter ne mara poučiti o sestavi zaključka nikogar. So navadno to ljudje one vrste, kateri imajo od tega postranski zaslužek, v njih glavah pa roji do misiji ja o bogve kakšnem njihovem znanju I V pravilno sestavljenem računskem zaključku vidimo koncem leta resnično stanje zadruge, katero se nam kaže nasproti. Iz njega se spozna moč, uspešnost delovanja, zaupanje in nasprotno od denarnih zadrug odvisnih novcev, vlog, rezervnih zakladov itd., kakor kaže večje ali manjše zaupanje in likvidnost. Zaključek mora odgovarjati natanko zaključnim številom ali saldom v poslovnih knjigah. Če bi ne odgovarjal, smemo domnevati, da je zaključek potvorjen. So tudi izjeme, katere omenimo kasneje. Dalje prih. V Kranju, dne 7. januarja 1911. Ceiirjeva bole I en. C«ar je obolel na majhnem prehlajenju, katerega posledica je bil nahod, ki pa se ni pojavil v preveliki meri. Cesar je ostal ob navadni uri in je rešil vse akte. Hotel se je celo odpeljati iz Scbdnbrunna, pa je ostal tam šele na odločen nasvet svojega zdravnika, ker se je bilo bati, da bi hladni jutranji zrak mogel škodovati njegovemu zdravju. Avdijence, ki so bile priprav-ljenje za dopoldne, so se tudi izvršite, kar je dobro znamenje. V splošnem se sodi, da bo bolezen kmalu preila; o kakem resnem obolenju ne mera biti govora. Baron Bieaerth, ki je dobil od cesarja nalogo, da sestavi novo ministrstvo, razpravlja s prvaki vseh mogočih političnih strank, da »ajde podlago za sestavo novega ministrstva. Ker visi to vse le v zraku, ni vredno priobčevati tek vesti, ki se lahko že jutri razkade. hmed vseh imen, ki se javljajo, ni ne enega takega, da bi se smel pričakovati resen preobrat v vladi. Večinoma se ponujajo obnošene obleke. Kadarkoli bomo def nitivno zvedeli za nova imena, bo menda le dosti zgodaj. Za vfč iost si jih potem tudi ne bo treba zapomniti. Nekaj Imen novih ministrov že mrgoli po raznih listih, pa ne drže trdno, ker fi tami. da se ta ali oni kuja, oziroma da je nemogoč. Čehi se odločno branijo vstopiti v Bienerthovo mioi«tratvo. Imenuje se tudi, da je kandidat za poljedelsko minivtrstvo slovenski poslanec Pavle. Vsekakor dobimo najbrž že v kratkem popolno listo novih ministrov. B Portugalskega so zadnje dni prihajale vesti, da je republika v največji nevarnosti. Govorilo se je o vojaški in mornariški zaroti, kateri je baje namen, posaditi zopet kralja na troa, na drugi strani pa se je javljalo o pripravah nekake jakobinske stranke, o anarhistično stavkah in podobnih rečeh. Vesti so bile Že od začetka precej sumljive, ker je bilo v njih preveč konfutnosti. Tako je eno perodlo vedelo, da je vse organizirano za sprejem kralja Manuela, drugo pa je pripovedovalo, da pride atric bivšega kralja, vojvoda od Oporta, na prestol. Republikanska vlada javlja, da so vse te vesti neresnične. Da ima sedanja vlada težave, bo že verjetno. Grehi preteklosti se ne dajo odpraviti kar tez noč m da pristali kraljevstva rujejo in ičujeji, bo gotovo tudi resnično. Vendar pa ni zelo verjetno, da bi imeli rojalisb' kaj opravičeaega upanja. Portugalska republika ae bo menda razvijala naprej, ne pa nazaj. Na Spaaikesi je vlada podala demiaijo, da spozna, če tralj soglaša z njenim programom ali ne. Kralj je zopet naročil dosedanjemu ministrskemu predsedniku Caoalejasu, naj sestavi kabinet. Na novo ao imenovani ministri Gasset ta javna dela, Alfonso Gastrillo za notranje zadeve, Amos Salvador za nauk. V Mehiki revolucija Ia ni končana. Koncem starega leta so imele vladne čete štiri dni$hnde boje z vstali pri Časa Golorado in so izgubile 600 mož. Gospodarski del. Podrateaja osateata. Cement se je neču-veno podražil. Tako je n. pr. A dri a Portiand, Spalato istega podražila za prilično 135 kron pri vagonu Tovarne so deloma že kartelirane, deloma pa se le bodo. Koga aa geben !■ parkljlh ga liri aa Iranskem. Dosedaj so v me»tm klavnici v Ljubljani vsled te kužne bolezni pobili že dva transporta živine in tudi nekaj domačih krav, ki ao stale v istem hlevu kot importiraai voli, ki so oboleli. Vsega skupaj so menda pobili že 70 glav živine. Kuga na gobcu ia na parkljih te je pa tudi ža saaesla z ljubljanskega kolodvora drugam. Menda aa jo kon-statirali tudi na transportu živine, ki jo je poslala t Kranjskega klerikalna .Gospodarska zveza* v Pulj. Ljubljanski kolodvor je menda sploh okužen. Napaka ae je že napravila, da ae je pustilo transport volov, ki je dosel v Ljubljane na sveti večer, gaati skozi mesto v Predovieeve hleve in da se ni o snrnlj vosti prvega vola nemudoma obvestilo ravnateljstvo tukajšnje mestne klavnice. Sedaj to se sicer izdale od vlade najstrožje desiafekcijske odredbe glade Predovičeuh hlevov in glede objektov v mestni klavnici. Hampo na južnem kolodvoru pa aploh ni mogoče razkužiti in se je manda sploh poizkusilo ni. Ker se je živina pojala po južnem liolodvoru in ker ae jo je gnalo po cesti v klavnico, je aedaj ves prostor, kjer se je gibala žival, okužen. Vsled tega je menda že obolel transport za Pulj in tudi na Dolenjskem to malone že vti tejmi prepovedani radi kuge. Vie kaže, da te bo v kratkem kuga na gobcu in na parkljih razširila po celem Kranjskem in da te je tuii pri nas na Gs-reojikem ne bodo ubranili, kakor se je drugod niso mogli. Tedenski Bajen ? Kranju dna 2. januarja 1911. lata. — Prignalo se je: 173 glav domače goveje živine, -— glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 27 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — bui in — bosanski bivol. — Za mesarja je bilo 105 glav domače govedi, — glav bosanske govedi in 27 domačih prašičev. Cena od kilograma žive teže: 96—98 vinarjev za pitane vole domače, 88 -90 vinarjev za domače srednje pitane vole, 80—82 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 20 vin. za teleta in 0 K do 0 K 00 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 16 vin. za prašiče pitane. — Pšenica K 10*50 proso K 7 50, rž K 8—, oves K 875, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme 68 K do 70 K, fižol, ribničan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 350 za 50 kg. Mastna hraailaiea ? Kranja. V mesecu decembru 1910 je 436 strank vložilo 104.132 K 07 vin. 239 strank je dvignilo 93.999 K 68 vin. 8 strankam se je izplačalo posojil 18 300 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitaUzovanih vlož. obr. 4,561.694 K 06 vin. Stanje hipotečnih posojil 3,018.136 K 86 vin. Stanje občinskih posojil 471 591 K 27 v. Denarni promet 364 696 K 35 v. Matica hraailaioa v Radovljici. V mesecu decemoru 1910 je 315 strank vložilo 87 522 K 76 vin. 301 strank vzdignilo 80.073 K 47 vin. 45 strankam se je izplačalo posojil 35184 K — vin. Denarni promet 581.702 K 86 vin. Mestna hraailaiea v Kamniku. V mesecu deceooru 1910 je 237 strani vložilo 67 933 K 19 vin. 163 strank vzdignilo 81220 K 56 vin. 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 13 100 K. Stanje hranilnih vlog 2,014.033 £ 94 v. Stanje hipotečnih po.ojd 1,556.100 K 73 vin. Denarni promet 418.396 K 04 vin. DOPISI. rjf Boli " iabniflkf šsio. Poroča Tt.K. iz Žabnice. V šestdesetih letih se je izdal ukaz, da se mora v vsakem kraju, ki šteje 500— 600 duš, zidati Šola. Ia eden izmed takih mnogih krajev je bila tudi vas Žabnica pri Škof ji Loki. Ko so Lovrenc Kurah, Janez Kuralt in Matija Hafner brali ta ukaz, so se takoj napotili v Ljubljano h korarju Zavašniku, kateri je bil postavljen za šole. Obljubil jim je, da bode takoj vložil višjim oblastem prošnjo. In res je bila komisija hitro na licu mesta, kjer še danes stoji šola. Dobro se spominjam, kako je g. sodnik Geferl zmešal ljudi, ko je rekel: katen ste zadovoljni za šolo, stopite na to stran, kateri pa ne, pa. stopite na ono stran. Samo 7 kmetov je bilo za šolo, 300 pa ne. Ko je sodnik to videl, je rekel: Jaz sem prišel zato sem, da izprevidim, če, se bode zidala . šola. Ko so nasprotni kmetje tb slišali, so bili silno ogorčeni *Q se niso hoteli nič podati. Tistih 7 posestnikov so pa sami prevzeli zidanje Šole za okoli 300J gld. -* 6000 K. Vozili so si sami ves materijal, tako da so napravili še 800 K dobička. Za ta denar so pa napravili v cerkvi orgle, kar je Lovrenc Kuralt tudi porabil, in je nekoč rekel, da bode sedaj g. učitelj ob praznikih in nedeljah imel delo. Loški g. sodnik Geferl, ko je moral hitro v tek spraviti stvari, je bil takoj poslal svojega slugo, Janeza Kunateljna, da natančno premeri na korake, ali je bližje od sv. Duha (od Godčeve hiše) v Loko v solo, ali bode bližje v Žabnico. Izprevidel je, da je od Godčeve hiše bližje v Žabnico, kar je tudi L. Kuraltu takoj naznanil, da spada Godčeva hiša že pod žab-niško šolo. Kuralt, to zvedevši, je na kresni dan, ko je tudi v Skofji Loki semenj, peljal v mlin. Domov prišedei i vozom skozi Sv. Duh, se je ustavil v Balantovi gostilni. Konja je privezal zunaj za mrežo pri oknu. V gostilni je rekel Godcu, ki je bil tudi slučajno v gostilni, da bodo njegovi otroci tudi mogli hoditi v žab-niško šolo k pouku, On pa, kakor tudi ostali, so pa takoj bili pokoncu, da ne, češ, da raje pro-dado grunte, kakor pa da bj svoje otroke po-iiijali v Žabnico.v šolo, dasiravno je bilo bližje. Lovrenc Kuralt jim je pa lepo dokazoval, kako bode dobro zanje kakor tudi za njega, ko bodo imeli v domači vasi šolo. Oni pa so le svojo naprej tiščali, da ne. Lovrenc Kuralt jim je pa na to odločno dejal: »Ker nočete spoznati, kako je potrebna šola pri nas, ste pa. hudobni duha rji 10 ne Sv. Duharji." Sedaj seie je dregnil v sršenovo gnezdo. Planili so pokoncu in po njem, ali Kuralt je bil močan in velik, da jih je metal kakor otroke. Gostilničarja samega, največjega nasprotnika, je vrgel kar vznak na mizo in ker ni imel vrhnjega suknjiča, je med prerivanjem raz njega strgal srajco in telovnik, da je bil Čisto gol. Ljudje, to videvši, so udarili po njem z vsakovrstnim orodjem. Ali vse zaman, porinil je vse skupaj v vežo. Ko pride ven h konju, zagleda, da je široki jermen na hrbtu konja prerezan. Sreča, da ni videl, kdo je napravil ta zločin. Ako bi bilo to ponoči, bi mu bili gotovo konja zabodli. Taka jeza je bila radi Sole. Pili in prepirali so se nočindan, da so potem štirje posestniki prodali svoja posestva. Na ta posestva so se naselile žabniške rodbine, ki rade pošiljajo otroke v žabniško šolo. Sodnik Geferl je te tri može za to, ker so se brigali za šolo, prav pošteno ozmerjal, rekoč, da so uporniki. Ko pa je bila šola že zidana, so šli ti možje, Lovrenc Kuralt, Janez Kuralt in Matija Hafner v Staro Faro po dekana Kožuha, da naj pride blagoslovit šolo. Dekan jim pa odgovori: ,Ne pridem, ker ta šola je brez-verska." Ko so ti možje to slišali, so se takoj napotili v Ljubljano h korarju Zavašniku povedat, kako jim .je dekan povedal. Korar Zavašnik je zelo pomiloval dekana, da je tako slep. Pisal mu je hitro pismo, rekoč: Kaj si storil poštenim zobniškim kmetom. Ko je g. dekan Kožuh prejel pismo, je takoj poklical imenovane može in jih s povzdignjenimi rokami prosil odpuščanja, rekoč, da, ako mi ne odpustite, dobim dve leti kazni. Nato je prišel dekan blagoslovit šolo. No, in potem so mu pa ti dobri ljudje«odpustili. Ko je pa bilo določeno pri davku plačilo za šolo, so se uporniki še nadalje upirali, tako da je moral kranjski glavar Derbič poslati celo stotnijo vojakov, kateri so jim konfiscirali žito in živino iz hlevov, prignali v Kranj, poprodali na dražbi, da so dobili zahtevani davek. To se je godilo leta 1868. Ko so vojaki dospeli k Sv. Duhu, kjer so bili najhujši uporniki, je Sel nek pobič v lopo, kjer imajo priprave za streljanje proti toči, in hitro zažgal dva topiča, da sta počila. To je storil iz same hudobije. Vojaki so pa hitro skočili tja, da se prepričajo, kaj je, ali med tem jo je pa že popihal čez Suho v gozd. Napravili so pa še več hudobij samo radi šole. Luka Berčiča n. pr. so Sv. Duharji zasačili na njegoveni vrtu in ga pobijali kakor živino, tako da je vsled tega v treh letih umrl. Tisti pretepač, ki je bil glavni pri pobijanju tega Luka Berčiča, je dobil ukaz, potem ko se je oženil (imenovali so ga po domaČe Kodrov pluze, sin župana), da mora Berčiča prositi odpuščanja in poplačati stroške za Berčičeve- bolečine, kar mu je bilo pripoznano v obsodbi. Dalje so še enkrat napadli Lovrenca Kuralta pri Sv. Duhu, ko se je vračal domov, Ako bi ne bil tako trden, bi bil gotovo na mestu izdihnil. V temnih nočeh so vedno hodili v Žabnico naboj. Ravno tako so začeli tudi Bitenci posnemati Sv. Duharje, in to samo radi žabniške nove šole. Večkrat so prihruli nad nas z vsakovrstnim orodjem. Povem vara en slučaj. Bilo je v poznejših letih, ko sovraštvo le še ni ponehalo. tya sv. Štefana zvečer je prihrumelo 16 fantov-Bitencev v Žabnico. Ko jim je prišel v Stularjevi gostilni brat go-stilničarjeve žene cdpret vrata, ga je nekdo za to kar ustrelil v nogo s pištolo. Žabničanje so pa začeli vstajati in začela se je prave bitka, nazadnje se jim je pa vendar le posrečilo, da so zapodili rogovileže, ali ne proti Bitnjam, marveč proti Dorfarjem. Med najhujšimi branilci je bil nek vojak, kateri je dobro sukal svoj bajonet tako, da je slehernemu podal za spomin kako ubodlino. Tako je imel žabniški župnik Rozman dosti posla za njegov pouk, ko jih je hujska), da naj se kakor Bitenci nikar ne podajo, ker bodo imeli velike Stroške, kajti ako bi tega ne bilo, bi tudi ti žalostni boji izostali. Namesto da bi jih pogovarjal, je pa še nasprotoval za šolo. Konec prih. —. ..„...... ...... 1 f Loške novice. Silvestrov večer v nasi Čitalnici je bil letet izvanredno dobro obiskan. Obe enodejanki «Resna ženitna ponudba, in pa «Dve talci, sta splolao ugajali, saj te jih atli vrli mladi diletanti le dokaj dobro uprizorili, dati jim je bil čas za izkoleje jako pičlo odmerjen. Tndi druge točke sporeda so te izvedle v popolno zadevoljnost cenjenega občinstva. Po novoletnem vošotlu društvenega predsednika te je pred sta vi j sla krasna fiva slika, na kar te je razvila živahna, pristna domača zabava ia ples, ki te ga je zlasti mladina veselila ia ga zate tndi težko pričakovala. Tudi v gmotnem esiru je ta zabavni večer uspel povsem zadovoljivo. Sokolski brataki sestanek se je vršil v četrtek, dne 5. januarja zvečer v gostilni pri «Ur-maherjn. na koncu karlovlkega predmestja. Naslednji dan, aa praznik sv. Treh Kraljev pa je bil redni občni zbor tega društva, e katerem vam borne prihodsjič kaj tsč poročali. Kopati te pa zimi pri nas doslej le nI bile navada, a tudi ta nenavadni zimski šport sta že vpeljala gg. Ivaa Leske vac in Ivan G a tej, oba v Skofji Loki. Na novega leta dan je sicer res prav prijetno sijalo ljubo soločice na nebeškem tvodu, a tudi mrzli sever je pošteno bril in pretresal marsikatere rahločutne ude. Naša dva kore- Svoje zdravje sadobiie! Vaša slabotnosi ia bolečin: izginejo. Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vase spanje idfaVo, aopet m boste dobro počutili, če boste rabili pravi Follerjev fluids znamko fElsafluid*. Tucat za poskušajo 5 kron franke. Izdeluje ga le lekarnar £. v, FeJJer v Stubici, Elsia trg itev. 814 (Hrvaško). lijaka pa ta cista prav aH brigala ta mraz, ta taaaj pa ta pihanj« severnega vetra. Urnih korakov in veselih lic sta je mahnila k Poljaoičici in pri Finfarjevem jeza sta te slekla, kakor da bi bilo o tv. Jakoba. In — itrbnnk v vodo t G. Letkovec ti je hladil tvoje vroče nde kakih 8 minnt In je večkrat izstopil Iz vode in tel zopet nazaj kakor ta zabavo. G. Gatej pa je bil v vodi nekaj minnt manj, to pa samo raditega, ker je tel v vedo samo ta — poiskninjo! Ko sta se nala možaka poltene skopala in thladila, sta se seveda tudi zopet oblekla ter jo t istim veseljem kakor poprej mahnila nazaj vsak proti tvojemu domu, kakor da bi te ne bilo nič posebnega zgodilo. Val poročevalec je le isti dan imel čast govoriti t g. Gatejera, ki mu je razlagal o prijetnosti takega kopanja v zimskem času ter pripomnil, da ti bodeta oba se večkrat v tej zimi privoščila take veselje. Nate cenjene čitatelje bo brez dvema zanimalo vedeti, da sta ebadva gospoda že zdavnaj v letih, ko ne polje po žilah nemirna mladenilka kri. Kakina pa sta tele morala biti, ko sta bila v mladih letih, e tem bi bilo vsekakor vredno kaj izvedeti. Najbrž bi se le zdaj obe brez kakih posebnih priprav in brez vsakih kožuhov upala celo na — severni tečaj, ako bi ju kdo izmed raziskovalcev tega tečaja tjakaj povabil. Mi pa kot navadni zemljani lahko celo zavidamo ta »rečna človeka, kajti če te tedaj pozimi le par konkov oddaljimo od gorke peci, nam žs mraz pretresa mozeg in kosti. Brrrrr ... RidavlJUke nortea. Oseba e vettl Odvetniški kandidat dr. ML Triller te poda k tod. praksi v Gorico. Njegovo mesto zasede dr. I. Rndež. rečemo, je bila igra izvedena dovrleno. Vsa čast in hvala režiserju, ki te j« polteno potrudil. Obisk te predstave je bil naravnost nepričakovano mnrgobvo-jea, obzirna dvorana R. Kunttlja je bila natlačeno polna, dovolj prepričevalen dokaz, da ljudstvo želi takih iger. Zs to je nala iskrena želja in prošnja do satih marljivih diletantov. Sj večkrat vprizo- rite take igre I Val trud ko redil dober sad.-- Kakor te čaje, te vprizori v kratkem zopet narodna igra ia ako ime prav slišali, se pripravlja igro »Deseti brit*. Krožek .Trta* priredi nedelje, dne 8. t, m. točno ob 7. uri zvečer v prostorih R Kunstlja plesni in zabavni večer. Vstopnina 60 v za osebo. Cisti dobiček je namenjen za obrambeni sklad cami ob steno, vel bodete koristili .Kmečki posojilnici in hranilnici v Cerkljah*. Ljudje te i-pregledujejo 1 XVI. redni občni ibor »Sokola" v Kranju dne 5. • jnuarja 1911 v društveni telovadnici. Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2 Poročilo tajniki. 3. Poročilo načelnika. 4. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo pregle Jovalcev računov. 6 Poročilo knjižničarja. 7. Poročilo ženskega oddelka. 8. Volitev staroste in podttaroste. 9. Volitev načelniki. 10. Volitev 8 odbornikov. 11. Volitev 4 odbornikovih namestnikov. 12. Volitev 2 pregleda valce v računov. 18. Volitev praporščaka in njega namestnika. 14. Volitev odposlancev na občni zbor S. S. Z 15. Volitev odposlancev na občni zbor G. S. 2. 16. Poročilo stavbenega odseka in volitev. 17. Prememba pravil. 18. Predlogi in nasveti. 19. Raznoterosti. Navzoči: b. starosta, 6 odbornikov in 26 članov. 1. Brat starosti Janko Sajovic konšta-tira sklepčnost in otvori XVI. redni občni zbor. Zapisnikarjem imenuje b. Frana Crobatha ml., overovite Ijesa zapisnika pa b. Berli Pučnika in b. Konrada Geigerja. V avojem nagovoru pozdravi navzoče in se jim zahvali na udeležbi. Graja pa tudi tlib obisk občnega zbora, za kar pa ne more najti pravega vzroka. Opisuje napredek slovenskega Sekolstva, povdarja posebna veliko važnost na združenje društev v lup*. 01 društvenih prireditev omenja najboljle uspelo miškarado, kjer so poleg b. članov z vso vnemo sodelovale sestre ženskega oddelka ter se jim za to na tem mestu prisrčno zahvali. Nate društvo se je v pretočenem letu udeležilo domalega vseh izletov drugih društev, oz. žup. Spominja te veselice, ki te je vrlila 26. juniji v proslavo 60letnice ntte himni .Naprej*. Omenja, da io nts počastili dae 9. julija b. Korošci. Največjega pomena za gorenjska' sokolska društva pa je bil I. lupni tlet na Jesenice, kjer se je vršila tudi tekmovalna telovadba, pri kateri je dobil nal član, b. Fran Benedik 1. meste. Graja obivk telovadbi ter vspodbuja člane k intenzivnejšemu delu. Končno te tpominjt umrlega g. Ktrola Kotnika, ki ji bil velik dobrotnik C M D, katerega je tudi nate društvo sprimilo k zadnjemu počitku; dalje g. Frana Omerso, ki je bil našemu društvu vedno zelo naklonjen in pa b. Rada 8a-deji, ki je bil vedno vnet član natega društva ter poživlja navzoče, da se v znak tožilja dvignejo vaz sadežev (kar te zgod ) Preide nato na dnevni red in prosi b. tajnika, da poda svoje poročilo. 2. B. tajnik Fran Crobath ml. poroča: Bratski občni zbor! Na XV. redaem obenem zboru dne 5. januarja 1910, oziroma ns izvaaredaem dne 8. januarja 1910 so bili izvoljeni starostom b. Janko Sajovic, podttarostom b. dr. Simon Dolar, odbornikom pt bb. Ambroži« Miroslav, Btnedik Fran, Crobath Fr. ml, Jereb Rudolf, Jagodic Ivan, Pire C ril, Valenčič Ivan in Josip Marčan. Namestnikom pa bb. Fock Mtkto, M den Josip, Rus Vilko in Šinkovec Anten ml. Med letom je odšel iz Kranja b. Josip Marčan ter je bil na njegovo mesto določen po žrebu b. Fock Makso. V I. odbora vi seji se je konstituiral odbor sledeče: tajnik b. Crobath Fran mL, blagajnik b. Ivan Jagodic, knjižničar b. Ivan Valenčič. OJpotlancem v odbor žamkega oddelka je bil izvoljen b. Janko Sajivic, mmestuikom pa b. Franc Crobath ml. Odposlancem v odbor S. S. Z. je bil voljen b. Jmko Sajovic, namestnikom pa b. M voslav Ambrožič. Praporščakom je hil voljen b. Fran Banedik, namestnikom pa b. Veh Konrad. Računskim preglednikom sta bila voljena bb. Rus Rudo f in Pučnik Aialbert. Oipislancem na občni zbor S. S. Z. so bili voljeni bb: Ambrolič Miroslav, Ažman Fran, Bened k Fran, Crabath Fran mL, dr. Dolar Simon, Marčan Josip, Sajovic Evgen, Sajovic Janko in Valeačč Ivan. Odposlancem o odbor G. S Ž je bil voljen b. Crobslh Fran ml., namestnikom pa b. Jot"p Mirčin. Odposlanemu na občii zbor G. S. Z. so bili izvoljeni: bb. Ambrož č Miroslav, dr. Jjsip Suiar, Sajovic E»gen, Sajovic Janko in Valančič Ivan. Dalje prih. Godovi prihodnjega tedna: 8. rargl. Gosp, Saverin, Radoslav, Cestimir; 9 Jubjan in Batilisa, Nikosava, Vladimir, Cestimir; 10. Pavel, Agato, Dobroslav, Neruka; 11. H g n, Bjžidar, Kronoslava, Zdravko ; Arkadij, E?nest, B!a-gjjila, Stislav; 13. Veronike, Bogomir, Leoncij, Slavomir, Z irislava; 14 Hilarij, Feliks iz N., Neda. Svojim p.n.naročnihom! [771 se svoje naročnike i * j uljudno prosimo, da cTmpreje pošljejo naročnino za 1 1911., da se jim redno dostavljanje lista ne pretrga. Prijatelje »Oorenjca" pa prosimo, da agttirajo za nove naročnike. Še je mnogo hit In gostiln, ki dozdaj niso naročene na »Gorenjca*. Agltl-rajte za nove naročnlkel Turni na delo za »Gorenjca"! Kathreiner Kneippova Je le ena, posriem-kovpa je več I Zato pozor*! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ao z imenom mm Kathreiner Gor tujci! Zahtevajte »Gorenjca,, po Vseh gostilnah ta tovarnah! II. priloga „Gortn|cu" it. 1 z I. 19« NOVI lamnovsale. Inftpektorjem dri. tel. je imenovan postajenačelnik poitaje Ljubljana državni kolodvor, Viktor Hrašovec; oficijali ao postali adjankti: Karel Ogoreutr, postajonačelaik, Skofja Loka; Ivan Pečar, postajenaCelnik, Medvode, in Herman Lampel, kon-dpijent, Jesenice; cflcijal je postal postajeoačelnik postaje Bohinjska Bela, Viljem Kelec. likal Ja poslanec Maadell odložil vse ftaria pri klerikalcih? Zato, ker je mislil, da postane ravnatelj deželne banke. A ker mu je stvar iz-podletela, je od jeze vse ptrstfHn sedaj postane baje socijalni demokrat, organizirati hoče vse tobačne delavke in delavce, ki drže ie na »katoliško- besedo. A če mu bodo hoteli tu klerikalci kaj mešati, bo pa razkril izza ,kulis". — Je, maščevanje je sladko! j 0, lertun, Je rum! Iz bohinjskega kota nam poročajo: Tu po naših planinah imajo razni ljudje mnogo posekanega lesu, ki ga vsled pomanjkanja snega niso mogli spraviti v dolino. Ker So pa naši .prečastiti" posebno iznajdljivi, kako se pride lažje do cvenka, so pričeli nagovarjati le posestnike lesa, da naj ga dajoia maše, potem bo sneg, čimveč bodo dali, temveč bo snega. Nekateri so res sedli na lim, a kar so menda premalo dali, je tudi malo snega. — Znat' se mora! Vodovod ? Naklem pri Kravju. Vas Naklo spada v vrsto tistih vasi na Kranjskem, ki se po Sravici ponašajo, da so prve imele svoj vodovod, lakljanom sta pripomogla, kakor poroda zgodovinski napis, vzidan v vodnjak sredi Naldjega, slavni tamkajšnji rojak, dr. Voglar-fferbonarij, telesni Zdravnik ruskega carja Petra Velikega, in dolgoletni endotni župnik Valentin KoC (Kos) z velikodušnimi darili, da so postavili vodovod sredi osemnajstega stoletja. Vodovod je bil seveda jake preprost; voda je bila napeljana po lesenih ceveh in tudi glavni oabralnik je bil napravljen iz lesa. Zato so ga morali večkrat popravljati. Temeljite poprave pa ao se lotili lele letaš in delo izročili dunajski tvrdki Rumpel. Za vodovod je porabljen studenec Rapovščica. ki se nahaja med vasema Spodnje Duplje in Strahinj in je od srede vasi Naklega oddaljen 2600 metrov; spomladi bodo studenec po pravilih moderne tehnike sajHi in oedi zgradili nabralnik (reservoa ) iz betona. Ta vodovod je doslej preskrbljeval z okusno pitno vodo same vas Veliko Nsklo in je bil napeljan samo do vodnjaka sredi vasi Naklega; letat pa so vodovod podaljšali do vasi Polica ob drami cesti Naklo - Kranj; glavna njegova proga se torej razteza od studenca skozi Naklo do Police in meri 4100 metrov; glavna stranska proga bo dovajala vodo v oni konec vasi, ki leži proti Tržiču, in bo merila 310 metrov. "Doslej so položili cevi po glavni progi, spomladi 'pa sg^ade nabiralnik pri studencu, postavijo sredi Naklega velik nov vodnjak in napeljejo »odo v posamezne hite, tako da bo delo v prvi polovici prihodnjega leta izgotovijeno. Pri podjetju, katero nadzoruje deželni nadi' ž-n r Zaje, so uslnžbeni sem* domači delava. — Vasi C-geUaica, Pivka in Malo Nakro imajo svt*i vedtrvssd, ki ee ge zgladili pred dvema letoma. Za napeljavo ao porabili študente Lebinco, ki leži iptat ure dalea od Pivke in daje izvrstno pitne vodo« Strokovni Uveaeeel v raslastilalh zadevah ielesaia na Gorenjskem Kot izvedenci za 1. 1911 so bih določeni Gašper German, btof.a L ka, J »sip Nova*, Jam* pri Kranj«, Aeelf Kappus pl. Pcal-stein, KaHssaa goviesvt A gust Mally, Bela peč; Jakob Zumer, Bukovje pri Gorjah in Ivan Leveč, Mengeš. P Novi odkar «Sekala* v Krasjfa. Na občnem zboru, o katerem ptrotamo na dragem mestu, so bili izvoljeni sledeči bratje v odbor: starosta Janka Sajovic, podstarosta Ivan Valenčič, načeln k Fran Ažman, odborniki Jnrman Ivan, Banedik Fran, C-obath Fr. mL, Ciril Pire, J^reb Rudolf, Jsgodic Ivan, C*ar Josip, F tek Makso. Namestniki: Meden Josip, Rant Janko, Rus Vilku, Šinkovec Anten ari. Pregledovalca računov: Pučnik B-nti. Ras Rudolf. Praporščak dr. Josip Kušar, njegov namestnik Be-nedik Fran. V gospodarski ods k so bili voljeni: Pučnik B rti, Rebolj Lovro, Celelnik Rado. Otasarjamo na jutrišnji občni zbor prostovoljnega gasilnega društva, ki se vrii ob l/g\l. uri dopoldne v mestni dvorani. Pral gasilno drnltvo f Kraa|a priredi v soboto, dne 14. t. m. v prostorih .Narodne čital-. niče" običajni plesni venček. Vabila se že-razna-' šajo. Če bi se koga pomotoma prezrlo, kar se , pri mnogobrojnem številu lahko, pripeti, naj blagovoli oprostiti in naj s« zglasi pri odboru, kjer na razpolago, vatae strast** Oekal* f ItšMm ima i zbor 8. proez'je. Marsikaj moramo zamolčali in da bi vse opisali, bi morali pisati s so lačnimi žarki in trositi opojno cvetje mirt in rož v najlepše misli, a šef vse to bi bila le malenkost proti iznenadenju, katero nas pričakuje danes zvečer ob poldevetih v »Čitalnic >. Nihče ne bo obžaloval, da je počastil s svojp prisotnostjo navzočnost princa Valjčka, a vsakemu bo težko, ko se bo poslavljal s svitom zlate Z-.Ti. Prnc valja*! bo tako vabljiv in mikaven, da se nam bo zdel njegov pozdrav le kratek hip, kaker legenda o nebeški gloriji. Torej: Na svidenje I It aelike avHae. Dolgo, dolgo časa je naša Emica v Selcih srčno ljubila može, ki so danes že poslanci. Tolažbo je iskala jako pogosto v župuišču, kar je bilo seveda vse le začasno. Po dolgih letih je vendar nekaj dosegla, ker, kdor trka, se mu odpre. Moža kot takega res ni dobila. Možje, katere je Emica tako vroče ljubila, so prišli na krmilo in kmalu nato je dobila .plaka-kajoča" lepo plačilo za svojo ljubezen. Sama dežela jo je pustila študirat ta gospodinjo celega polleta gor na Moravskem in sedaj uči naša dekleta gospodinjstva, katera se pa najbrž od nje ne bodo preveč naučila, no, pa saj zato se tudi ne gre, ampak samo da je Emica prišla do mastne plače. V zahvalo bode p* Emica s svojimi učenkami že enkrat dobro kosilo priredila skravžla-nemu Tomažu in Francetu, ki sta ji pripomogla do boljše bodočnosti. Ker se pa Emici sedaj dobro godi, pa davkoplačevalce v žepih boli 1 Is bebialakeia kota. V neki številki .Slovenca" pretečenega leta je pobegli poslanec J. Piber pisal o izboljšanju planinskih pašnikov pa bohinjskih planinah. Težko pričakujemo, da nam opi$e tudi prilično o vseh .dobrotah", ki jih je prinesel konsum v Srednjivasi Bohinjcem in da nam pove, kako se bo takrat izboljšal naš položaj — ko bo pričelo .pokati". — Kaj pa gosp. poslanec, ali dobimo letos kaj letnega poročila o naši .šporkasi"? Il Begunj nam poročajo: Dne 5. t. m. so pripeljali v tukajšnjo žensko kaznilnico znano pri-ležnico obsojenega župnika Tomaževi ča Antonijo Ostričevo, da presedi prisojeoih 10 let — Kadar bo prišel poštni ravnatelj Pattav na obisk v Podnart, se bo lahko informiral, kako se počuti gospodinja njegovega nekdanjega starega prijatelji Tomaseviča. — Podnart in Begunje nista daleč Umske - ipartaa tešila t Bohinja Kakor se nam poroča z deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, so vremenska poročila z Bobiojaice, Bistrice jako ugodna. Padlo je mnogo snega in včeraj se je otvorila zimsko -športna se-sija. Saakauiot je izborno prirejeno, tudi se je skrbelo za smuči ter markiralo štiri velike ture v okolici Bohinjske Bistrice. Za ljubljanske športne kroge je prevzela deželna zveza oddajo zimsko - športnih kart za Bled, Bohinjska Bistrica, Kranjska gora, Trbiž. Natančna pojasnila se do bivajo v Tourist • office, Miklošičeva cesta štev* 6. K paracHu a laiofl esčiask! seji f Kranju nas prosi g. inžcmr Krivan*c objaviti, da on n> zagovarjal prošnjo dunajskega društva inženirjev ta podpore, pač pa, da se tU po d para društvu irže-nerjev, *» ee snuje v Ljt)b*jaoi. frliekS dllataat}* grajo dne 8 pre« nca t. t ob 4 uri pnpnidne v Sokolov! d/orani burk ? v (teh dejanjih «Dobri sodnk*. francosko spnal A1 X. Bisson, poslovenil F. F. Sedeti prvih treh vrst 1 K 50 v, drugi sedeži 1 K in stojite« 40 v. Ijra se vrti v korut otroškega vrtca v Trt ču, radi česar se preplačla hvaležno sprejemaio. b L)%hljtae ee aam pile: Tako v »Slovencu* kakor tudi v »Slovenskem Narodu* je bilo citati pred dobrim tednom, da ae bo ljubljanski južni kolodvor kaj kmalu razširil, ker se seka te drevje na onem vrtu, ki ga imajo telezniiki uradniki v posestvo. Vsa stvar je tale: Drevje na onem vrtu sekajo zato, ker je staro, gojilo in vsled tega pravo zbirališča mravelj in slčoe golazni. Ker pa železniški uradniki kljub hudi draginji ne morejo jesti mravelj, zato mora drevje proč. — Vprašanje novega kolodvora je pa ie daleč, daleč. M uda bo le prej najmanj kakih 20 »eršparuogskomisij*, prodno se zasadi prva lopata za nov kolodvor. —-Letos se je polotilo nekaj tira. oziroma se je razširil železniški tir proti severni strani južnega kolodvora, proti Martinovi cesti, v letu 1911—12 sa popravi Ur proti jugu, v letu 1913 je namenjena poprava srednjega tira, potem pride na vrsto nekaka stavba za prometno-blagovno ravnateljstvo, potem tele pričao študirati, kako se bo nadaljevalo s »sledenjem*. To je prava in natančna ia-formacija. Il Laste. Tukajšnji posestnik vtrlgO »Sobe* je imel te pred par tedni več popolnoma udomačenih fazanov, dva stara in dvanajst mladičev, ki ao imeli to navado, da so se hodili past čet Savo proti B (Kleščam, Mož j h je hotel zarodi ti v lovišča občine Lssce. A glej junaštvo 1 Nekega dne pa napravijo neki »pravi lovci*, tam po Ribniški gmajni lav, nastalo je pravo pravcati »pucanje* — pokalo je, da so se gore' tresle — a od onega dne nI več fazanov. Najbrž* so vsled strahu zbežali vsi na Bled. — Dober taki Laikarlca Spoštovani gospod urednik l Mislim, da iz našega kraja še niste dobili nobenega dopisa. Danes se oglašam s par stvarmi, in upam, da Vam bom drugič kaj več sporočil. Naš kraj je skoro čisto ločen od drugega sveta, posebno pozimi, zato je od nas tako malo slišati. Naše duše pase fajmoiter, z imenom Kos. Ta črni Kos nam prepeva svoje vite in nam kaže pravo pot kakor se njemu ljubi. Moramo reči, da sila dobro pase svoje jagnjeta, ovce in koštrune. V Kranju imate gotovo veliko tercijalk, pa tako bruni ni h je gotovo le malo, kot so leskovške devičarice, ki jih vzgaja naš črni kos. Velikokrat se naredi, da gre katera celo na dolgo romanje proti laškemu glavnemu mestu, kar se je še pred nedavnim Časom zgodilo. Pa o tem že še kaj. K sklepu Želim, da bi se kmetje vendar izpametovali in se enkrat otresli vpliva različnih gospodov. »Domoljuba" pride k nam kar na kile, zato je pa tudi dolžnost vseh zavednih kmetov, da na-roče napredne liste, posebno pa .Gorenjca", ki res drži s kmetom. Il Pelfsn aai Škofje Loka. Priklopile so ve vasi Volče, Podobeno, Delnice, Gabrika gora, Lovsko Brdo, Lom In Zakobiljek, spadajoče dovoda j pod občino Javorje, s dovoljenjem deželnega odbora občini Poljane. Davčna meč poljanske občine se je ne ta način sdatno zvišala, kar bo služilo vsej občini v dobro. Število odbornikov ae svita od 12 na 18. Gaailao irnitvo f Baladah priredi dne 15. januarja plesno veselico. Družbi av. Cirila la Metoda je daroval g. M. Gustin, trgovec v Metliki 30 K masto običajnih božičnih ia novoletnih daril svojim odjemalcem. Hrala g. darovalcu in prošnja cenjenim g*, tovarišem, da ga posnemajo. Gbenem spomiajamo lepo udomačene navade: odkup 00 praznisjkij^ iu novoletni, voščil družbi naši v korist Te Vrste čestitk želimo prav mnogo. — Neka družba v Chrkcrci je izročila dražbi sv. G rila uj M »toda srečko državne loterije, kt je pil« vlečsaa. Liubljanska kreditna banka je na to izplačala 8 K 80 v bres odbitka provizije. Za take vrečke nala lepa hvala in priporočilo. — Prva čalka spi. del, družba za zavarovanje na življenje v Trstu ja nakazala 175 K 56 v provizije od polic, sklenjenih v prid družbi]. Hvala iskrena 1 €a«ar|ava popi**v*l*a pala. Kakor vsak dr- lavljan. more.tudi cesar izpolniti popisovalno polo ša ljudsko štptje. Izpolnil jo je tak« - lel Franc Jožef I., cesar avstrijski, kralj češki in apostolsp kralj ogrski. Občevalai je*ik: oeml>. Svojih pre-mož>*)«k h razmer ni navedel. ?••<■ ..>. ; . Na Ogrskem so zopet pokale žandarske puške. V vasi Oalac na Sedmograškem je bila volitev župana. Prebivalstvo te vasi, ki so večinoma Rurnuni, je postavilo svojega kmečkega kandidata. Vrhovni sodnik pa ni hotel atč o tem slišati. Kmetje so se zelo razburili ob tem kratenju njih pravic Vrhovni sodnik pa je poklical' žan-darje, ki so kratkomalo oddali v odstranite* »nevarnosti" nekoliko ; salv. En kmet ie bil takoj mrtev, eden ie čez dve uri umrl, več kmetov je težko poškodovanih. Taka je že večkrat dokazana civilizacija .kulturnih" madžarskih fevdalcev. Občinski red ta občinski ooliliil red za Kranjsko novo! ' »■»■nea-aaa**rtd RaVDsl&snT j£ ieiSa as«}- 1W vin. Doniva ae v nest tiskarni, v Nar. knjigarni In toka Mm m m krtjt krave natal! ? Iakm napačno je, ake m brejo kravo molze dakitv M stori, kajti ari tatu trpi tela in krav«. Teleta primanjknje hrane, krava pa otlabi in daj« po etetitvi le malo Mleka, ker se vime ai zadosti odpočile. Zato je dobro, da ta kake 8 mesece pred porodom preneha z molžo. So pa krave dobra saleJmrice, katere molzejo tudi do udidega dne. To se pa ae ime dopustiti. Vimena je treba poetika. Vsaj Sest tednov pred porodom kaže s molža prenehati, da se tele tem hitrejše in bolj le razvije. Izkušnje nas namreč a Če, da nam dajejo krave, katere «mo zadnji čas v mira postili, po poroda dosti več mleka, nasprotno pa ga izgube one, katera smo do zadnjega molsli. Z molžo je treba počasi pooeharati, ra ee vime počasi orali. Namesto po trikrat, molzti je najprej po dvakst na dan, teden dni pa le le po enkrat Nadalje pa j« molzti šele v daljših presledkih, torej vsak drug dan, dokler sa vime popolnoma ne osuši. Ce ee dobri mleksrici na ta nafta mleko ustavi, ee ni bati, da bi oslabela, ampak bo to v korist kravi, teletu in se živinorejcu, V takem alučaja bo ne le tele veliko krepkejte razvito, ampak bo imela krava po otelitvi mnogo več mleka kot pa, če bi jo molzel da otentva. Inka sa rešuje kasaška vprašani« y Basai. Ivsn in Jakob Pejar v selu Veliki Ogrodjenik pri Mostam obdelavata svojo zemljo, odkar pomnita za sebe in trdita, da so to zemljo obdelavali tudi že njun oče, praded in vsi njuni predniki. Njun aga, t j. oni, Id nič ne dela, ampak pride samo po svojo tretjino pridelka s te zemlje, je .po milosti božji" beg. Mujaga Balič Begu se je zahotelo, da spodi te svoje kmete z zemlje ter jih v to svrho toži. Pravda je trajala 5 let in siromašni kmetje izgube pravdo. Beg pride s svojimi ljudmi na .svojo" zemljo ter poruši siromašnim kmetom hlev in hišo, tako da so ostali siromaki s svojimi otroci pod milim nebom. — Na ta način se rešuje kmetsko vprašanje v Bosni. Mi se le čudimo, da si o tem kmečkem vprašanju toliko ljudi razbija glavo; najhitreje se to reši po zgornji primeri: Agi ali begu dati nekoliko c. kr. Žandarjev, kmete spoditi m — vprašanje je rešeno. Umetnost in književnost Tvrala Preytag & Bernit, Do naj, VII. Schottenfeldgasse 62, je izdala sa leto 1911 prometni zemljevid. Cena 2 K 40 v ja Jako nizka, če upostavamo praktično vrednost tega zemljevida, ki obsega vse postaje Avstro-Q grške, enot urne in dvetirne železnice, brsovosne Črte, postne in avtomobilske zveze, vse postne postaja bi medsebojno razdaljo vseh važnih prometnih točk v kilometrih. Zraven tega vsebuje zemljevid tudi koledar sa leto 1911 ter je zaradi tega prikladen, da se ga v javnih lokalih, v lolah i. t d. sbesi na stene. ¥ naši tiskarni prične v kratkem Izhajati Izviren soclalno-polltlčen roman Deset let Spisal dr.| nadovan Pavel na kar občinstvo že danes opozarjamo. Naročila sprejema tiskarna v Kranju« Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem ohrajn!! Mestna hranilnica < Kranju Splošni rezervni zaklad [ (lastno premoženje) nad 278.000 kron. Konce« leta 1909 : Stanje hranilnih vlog nad 4,580.000 kron, posojil na semljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. Ta najstarejši denarni saved ? Kranju aradaje na rotowiu vsak delavnik ed 8. de 18. ure dopoldne, C* trafik la trinia daek pa tadl ed 8. de 4. are popoldne. IIMIHItltHHmilMIIMIMlIMMWIIIIJ.....llllillllMlilMIlHHIHIHIfWW obrestuje hranilne vloge po 7 SS—S6 )MHitii»i>*iiv»iiiiiiiiria f v brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 80. junija in dne 91. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglalatl radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega reservnega aaklada mestna občina Kranj s vsem svojim prtmoieajtai ln i vse svojo davčne močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča ilastl to, da vlagalo v to hranilnico tnal sodišča denar mladoletnih otrok In varovancev ter inpnlsča cerkveni denar. ^ Hranilnica posoja na zemljišča po 6% na leto ln na amortizacijo v 36 letih, tako da aa primer dolžnik v teku 86 let popolnoma poplača posojilo 100 kron s obrestmi vred, ako plačaj« vsakega pol leta po 8 krone, Sprejeznajo aa tudi vloioe hnjliloa drnsrih aranllnlo ta »oaojttnio kot i;_gotov denar, na da bi sa prekinilo obrartovsuaje. "