29. številka. Ljubljana, v sredo 5. febrnvarja 1896. XXIX. leto. Izhaja VHak dan ivefier, izinifti nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-Ofjerske dežele za vse loto 16 gld., za pol Utn K gld., za Četrt leta 4 gld . za jcden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., zh četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt let*. — Za tuje dežele toliko TrC, kolikor poštnina z.iaAa. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste p<> K kr., ce ae o/.nanilo jedenkrat tiska, po f> kr., čc se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi unj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nistvo je na Kongresnem trgu št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Demonstracija v Piranu proti hrvatskim in slovenskim poslancem isterskega dež. zbora in njihov odmev. Ker so ae objavila različna poročila o demonstracijah od dne 10. januvarja, katera poročila se ne strinjajo z resnico in ker nam ni bilo mogoče zavrniti ta tendencijozna zavijanja v deželnem zboru, objavljamo s tem ves resnični dogodek. Dne 10. januvarja t. 1. potovalo nas je osem podpisanih deželnih poslancev s pa mi kom „Quieto" iz Poreča v Trst. Zaradi silne viharne burje pa smo morali izstopiti v Piranu, kakor vsi drugi popotniki. Že na parobrodu najeli smo si omnibus, katerega nam je bil radovoljno prišel ponujat voznik Dolce. On nas je spremljal do kavarne ndei Signori" zato, da ne bi najeli drugih voz, ki so nam bili tudi na ponudbo. Dva nosača prevzela sta našo prtljago, in sicer mož kacih 50 let in deček kacih 16 let, zadnji s črnim znamenjem na obrazu; oba bila sta zelo zadovoljna, da si kai prislužita. Na pomolu i umu I tirali so nas piranski „Signori" infamno. Razgrajalci spremljali so nas iz pomola po vsem mestu in so neprenehoma kričali: .Fora i sciavi!" „In mar con loro!" „Farabutti I* „Abasso Spinčić!" „Pereat Mandič!a itd. V takem položaju se nismo mogli zavstaviti v mestu, toliko manje, ker ni bilo nikjer videti kake straže in ker župan dr. Fragiacomo tudi ob času znanih izgredov zaradi uradnih napisov ni hotel skrbeti za red. Rekli smo vozniku, naj napreže in za nami pride. Pričakovali smo ga na planem, na burji poleg trdnjavskib zidin. Ker dlje Časa ni bilo voza, poslali smo dečka, ki je nosil prtljago, gledat, da-li pride. Deček se je kmali vrnil s poročilom: „ne, nego goapodje pridejo" — „no, ma vien i siori". Voznik res ni prišel. Gotovo so ga razgovorili „signori". Na mestu njega pridli so ti in nas na razne načine zasramovali in se nam grozili. Mej drugim šel je mimo nas neki Pietro Atnoroso in se kmalo vrnil, ne da bi bil sam demonstroval. Prišla sta tudi dva mlajša gospoda in šla skozi vrata malega ob cesti stoječega poslopja v neki -vrt, morda zato, da bi s svoje strani pričakovala voz. Baš ko sta ta dva prišla po glavni cesti, približalo se je 4 ali 5 drugih po stranski poti tako, da ho Bt&li pred nami na cesti. Drugi, ki so bili na strani proti mestu, so kričali in kamenje pobirali. V tem kritičnem položaju in brez varstva, odločili smo se iti dalje po cesti. Sli smo in spremljala sta nas nosilca prtljage, zasledovali nas pa „signori", kateri so kričali, žvižgali, zmerjali nas in kamenja metali za uami. To je trajalo skoro pol ure. Starejšega nosilca bili so demonstrantje nekoliko zaustavili, a došel nas je na križpoti, kjer vodi od glavne ceste cesta v Porto Rose Tu sta izjavila oba noBilca, da nečeta več dalje iti. Ko sta bila plačana, izjavil je starejši, da se skoro boji, povrniti v mesto — „go ipiasi rignardo tornar in cit'a". Morali smo torej sami nositi dalje prtljago. Kmalu sti nas pretekli dve kočiji, jedna zaprta, druga odprta. Opravičeno smo takoj mislili, da so onih 5—6 vozečih se oseb emisarji. Bili so močno zaviti, da bi se jih u« spoznalo. Samo oni so nas mogli videti, da smo nosili prtljago na ramenih, kar je „Piccolo" poročal že dne 11. januvarja. V Strunjanu smo slučajno naleteli na voz nekega v Trstu nastanjenega Hrvata Brajhoviča. Na tem vozu peljala sta se podpisana dr. Stanger in S. Q Cosulich s prtljago vred do Izole, kjer sta se nadejala dobiti in najeti vozov za vse. Ali tam se jima je na kratko in osorno odgovorilo: „danes ne naprežemo". Tega si ne moremo drugače razlagati, DBgO da je hil dotični voznik opozorjen po prej omenjenih emisarjih in je vedel, da mi potrebujemo kočije. Kajti dra. Stangerja in Cosuliclia ne pozna n k do v Izoli. Morala sta torej, pustivši prtljago v Izoli, peš hoditi do Kopra, kamor sta dospela popolnoma utrujenA. Nas šest ostalih šlo je peš za njima iz Stru-njana. Pred Izolo zvedeli smo od vračajočega se Brajkoviča, da ni bilo mogoče dobiti vozov. Moral smo torej hoditi za svojima tovarišema v mraku, po cesti ob morjn, v vedni nevarnosti. Iz Izole brzojavili smo okrajnemu glavarstvu v Koper, proseči kočije in asistence in naznanjajoči na kratko, kar se je godilo. Ob tej priliki čule so se tudi v Izoli nekatere psovke proti Slovanom. Tudi jeden prej omenjenih dveh voznikov, ki sta se vračala iz Kopra, zakričal nam je pred Izolo: „fora i sciavi!1* Prišli smo do pred Kopra, ne da bi bili srečali Brčno zaželjene pomoči. Pač pa srao zapazili, da sta dva mlada moža prežala za cerkvijo v Se-medeli, ki sta, opazivša nas, brzo korakala v mesto; najbrž zato, da naznanita naš prihod svojim zaveznikom Bila je že tema in mi po 4l ..urni hoji popolnem nezmožni še dalje hoditi. Posilili smo se še in šli, da nam ni bilo treba iti v mesto, po daljši poti še kak kilometer, v kasarno finančne straže pri Sv. Nazariju pred Koprom, kjer smo bili sprt-jeti najprijaznejše. Takoj smo pri o, kr. okrajnem glavarstvu pismeno poizvedovali o osodi našib »Iveh tovarišev in precej obširno popisali, kar se je dogodilo. Po finančnem stražarju pa amo doznali usteno, da pri okrajnem glavarstvu nič ne vedo o njiju in da so odšli vozovi in žandarmi v Izolo — se ve, za nas prekasno Ko so se pozno v noč vrnili iz Izole, zvedeli smo, da sta dr. Stanger in CjsuIicIi v var nosti pri nekem v javni službi nahajajočem se Hrvatu v Kopru. Drugo jutro odpeljali smo *e vsi s kočijami iz Kopra v Trst. A čudili smo se vsi, da nas c. kr. okrajno glavarstvo ni še isti večer zaslišalo v kasarni. Sploh tudi pozneje nismo bili zaslišan«, izvzemši dvojico nas. To je resnični opis onega, kar se nam je dogodilo dne 10. t. m. Z i to jamčimo s svojo častjo. Tržaški .11 Piccolo" je na kratko a z vidnim veseljem popisal ta dogodjaj v svoji številki od 11. t. m. in pripoznal demonstracijo v mestu Piranu in izven mesta. Italijanski poslanci sami prip->znavajo privatno, Ulitek« Jeden večer pri „Našem prijatelju". (Spisal Ni s Vodo ran.) III (Dalje.) Postal sem nemiren, boječ in molčeč ; Slavici nisem mogel več tako prostodušno gledati v oči, kakor poprej. Pa tudi ona ni več tako veselo kram ljala, kakor navadno, in nekak oblak je sončil njeno krasno čelo. Bilo je bi n kost no nedeljo zvečer. Gostoljubna nioja mati povabila je bila gospo Željkotovo in Slavico, teto in okrajnega zdravnika s soprogo na večerjo. Sedeli smo — kor je bil zrak prijeten — de dolgo v vrtni lopi. Prinesel sem kitaro in zapela sva s Slavico nekoliko priljubljenih pesmi, potem pa se je vnel živahen pogovor na jedni strani mej okrajnim zdravnikom in mojim očetom, ki sta razpravljala o napredku zdravilstva, na drugi strani pa mej gospemi, katere so imele mnogo gradiva nabranega. Jaz sem molčal in tudi Slavica se je malo meŠHla v razgovor gospej. Tesno mi je bilo pri urni in gnalo me je na prost zrak. Vstal sem m prosil Slavico, naj se z mano prešeta po vrtu. Lep večer je bil, a jaz sem bil skoro slep in gluh za vso lepoto in milino njegovo, videl sem le zvezdnato nebo nad seboj in Slavico poleg sebe. Težak kamen ni je tiščal nemirno srce, in često sem hr prijemal za vročo glavo. Rad bi si bil olajšal srce z iskreno iz avo, a nedastojalo nu je moči. Tudi Slavica je bila melanholična, tudi njej je branila neka tiba žalost vživati lepi večer. Zaman je dvakrat, trikrat poskušala podnetiti razgovor, potem pa je tiho korakala poleg mene. Slednjič sva se vnela na vrtno klop ob peščeni poti ter molče sedela. Prijel sem njeno žametasto, mebko roko. Ni mi branila. Pripognil sem glavo ter se s svojimi vročimi ustnicami na lahko dotaknil voljne te roke. Plaho se je ozrla proti lopi, ter rekla : „ Gospod, kaj delate? — Pojdiva nazaj v lopo!" Vrnila sva se. Prejšnji živahni razgovor v lopi je bil nekoliko potihnil, in ker je prihajalo hladno, šli smo k počitku. .S«d sem k počitku tudi jaz, ali počival nisem. Zastonj sem se prevračal po postelji, spanca ni bilo. Čul in čutil sem močne Brcne udarce; kri mi je silila v glavo, in vročina me je mučila. Poklical bi bil mater, pa sem si mislil, ustrašila bi se preveč. Proti jutru obšla me je nekaka omotica, v kateri so me grozne fantazije še huje mučile. Ob strmem gorskem potoku ležali so velikanski kapi strašnih skal, izmej katerih je raslo gosto trnje in rohidovje. Na vrbu jednoga teh gromad, stala je Slavica ter mi podajala roko. Plezam m plezam po skalah ves prehoden od trnja in robidovja, a ne morem do nje, h kratu se cela gromada poruši. Jaz padem v dolino, krog mene pa se vali silno skalovje. Slavica pa je bila še vedno v viSini, kakor prej, ter me je čakala; a mogel nisem drugače do nje, kakor da vse to silno skalovje na kup zmečera. Kolika muka! In ta muka je trajala do belega dne. Ker me ni bilo k zajutieku, prišla je mati k meni, ter me potem celi dan skrbno lečila. Zvečer je ostala pri meni, dokler nisem zaspal. Drugi dan sem vstal, vender nisem bil miren kajti misel na Slavico in boiazen, da bi ne bila moja, ni me zapustila niti za trenutek. Sklenil eem to mučno neizvestnost končati. Napisal in poslal sem popoludue Slavici to - le pismice: „Draga gospica! Jutri zjutraj ob šestih pričakoval Vas bodem pri znani klopi na Starem gradu. Rotim Vas pri vsem, kar Vam je milo in drago, pridite, da odlomite o moji bodočnosti. Dalje v tej negotovosti ne morem živeti. Bodite mi zdravi i. t. d," Prišla je. Dobro znamerrje mislil sem si, in vzbudil se mi je v srcu po^um. Brez uvoda nagovoril sem jo, ko sva se useda na klop: „Gospića, bolan sem, rosno bolan, a zdravje in mir povrniti morete mi le Vi, Je-li Vase sne še da se je demonstracija proti slovanskim poslancem vršila v Piranu, pristavljajo pa, da je bila naperjena samo proti nekaterim. Oni pripoznavajo tudi, da so bili v Kopru obveščeni o našem prihodu še praj, nego smo mi tje prišli. To jo bilo mogoče samo brzojavno ali po onih 8 ljudeh v 2 kočijah. V „Piccolo della sera" od 13. januvarja zasmehuje se naR, da nismo imeli poguma, iti v Koper. Pri vsem tem pisala sta dne 13. januvarja istočasno poluradna „Triester Zeitung" in „Piccolo", d;i so po Uradnih poizvedbah šli slovanski poslanci popolnem nemoteni po Piranu. To je skrajna neresnica. Proti nam so demon strovali iz pomola po vsem mestu, in sicer ne. pobalini, nego signori. Še večja neresnica je, kar je znani piranski župan dr. Fragiacomo baje nsteno poročal njegovi ckscelenci gospodu namestniku, da so Piranci zato demonstrovali proti nam, ker da smo provokatorično ogledovali dvojezično tablo na sodnem poslopju. „Piccolo" s.un tr
  • šejo besede posl. dra. Vergottinija, katere je go-\ ik ponavljal v italijanskem jeziku in opozoril tu li vla luega komisarja na to svojo zahtevo. Poslnsaloi na galeriji ploskali so vsem tem vzklikom in jih odobravali z „bravo!" „bene!" ter posebno dru Vergottinija glasno pritrjevali z besedico „si, si !u Predsednik ni opominjal nobenega poslanca ■a rad i toga — vlad.)i komisar jo molčal. Pored, dne 21. jinuvarja 18'.)G. < osnliohf Jenko, Kompare, Mandir, S • i n č i ', dr. S t. a n g e r , dr. I) T r i n a j s t i č", dr. M. Tri naj stid. V lijuliljaili. S tebi livarja. Samouprava baje ni nič kaj po volji sedanji vla li. Grofa Badem ju ni nič kaj prav, da občine, okrami zastopi i i dež dni odbori morejo tuli kaj storiti, kar in vladi po volji, V ministerstvu notranjih 11 vari j se neki pretresava na'rt, kuko bi zje-dinili državna in a^tnnonina oblastva, to je poslednja menda prvini po ptdnoma podredili. To bode pa vse- kako težko slo, kajti npirale se bođo avtonomi-stične stranke. Celo Poljaki ne bodo zadovoljni, da bi delokrog njih deželnega odbora kaj omejili. Seveda, kar se tiče nas Slovencev, je stvar manjšega pomena. Okrajnih zaatopov razen na Štajerskem ni* mamo, deželna avtonomija je nam jedino na Kranjskem v korist, drugod pa bolj v škodo. Seveda odločneje se je pa nam potegovati za samoupravo občin, ker baš občine igrajo jako važno ulogo v našem narodnem boju. Posebno na Koroškem se v prvi vrsti občine potegujejo za sloveuske šole. Na Štajerskem so tudi občine same priborile slovensko ljudsko šolo. Dr. Lueger ne pride pred sodišče. Državno pravdništvo je hotelo tožiti dr. Luegerja zaradi nekega govora na nekem ženskem shodu. Državno pravdništvo je v govoru našlo hudodelstvo, a deželno sodišče je bilo druzega mnenja in je stvar odstopilo okrajnemu sodišču. To je že zahtevalo izročitev dr. Luegorja od deželnega zbora. Te dni je pa okrajno sodišče od nadsodišča dobilo nalog, naj zahtevo za izročišev umakne. S tem je stvar končana. Avstrijski ministri v Budimpešti. Te dni se avstrijski ministri v Budimpešti pogajajo z oger-skimi zaradi pogodbe. K tem pogajanjem je šel tudi minister unanjih stvari j. To je pi vzbudilo veliko nevoljo v m.ulj,irskih krogih. Časopisi grozno zabavljajo, da se grof Goluchovvski meša. v stvari, ki njemu niso nič mar. To vpitje je vsekako značilno. Madjari so jako občutljivi za vsako stvar, naša državna polovica se pa zmenila ni, če tudi je An-drassv kot minister unanjih stvarij močno uplival na našo notranjo politiko. Ogerska in Hrvatska. Pri vsaki priložnosti se pokaže, da je razmerje mej Ogersko in Hrvatsko precej nenaravno. Te dni se po ogerskih in hrvat skih listih zopet razpravlja o tem, da se bode po novem ogerskem patentnem zakonu osnovalo skupno sodišče za patentne stvari, v katerem bode tudi pet hrvatskih sodnikov. Ker pa skoro noben hrvatski sodnik madjarščine ne zna, se jim bodo dovolilo, svoja poročila sestavljati v neinšiini, katere so vešči tudi ogeraki sodniki. Madjarski listi pa temu z vso odločnostjo ugovarjajo, češ, da bi ue bilo postavno, ko bi se na Ogerskem pri sodišču rabila nemščina. Več hrvatskih listov pa opozarja, da je nepostavna sploh osnova tacega sodišča. lirvetska je samostojna v pravosodnih stvareh in zato se ogerski iu hrvatski sodniki ne smejo vkupe stlačiti v noben sodni senat. Seveda vladna stranka hrvatska nima tacih pomishkov, ker je njej kaj malo ležeče na hrvatski avtonomiji. Tudi ogerska gospodska zbornica misli skleniti, da noben njenih članov ne sme s« poganjati za koncesije za grajenje železnic, će ta sklep res kako veljavo dobi, ne bode brez posledic. Mnogi židovski grajščaki na Ogerskem so se že poganjali za plemstvo, samo da pridejo v gospodsko zbornico. Sedaj ne bodo za to se toliko poganjali. Vsi ti možje niso le grajščaki, temveč ob jednem tudi špe-kulantje in so zlasti z grajenjem železnic in podobnih podjetij obogateli. Ljubši so jim gotovo vsakovrstne prosto, in smem li upati, da «e združi z mojirn v neraaraino Ijabeasn? Odgovorite mi in odločite m »jo usodo!" „Prosim Vas, gospod, dobro premislite, kaj d. late, vsaka h■hkomišljenost v tej zadevi bila bi BSOdna zame", — rekla mi je | drhtavim glasom. .. PriMSan Ti, Slavica, da brez Te sreče zii me ni. Usmili se me, in reši me neizrečenih muk, v katerih se vijem Že več: dni." Pri teb besedah obrnil sem proseč svoj pogled v njena oči, iht opasil v njih svetle solzic«. Dalj« i)i'ga odgovora nisem čakal. Objel sem jo, ter njene sol-uce osumil z vročimi poljubi. Sedela sva še dolgo skupaj ter drug druzega OSredaVala s sladkimi izjavami, pojasnili in naklepi z-, pnholnjost. Cez kake tri mesece sva bila mož in žena. Ali stvar ni šla prav gladko. Ko sera očetu odkril, da sem si zbral družico za življenje, s katero se želim zaročiti, ter g t prosil dovoljenja in blagoslova, bil je uJaljen ter me j« srdito odpravil rekoč: »To je lepo! Sin zbiraj si nevesto očetu za hrbtom brez njegovega znanja in sveta, in ko je stvar gotova, pa oče daj svoj blagoslov iu kar je treba. Ni kaj se pa ženiš? M.r na Tvoje magi-sterstVO? Dobro! Kdor Ti je nevesto izbral, skrbi tuli /a Tvojo bodočo družino!" Dobro me je bil ošti 1, ah jaz nisem odnehal, kajti imel sem dva močna zaveznika, mate* in teto, ki sta me krepko podpirala. Materi se je bila lju-beznjiva Slavica zelo prikupila, teti pa se je imela Spol niti nj»na srčna ž dja, da me vidi oženjenega. Posebno odločno naskočila je očeta teta, ter sn mu je zagrozila, da bode sama stvar uredila brez njega, ako se bode še dalje upiral. Oče je popustil, ter so se nase domače razmere uredile na vsestransko zadovoljuost, katero je teta še povečala z nepričakovano bogatim žeuitnim darom. Poroka je bila v Ljubljani. Po poroki pa sva se odpeljala na Bled, kjer so nas spomini zadržali nekoliko dni; z Bleda potovala sva v Celovec, iz Celovca v Gradec, odtod v lVšto, iz Pešta v Zagreb in iz Zagreba domov. Moja tašča preselila se je, da ni sama ostala, iz Ljubljane v Petelinovo ter je tu večji del moji teti druščino delala. Bili eta veliki prijateljici. Naj pristavim še to: Značaj moje žene je bil tak, da sem se vedno čutil srečnega. Najine želje so bile veduo v soglasji, in boljega temelja zakonski sreči ne poznam. Podpirala sva drug druzega tudi v narodnem delu, toda o tem nečem govoriti, le to rečem s ponosom, da v našem trgu ni tako v narodnem duhu odgojevanih otrok, kakor so moji. Kadar zatisaem oči, imel bom zavest, da moje mesto, katero sem zavzemal, kod ud slovenskega naroda, ne ostane prazno. (Dalje prih.) špekulacije, če se da kaj prislspariti, kakor Članstvo gospodske zbornice. Dogodki v Armeniji. \ Zejtnna sedaj razsajajo razne nalezljive bolezni, legar, škorpnt itd. Vzrok je velika revščina, ki vlada mej prebivalstvom. Pa tudi mej turškimi vojaki razsajajo bolezni, če tudi ne tako hudo. Bati se je, da se naposled iz Armenije še v Evropo zanese kakšna bolezen. Turčija v takih razmerah ne more skrbeti za zboljšanje sanitetnega stanja, ko bi tudi dobro voljo imela. Delitev Turčije. V tem, ko se od jedne strani poroča, da sta Rusija in Turčija skleniti zvezo, ee pa od druge zagotavlja, da Rusija dela na razdelitev Turčije. V Peterbnrgn imajo baje že pripravljen cel načrt za razdelitev turške države. Rusija dobi Armenijo, azijske pokrajine do Aleksandrette in Carigrad, Francija Sirijo, Palestino in Jeruzalem, Anglija Egipet in vzhodno obrežje perzijskega zaliva, Avstrija Srbijo in Makedonijo, Italija Tripolis, Grško, Tesalijo, Kreto in otoke Egejskoga morja. Nam se pač zdi vsa stvar jako neverojetna. Čudno je že to, da se hoče uničiti svoboda Srbije in Grške, na drugi strani pa ni nič določenega, kaj bi se zgodilo z Bolgarijo. Rusija bi gotovo Avstriji ne pustila prisvojiti si Srbije in Italiji Grške, ako bi se njej ne priznala Bolgarija. Vso stvar si je izmislil kak časnikar ali pa je prišla v liste iz kake diplomatične pisarne z namenom, da se izve, kaj porečejo na to razne države. Nekatere države bi seveda s tako delitvijo bile zadovoljne. Dopisi. I/. I* t a ii i ne, 3. februvarja. Pretekli teden so ee vršile pri nas občinske volitve pod takim pritiskom in teronzmum, kakor do sedaj še nikoli, kar Planina stoji. Zs mesec dnij pred volitvami je vabil naš gosp. župnik moške in ženske volilce v farovž, jih tam obdeloval, pestil in s svojim rajnim vincem napajal, ubozega gosp. kapelana Lojzeta pa je po fari od hiše do hiše podil, da je revež komaj sapo lovil. Ker pa vse to še ni zadostovalo, stopical je v svojem veličastvu tudi sam po hišah onib siromakov, kojih razen ob času volitev, niti ne pozna, privzel si nekaj brezzobih babnic na pomoč, opisal v nedeljo pred volitvami z lece uboge liberalce tako, da si nerazsoden človek mora misliti, da so to res sumi pravcati peklenščeki. Poleg vsega navedenega so pa frčala iz farovža razna preti I na pisma na vse strani. Ne omenjajo druzih, naj zadostuje le ono, pisano zadnje jutro pred volitvijo g Ivanu Tršarju, strojarju in posestniku v Planini. V tem listu se mu j« strogo zabičevalo, da, če že nikakor noče volili fajmoštrovih pristašev, naj vsaj izpusti gg. J. PreraenŠeka in Livriča, ker drugače bode uginil božji žegenj od njegove hiše za vselej Da je bila po takem nezaslišanem ravnanji in vsiljevanji v smislu „Slovenčevega" poročila zmaga res dokaj lepa, priznavamo tudi mi, a častna pa ni bila nikakor. Če so v tretjem razredu zmagali zaslepljeni nevedneži — brez vdeležbe vsaj deloma zavednih volilcev —, koje lahko pelješ samo z ocvrtim komarjem vrh gromade, ne pa kar na celega od katoliškega sklada plačanega prasca in sod sladkega vinca, ni pri našom ubožnem in popolnoma zbeganem sicer skozi in skozi poštenem kmetiču nič čudnega; v drugem razredu — kjer je bil pa že itak bolj slab „lefttt — je pa itak zmagal klobuk. Zaačilno pri tej vo-litvi je bilo osobito to, da je najeilnejAi agitator, gosp Janez Podboj, kot vzgled vsem drugim volilnem v prvem razredu volil prvi sam sebe odbornikom — „Slovenec" pravi, da je to za gg. nadučitelje značilno —, a pri vsem trudu in napornem delovanji šele po žrebu kot zadnji namestnik na — sori ostal. Ponašati se torej s to volitvijo ne morete vi razširjevalci sovraštva in nesloge kar nič, ker ljudstvo sploh pravi, da je to očitna kazen božja! Čudno, jako čudno se nam tudi zdi, da naš DO vsej Pivki in Čufariji dobro znani „Slovenčev" poročevalec brez gosp. Lavriča nobenega — sicer jako neslanega — poročila o volitvah skleniti ne more. So li temu vzrok ona priliznjena pa zavrnjena pisma glede prve Modičeve kandidature? Nima li gosp. Lavrič kot jeden prvih davkoplačevalcev v volitvenih zadevah vsaj toliko besede, kakor oni možakarji, ki besedo .davek" le po imenu poznajo, pa vender delajo največjo zgago po vsej občini?! Mi nimamo baš vsak dan po štirindvajset ur prostega časa na razpolago, da bi se z „gospodi" prepirali, a počakali jih bodemo pa še, če se nam bo zdelo vredno iu potrebno. Vi sejete sedaj le veter, želi boste pa silen vihar ! D i x i. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. februvarja. — (Deželni zbor kranjski) imel bode jutri SVOJO XIII. sejo. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Ker vsled sobotnega koncerta ni upati, da bi bila za petek določena predstava dobro obiskana, ne bode ta dan predstave in se porabi oder za Skušnjo za „Preci-jozo". Prihodnja slovenska predstava bo v nedeljo in sicer se bode igrala znana burka „Lumpacij Vagabund", za predpustni čas gotovo jako primerna igra. V torek dne 11. se bode pela „Prodana nevesta" in sicer na korist naše dične in občepriljubljene primadone gospodične Ševčikove. — (Slovensko gledališče) Sinočno predstavo „ Trubadurja" smemo prištevati najboljšim opernim predstavam v tekoči sezoni in živahno ploskanje občinstva je pričalo predstavljalcem, kako izredno zadovoljni so poslušalci. Benehcijautu gospodu P u r k ra be k u so se takoj pri nastopu kakor pri odprti sceni in koncem dejanj prirejale tako presrčne ovacije, da se je iz njih lahko prepričal, kako iskrene simpatije si je pridobil, vrh tega pa se mu je ob burnem ploskanju vročil krasen venec z velikimi trakovi. V posamičnosti sinočne predstave se ne bomo spuščali, ker smo prav pri predstavah „ Trubadurja" že obilokrat imeli priliko, 008« njati prve naše moči. Gospod beneiicijant Purkra-bek, gospodični Ževčikova inJungmannova ter gospoda Nolli iu Vaši ček so se odlikovali, kakor pri najboljših predstavah te opere — s tem je povedano vse. Gledališče je bilo skoro razprodano. — (Družbinski večer ljubljanskega „Sokola") Zanimanje za to prvo večjo veselico v „ Narodnem domu", ki se bo vršila dne G. t m. je jako veliko. Pokazalo se ho pri tej priložnosti, kaka je akustika v telovadnici. Da se ta do dobra preskusi, ovirala bo godba na galeriji, pevski društvi „Ljubljana" in .Slavec" nastopita pa na odru nad stop-njicami pri glavnem ubodu. Vzpored je iako obsežen in zanimiv. Pričakovati je torej velike udeležbe. Želeti je, da pridejo Sokoli v kar največjem številu v društveni obleki« da se tem lepše poslavi prvi nastop „Sokolov" v svojih prostorih. — (Državno podporo) v znesku po 200 gld. na leto je dovolilo poljedelsko ministerstvo kmetijski družbi kranjski za 1. 1896., 1807. in 1898. v 3 vi tu i riborejnih preiskav. — (Plesni venček gostilničarjev in ka-varnarje.' 1 Odbor za prireditev plesnega venčka gostilničarjev in kavarnarjev nas prosi objaviti, da so vab la na ta venček, ki se bo vršil 12. t. m., že razposlana; če bi morda kdj pomotoma ne bil dobil vabila, a se hoče venčka udeležiti, izvoli naj se zanj pismeno ali ustno oglasiti pri gosp. Franu Orešeku, trgovcu in gostilničarju na Sv. Petra cesti št. 9., ker brez vabila ustop m dovoljen. — (Trije obstreljenci) V deželno bolnico so bili tekom včerajšnjega dne vzprejeti kar trije ob-8treljeni možje. Prvi je doma iz Št. Petra na Krasu in je bil pri nekem ženituvanju zavratno obstreljen, najbrž iz ljubosumnosti. Strel ga je zadel v koleno ter mu je popolnoma razdrobil, tako, da se je ranjencu morala odvzeti noga, v kateri so zdravniki našli nad 80 siber. Drugi obstreljeuec je bil pri fautovanju ranjen in sicer v glavo, v kateri se je našlo vse polno šiber. Tudi ta ranjenec pravi, da je bil žrtev ljubosumnosti. Tretji ranjenec je doma iz Med u a nad St. Vidom. Po njegovem pripovedovanju je bil slučajno ranjen. Sedel je v krčmi, oštir pa ee je pri drugi, kakih pet korakov oddaljeni mizi igral z revolverjem. Ta se je slučajno sprožil, kroglja pa je zadela nič zlega slutečega gosta ter mu prebila gornjo desno čeljust. Nehote se nam vsiljuje Vprašanje: čemu imajo ljudje na kmetih revolverje itd. in to v krajih, kjer vlada uporna varnost, za katero se je zahvaliti našim neumornim orožnikom P — (Policijske vesti.) Postopača Janez in Jernej Maček zabavala sta se sinoči s tem, da sta raztrgala vrtno ograjo posestnici Mariji Furjan v Kurji vasi. Ko ju je policijski stražnik Kržan zaradi tega hotel aretovati, udaril ga je Jernej Maček S kamenom po glavi ter ga težko ranil. Postopača bila sta zaradi javnega nasilstva izročena deželnemu Sodišču. — (Popravek.) V včerajšnjem listku („Tevs eboran") sta na prvi strani, v prvi koloni, mej drugo in tretjo vrsto od zdolaj izostala po pomoti •tavka: „ Za vraga, kaj pa je vendar s prstom!1 Bil sem že malo nevoljen." — (Mušica) V deželnozborski dvoraui: I. sluga: Ti, zadnjič, ko je bil sprejet Pfeiferjev predlog, je pa klerikalec X. iz gole hudomušuosti in veselja *ačel liberalnim gospodom suknje oblači ti 1 11. sluga: I seveda — ker jih bo sedaj tem lažji — kmetom slačil! — (Iz Velikih Lašč) se nam piše 8. t. m.: V nedeljo dne 2. t. m. imeli smo v gostilni gosp. Benedika občni zbor novoustanovljenega „Gasilnega društva". Prostori, primerno okrašeni, so bili napolnjeni podpornih in izvršujočih udov. Volili smo odbor po sledečem redu: Načelnikom je bil izvoljen obče-priljubljeni gosp Janko Globočnik, njega namestnikom goip. A B »nedik. Č^tovodjema druži h odelkov pa gosp. Ferd. Dogauotz in gosp. Fr. Grebene, njihovima namestnikoma pa gospoda Virant in Ivane. Tajnik je gosp. Pavčič, blagajnik pa g. Verderber. Nadzornikom društva smo volili g. Jos. Škotica. Takoj po lepem pozdravu g. načelnika jo zavladalo občno veselje. Omeniti moram s hvaležnostjo še govor gosp. c. kr. dež. sod. svetnika ŠuH «ja. Tako so mora navdušiti ljudi za dobro stvar. Gosp. Hočevar in gosp. Škoiic sta tudi spregovorila nekaj umestnih besed Ljudstvo je imelo v tem največje zaupanje, d* smo se zopet jedenkrat zbrali vsi skupaj, združeni za dobro stvar, kakor gg. uradniki, duhovniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Za tem se je razvila prosta zabava in s^ je vršila v najlepšem redu in veselju še v pozno noč. — vlz Ribnice) smo dobili več ostrih dopisov glede vabil, katera razpošilja prostovoljno gasilno društvo ribniško. Vabila so tiskana v slovenskem in nemškem jeziku, a prvo odlično mesto zavzema — nemščina. To je res jako — čudno! — (Talijo) za rešitev življenja v zuesku 26 gld. 25 kr. je deželna vlada dovolila Janezu Taborju, Francu Knezu in Antonu Koširju iz Saiarčne pri BoŠta n j u in Francu Javoršku iz R idice, prvim trem, ker so rešili Janeza Javornika iz Save, zadnje imenovanemu, ker je v potresni noči rešil v hiši zasuto rodbino Janeza Rojea. — (Čitalnica v Ljutomeru; priredi dne 12 svečana ob polu 8 uri zvečer v dvorani go^p. Vaupotiča sijajni ples. Pri plesu bole svirala prva južno ogerska ciganska godba „Strko/.y Sandor1* iz Čakovca. Vstopnina za obitelj 3 krone, posamezne osebe 2 kroni. Kostumi dobro došli. — (Ilustracija primorskega pravosodja.) Goriški židovski odvetnik Morpnrgo je v neki ci-vilnopravdni zadevi po krivem prisegel, a kaz. sodišče, pred katero je bil vsled tega postavljen, ga je oprostilo. Kriti kovati sodbe ne smemo, s.cer je pa upati, da se to zgodi v drž. zboru. Ztnimivo pa je, da je koncem obravnave drž. pravdnika namestnik dr. Sanziu Ut.znanil ničnostno pritožb », drž. pravdnik C^n^vari jo pa po dogovoru z višjim drž. pravdnikom GertSCberjein, h kateremu se j« nalašč peljal v Trst, ni uložil. V deželnem zboru goriškem so grof Alfred Coroniui in tovariši stavili nasedojo interpelacijo: „Ker je tukajšuemu prebivalstvu tur lanske in slovenske narodiiosti splošno znarja vsi-Ijenost odvetnikov židovskega rodu; ker je istemu prebivalstvu dob»o znano prijateljsko občevanje sodnikov pri tukajšnjem ces. kr. okrožnem sodišču z odvetniki sploh iu z doktorjem Marko Morpurgo posebij ; ker je prebivalstvo slovenske narodnosti vajeno shšari vse obravnave pred o. kr. okrožnim sodiščem v Gorici le v italijanščini in je odvetnik doktor Marko Morpurgo jeden glavnih stebrov goriškega italijanstva ; ker je vsled zitezanja kazei ike preiskave proti istemu iu vsled proglasitve oprostilne sodbe ljudstvo splošno vznemirjeno in trpi Ogled sodišča; si podpisani mojajo vprašati: 1. Ah je Njega Prevaviienosti snena kazenska sedava proti odvetniku Marku Morpurgo radi krive prisege P 2. Kako je opravičiti okoliščino, da se prošnji zasebnega udeleženci Ivana Ratnika za odreditev drugega sodišča m ugodilo, — oziroma: kako je to, da zastopnik državne oblasti pred sodiščem t. j. c. kr. državno pravdništvo m delalo na to, da hi se preiskava in sodba vršila pred drugim sodiščem? 3. Ali misli Njega Prevzvišeuost po državnem pravd-ništvu delati na to, da se za slučaj razveljavljenja proglašene sodbe odredi za obravnavanje sodni dvor izveu področja ces. kr. višjega sodišča tržaškega? 3. Kako zadoščenje misli dali žaljenemu pravnemu čutu prebivalstva? — (Pevsko društvo „NabrežinaJ in .Bralno društvo" v Nabrežini) priredita dne Q, februvarja v dvoraui gospoda Ignacija Tance-ta veselico z jako raznovrstnim vzporedom. Vstopuina: K bi sedi za os. I mi 20 kr. — k plesu z gospode z jedno družico 1 gld , posamezne ženske f)0 kr. — sedež 20 kr. Udje pevskega in bralnega društva plačajo k besedi polovico. Začetek ob ti. zvečer. — (Lepa disciplina ■ Vojaška oblast je vojaški godbi prepovedala svirati izzivajočo tržaško-iredentovsko himno „Viva San Giusto", a kapelnik, tržaški Lah, se za to prepoved ne meni iu godba svira rečeno himno še vodno. Res, prav lepa disciplina ! — (Karakteristično.) Po izstopu hrvatskih in slovenskiti poslancev iz isterskega dež. zbora, je korespondenčni urad nekaj časa stereotipno poročal „Die slavisehon Abgeordneten sind der heutigen Sitzuug ferne geblieben". Najbrž pa se je zdelo nekemu gOHpodu v Trstu, da tako poročanje preveč pozornosti vzbuja, da občinstvo vedno spominja na 1 imozne isterske razmere, kajti korespondenčni urad je ta način poročanja hkrati opustil in sedaj javlja le ,m der heutigen Sdzung vvaren 19 Abgeordnete anvveseud". — O Spiegelberg, eaj te poznamo! * (Nepravi policijst.) V soboto je na Duoaji prišal k zauebnici Ivani Brauhuth tridesetletni človek, ki je rekel, da je policijski uradnik. Pokazal ji je menico za 200 gld. Rekel jej je, da je njen ein to menico ponaredil. Ako ne plača takoj teh 200 gld., bode sin zaprt. Ker je doŠlec jako pogumno nastopil, mu je verjela in dala denar. Potem se je pokazalo, da jo je le neki slepar opeharil za 200 gld. * (Bombini atentat.) Predvčerajnjem je v Bukarešta v hiši odvetnika Moldovana razletela se dinamitna bomba in poslopje precej poškodovala. Popokala so tudi vsa stekla v sosednih oknih. Napad baje ni niti političnega, niti anarhističnega značaja. Prouzročil ga je baje neki belgijski dijak, ki ima neko pravdo, v kateri odvetnik Muldovan zastopa nasprotnika njegovega. * (16000 volov) so te dni pobili v Bologni na Laškem. Meso s« dene v pušice in pošlje italijanski vojski v Afriko. * (Pretep mej mornarji.) V Antvverpenu so se mornarji nekega nemškega in nekega angleškega parnika stepli zaradi nekega političnega razgovora. Osem Nemcev in šest Angležev je hudo z noži poškodovanih Darila: Za družbo sv. Cirila in Metoda je izročila litijsko šmartiuskim Slovenkam gdč. Alojzija Porenta iz Šmartna pri Litiji 14 kron <> vin., katere je nabrala včeraj pri ženitvovanji svoje sestričine gosp. Minks Porente. Darovali so gt*. Jos. Vrtoveo. Josip Krištof iu 1. Hafner iz L]ubl|ane za cvetke po 2 kroni; g Scbachinger z Litije 1 krono; drugo so darovali ostali svatje. Živela vrla uabiralka, ter da-rovalke in darovalci. Zahvala. Vesela družba na Vrhniki je za učiteljski konvikt darovala 23 kron, želeča učiteljskemu stanu, kot pospessvatelju slovenske zavednosti najboljšo prihodnost. Darovali so g. dr. Mirolt 11 kron, gosp. dr. R igina 2 kroni, r. Rlažoniek, gos. Jltllis, g. Rozman, g. Kapel, g. Miiller. g. Korenčan, g. Stiglic, g. F. Jelovšek in podpisani po 1 krono. Tem potom si štejem v čast javno zahvalo izreči vsi^ra č. gospodom darovalcem, zlasti pa g. dr. Maroltu, kateri je svojo ljubezen do učiteljstva pri t^j priliki tako veledušno pokazal. — Arko, učitelj. Književnost. — „Stenografa" izšla je 7. in s. številka Z raznovrstno vsebino. — Letteratura popolaro dei Croati Serbi. Triest*. Tipografi* Pastori. 1895. Str. 82. U-rna 1 K. Fidizioni del „Pensiero Slavo". Prof. Melko L ne i a nović, jeden najboljših poznavalcev hrvatske tradicijonalne Iiteiatui«' je priobčil v tržažkem tedniku „Se Pensiero Slavo" korenito studijo o narodnem pesništvu hrvatskem, katera je zdaj izšla v posebni knjižici. Ž-deti jm, da bi se ta izvrstua razprava razširila čun bolj, da bi iz nje spoznali Italijani, kak^ zaklade hrani v sebi narodna literatura hrvatska__ Dunaj 5. februvarja. [i uradnih krogov se javlja, da je zakonski nacrt 0 preureJbi uradniških plač Že izgotovljen. Potem načrtu, kateri se na profesoric iu na durnisto nič ne ozira, se bodo troški za uradniška plače povišali za 17 milijonov. Vladi namerava te troške pokriti s povišanjem davka na pivo in na špirit — davek na špirit se namerava povišati od ;>5 gld. na 50 gld. — vrh tega pa se bo povišal davek od ded s čin. Dunaj .r>. februvai ja. V dež. zboru je protisemitski posl. Gregorig provuci ral z obdol-žitvijo, da je ves deželni odbor nujeavstrijski podkupljen in da je tudi vladno p »atopauje glede čeških železnic posledica podkuplieiija, tolik škandal, da se je morala seja zaključiti. Praga Ti. februvarja. V odseku za posvetovanje 0 nemškem predloga glede volitev po kunjiih je podpredsednik češkega namest-ništva Stuumier V Imeni vlade izjavil, da vlada priznava pravico nemških poslancev, imeti svoje zastopnike v vseh de/., institutih, ter pristavil, da se o Schlcsiiigerjevein predlogu izreče pri specijalni razpravi. Nemci niso zadovoljni s to izjavo. Budimpešta 5. februvarja. Uradni list javlja, da se je veliki župan Miklos zaradi sleparij z železniškimi koncesijami odpustil ia državne službe. Sonja r>. februvarja. Uradno Be javlja, aa bode ruski car kumoval pri prekrstil princa Borisa. Tukajšnji meščani se bodo zastopniku carjevemu 8 posebnim vlakotu do meje nasproti peljali. Eksarh pride 9. t. in. sem. V soboto bo na čast imnisterskemu predsedniku Stojlovu velik banket. K prekrstu princa Borisa pridejo deputacije iz vseh krajev. Beligrad 5. februvarja. Vest pariškega lista „Figam" glede poroke kralja Aleksandra s črnogorsko princeziiijo Heleno se deiueutuje. Iz uradnega Usta. I«vr*tlu* »11 »Jkaekntlvue dmiho * Jožefa Ziherna zemlji6ča v Čeli ah, cenjeno 1800 gld., dne 10. fe-bruvarju in 1*8 marcu v Ilirski BiBtrir.i. Danjela Pogačnik* in uit. Pavle Hermine, Stani-Hhiva in Ano Kermavner deleži poprej Je.re Zaporeevo polovice posestva v Karlovskem predmestji v Ljubljani, o njeni 88 pld. 86 kr in 21 pld. iS kr., dne 10. februvarja in 16, marcija v Ljubljani. Valentina Silen posestvo v Zamoateco, cenjeno 54H gld., dne 11. februvarja in 10. marca v Ribnici. Metcorologično poročilo Febr. Čas opazovanju • Stanje baro-metra v mm. Tempa-ratura T lG Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 urah 4. i*, zvečer 749*11 — 24 sr. svzh. jhbđo 6, 7. zjntraj 74«> fi — 8-0 al. jsah. meprla 0-0 ■ B, popol. 746-8 + M al. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura —3 1°, za 21" pod normalom. dne" G februvarja 1896. Skupni državni dolg v aotah..... 101 gld. o."> kr. Skopni driHvni dolg v srebru .... 101 n 10 „ Avstrijska zlata renta....... 122 , f>f> , avstrijska kronska renta \' ,..... 101 , f)0 , Operska zlata renta 4°,....... 122 „ 70 , Ogerska kronska renta 4'/,..... 8» , 10 , Avatro-ogerske bančne delnice .... 104') „ Kreditne delnice......... 378 „ 75 , London vista........... 1VJ1 , 2o . NomAki drž. bankovci ra 10> mark . . f>y „ iiU'/« , 20 mark............ 11 , H4 , 20 frankov........... 8 „ «1 , |talijHiii*ki bankovci........ 44 „ l.r> , C. kr. cekini......... 5 , 68 „ Dno 4. fVbruvarja 1896. «•/«, državne srečke iz I. 1H54 po 850 gld. 160 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 nld.. . 1V2 „ 96 , Dunava rog. srečke f>° 0 po 100 gld. . . 12H n .r.<> , Zemlj. obč avstr. 4''/ , zlati zast. bati . 190 , 20 , Kredit iie srečke pO 1Ć0 gld...... 197 , — Ljubljanske Brečke......... 2.1 . 25 , Kuriolfnve srečke po 10 gld...... 88 . 7f> t Akcije anglo-avatr. banke po 900 gld.. 171 „ 25 , Trainvvav-druat. velj. 170 gld. a. v. . . 4S7 n — t Papirnati ruheli i .... 1 , 28,'4 . Zahvala. Osobje tvrdke Henrik Kenda zitbvaljuje ae tem potom vsem, ki ho umrlemu gospodu Dragotinu pl. Pisačiću trgovskemu pomočniku pri njegovem pogrebu toliko sožalja izkazali, post' btlO pa gg- pevcem društva „Ljubljane" /a ginlpvo p>'tje. (1790) V Ljubljani, dne f>. februvarja IH9t>. Slovenske in nemške stenografije, kakor tudi koncepta in manipulacije popolnoma vešč, 30 let star odvetniški uradnik 1*6e primerne slnibe. Vstop po dogovoru. — Ponudbe pod ,,m. *L." na upravništvo rS!ov. Naroda". 187f>—21 hrastovih pragov (Schweller) 1'80 m dolgih, pripravnih za pokrivanj« mostov in Krn p, kakor tudi za babe pri vrtnih Ograjah, J© ■m |irotlnJ. — Već pove J". I_ia.v-xen.cic, Dunajska cesta št. 25. (1834—4) Drugo nadstropje v /l —Bj v lekarni Trnk6czy-jevi poleg rotuvža v Ljubljani. Lekarna Trnkoczv v Gradcu. I o n *-1 1» 2 lepi stanovanji obRtojeoi iz 3 »ob, kuhinj in pri tik! in, ae ilaat« takoj v imfeni. Kje? pove iz prijaznosti upravnifitvo nSloven- akega Naroda". (1861—3). Mašinist za tovarno mlad, zdrav in soliden, ki je ob jednem tudi kurita- in fle razume na ključavničarstvo, v#pr«*|ni» tte takoj. Ker parni »troj dela samo dvakrat v tednu, bi dot i<" ni k ontale dni opravljal keke hišna popravke. — Kje? pove upravnigtvo „Slovenskega Naroda". (1877) Hiša na prodaj. V dobrem stanu, fte ne dolgo z nova postavljena hiša s b sobami, 2 kuhinjama, čumnato, prostorno kletjo, suAdn'co za meso, vodnjakom z dobro pitno vodo in k hiši spadajnčo njivo, m«* preda. Hiša stoji tik ceste, jedno uro od Ljubljane na prav lepem prostoru, 5 minut od farne cerkve in 10 minut od vflike tovarne. (1870—8) Kje? pove upravništvo nSlov. Naroda". »♦»♦#♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦<»♦»♦»♦»»»»♦♦♦» J Na najnovejši in najboljši način £ • umom«« (1501—23) f : zob«1 In zobovja : ♦ untavlja brez vsakib bolečin ter opravlja plombo- ♦ ^ vwn|H in \se sobno opernelje, — odstranjuje £ e sobne bolečine z usmrtenjem živca •> Z zobozdravnik A. Paichel 5 J poleg čevljarskega mostu, v Kobbrjevi hiši, 1. nadstr. J Išče se xii■■ h} menda, v katerej bi se lahko namestile 4 posode po 60 veder vsebine, lato tako ae kupifo po 30-60 veder vsebine. — V^e povo iz prijaznost! upravništvo .Slovenskega Naroda". (i8t>(»—2) Podpisanec asoja si alavnemu občinstvu naznaniti, da je z današnjim dnevom odprl svojo česalnico in brivnico v Šelenburgovi ulici št. 3 v dr. Kosler-Jovl hlil in si usnja slavnemu občinstvu jamčiti za najboljšo in najhitrejšo postrežbo. — Priporočevaje se za obilen obisk, beleži (IMtJH —3) s Hpofitovanjem Štefan Kostanjec. Lepo posestvo v dobrem atann, | lepo hišo, proda me ali |»u o«l«lia v iiji|«-iii i #. I>ne«ie vol|e. — Več pove upravništvo „Slovenakep;\ Naroda". (1«hh—l) dff*' ■^>''!'> • it «/» . 1-H'fJS BI -T>..r)lH. Ustanova za realee. ex 1806, » S prifetkom tekočega lolfkaga leta izjinznena ]• jedna n'tinr Fran .!«»«.! iti iiHlaiuov /i» realee v zn.-sku «1*1. na leto. Pravico do teh untanov imajo v Ljubljano priHtojni in ko bi takih pro-nl iv m bilo, na Kranjskem rojeni ubozni dijaki tukajšnje o. kr. visjp realke. Prošnje ■ dokazili o domovinatvil, oziroma o rojstvu na Kranjskim, potem o uboštvu in o napredovanju v šoli, vložiti je «!<» telirn% ur|« letom pri ravnatoljltVU tukajšnje o. kr. višje realke. >I«fc»-*tiii m.Mii i>-1 rat 111 ■ 1 > 1 jansLi dnt' 2M. januvarja 1896. (is,7_2) G TI. fotografija. ■^0 (1860 -3) U80jam se najndnneje javiti, da je moj atelie. odalej a frančiškanskih ulicah št. t2, pri tleh. Ateli6 je opremljen z več. vzprejeuinimi in toaletnimi sobami in vsem novodobnim kotofOrtom m tehničnimi novimi iznajdbami, kr mi bode omogočilo, izvrševati vsa dela najskrbneje in točno in ustrezati vaem zahtevam. Ž udnno prošnjo, dn se mi blagovoli ohianiti tudi nadalje zaupiuijo in naklonjenost, katero itotn užival doBlej, so priporočam | največjim spoštovanjem Aleksander Landau. ._____._ ^fdfc c^ff ^'ii' •••.'.>• v.C'T' ~- "»V ~"" ~ :v ^ *i' 1, Koncert Nadine Slavjanske. Koncert Nadine Slavjanske z ruskim pevskim zborom, v katerem je 42 osob (gospodov in dam) bodo v soboto dne 8. februvarja 1896 v deželnem gledališču. NaroČila za vstopnice za Knillne Min« (»nake koncert se od danes vzprejemajo pri glt-ilališl« i l»la|ri«|nl. _ Ravnateljstvo nemških predstav v deželnem gledališču. WB* KžS ^c lM> »'Moipaicah /a koncpil iiisk«^;i |m ^^It^mi s.Uorn \atlino Slavižinskt- jako pt»|>rasiiJo, |i. n. naioriiiki imosijo. «ia kolikor hitro mogate m svojimi |no*iori ra/jMila-gajo, tla ImmIo o/.Homi mo^li «lalic otltlafi. "mm (i8oi) Izdajatelj in odgovorni umlnik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 38