P« paStl |ira>Mnn: ta telo leto naprej 26 X — h pol leta , 13 , — „ ietrt , , 6 , 50 „ mesec , 2 „ 20, V npravfiižtvu prajomin: za salo leto ippiej 20 K. — h pol leU. „ 10 , — , «etri , , 6 , - , aueoec , 1,70, Z» pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naro&nlne in interat •prejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak da». izvzenSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldue. . 275. V Ljubljani, v petek 29. novembra 1901. Letnik XXIX. Vabilo na naročbo. S I. decembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden inesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca". Štajerske zahteve. Dne 24. t. m. je v Makolah zborovalo slovenje-bistriško katoliško poliiično društvo. V prostorih gospoda Vračkota se je zbralo nac' 800 vrlih makolskih kmetov. Govorili so g, P. Novak o važnosti okrajnih zašlo pov, vrla kmeta iz Laporja Fr. Mlakar o katoliški zvezi spodnjejtajerskih slovenskih kmetov in Jožei Onič, predsednik društva, o slovenskem uradov trnju, župnik leporskio občinskih volitvah ia slednjiS ji g. župnik makoleki Mih. Lendovšek med navdušenim govorom predlaga! .sledaie resolucija: Na shodu katoliško političnega društva slovenje-bialifiškega dne 24. novembra t 1. v Makolah zbrani slovenski krnela: 1. 1. Ugovarjamo najodločneje, da bi visoka c. !kir. vlada tako imenovani »Stallner-jev predlbg», katerega je štajerski deželni zbor fjprsja!, predložila v najvišje potrjenje. 2. Pozivljjrno naše deželne in državne poslanco, naj nemudoma storijo vse potrebni korake pri c. kr. namestniščvu v Gradcu in pri c. kr. vladi na Dunaju, da se zabrani grozna krivica, in ča potrebno, naj skupno v imenu slovenskega ljudstva stopijo pred Nj. Veličanstvo presvitiega našega cesarja in prosijo, da milostno odvrne vnebovpijoče nasilstvo od verno Mu udanega slov. štajerskega ljudstva! II. Navdušeno in enoglasno zahtevamo: Visoka c. kr. vlada na Dunaju naj nujno vso potrebno ukrene, da se brž ko mogoče ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani, tor se opiramo na § 18. osnovnih drž. zakonov. Od te zahteve na odstopimo nikdar in ne bomo mirovali, dokler sa nam ne izpolni. III. Izrekamo iskreno željo, naj se ustanovi za naš slovenski Stajer zvaza katoliških slovenskih kmetov, ker le taka bi bila mogočna podpora delovanja naših poelancav; prosimo torej odbor katoliškega političnega društva slovenja-bistriškega, naj v tem oziru začnb potrebno akcijo. Da so zbrani kmetje razumeli navdušene govornike, kaže veliko navdušenje, s katerim so bile te resolucije enoglasno sprejete. Državni zbor. Dunaj, 28. nov. 1901. Proračuuslil o&sak. Včeraj je odsek odobril proračun za pokojnine državnim uradnikom in vdovam, Poročevalec L u p u 1 je priporoči-' vladi, naj predloži načrt zakona v tem smislu, da bi pokojninski zakon iz 1. 1896 veljal tudi za vdove in siroto, ki dobivajo pokojnino in oskrbovalnir.o še po prejšnjem zakonu, in da bi se tudi aktivitetne doklado vštevale v pokojnino. V istem smislu govori dr. Kur z. Poslanca baron d'E 1 v e r t in II o f -m a n n priporočata zvišanje pokojnin vdovam častnikov in vojaških uradnikov. Finančni minister Bohm-Bawerk odgovarja, da že po zakonu iz leta 1896 vdove dobivajo za 25% višjo pokojnino. Ko bi se pokojnina zvišala v celoti, bi znašala nova potrebščina 31 milijona. In ko bi se v isti meri zvišala pokojnina tudi uradnikom, trebalo bi 3 9, skupaj torej 7 milijonov kron. Sicer pa hoče vlada vsaj deloma ustreči ter v ta namen dovoliti 2'6 milijona. Ker pa ta potrebščina nima pokritja, opozarja minister na načrt glede davka od voznih listkov. Gladö vojaških vdov so vräs obravnave. Uradnikom, pa bode mogoča n k t i v i t e t n o doklado ušievuti v pokojnino, ako se zvišajo pokoj-nir.:'ii priepovki. Dotično priprava se vrše v zavarosjlno-tebničnem oddelku. Poai. dr. F o f t in dr. Kramar obžalujeta, da hoča vlada vdovem cvišati pokojnina kj ¡r. novim davkom. Potrebna svota bi se mogla dobiti tudi v tera proračunu. Dr. Kramaf pa jo p?oti tonu, ¿a bi go urednikom aktivitefcne dekli.da viiavnle v pokojnino. Odseli je cii.to odobril pokojnine ter o ö k 1 o n i 1 rasolucije glede vojaških in uradniških vdov. 3Dr:"S-avrJ 11 Dr. M a r c h a t poroče, o dohodkih in koških državnih gozdov. Poslar.ee S k e n e utemeljuje resolucijo : »Vlada naj razmiiija, ali bi no kazalo U3ia-noviti r e n t n e c1. o m o r o na onih državnih posestvih, ki ßsdcj dtžari ne dona-šajo posebnih dohodkov«. Dr. ateinwender graja razno ne-dostatko pri upravi državnih gozdov na Ko-rošliem. Dr. K o z 1 o v/ s k i graja upravo v Ga liciji, kodar cedarski gozdarji podpirajo lesne trgovce na škodo kmečkega prebivalstva. Dr. M e n g e r graja, ds lov v državnih gozdih pri Dunaju skoraj ničes?. no nesa, ker imajo uradniki mesda lov le zrse. Dr. F u c h s izraža razno pritožbe s Solnograškega, kjer imajo kmetje servitutne pravice do lesa in nastila. Poslanec Povše vpraša poljedelskega ministra, ali je rec, kar se govori, da hoče vlada prodati državne gozde pri Belipeči in Radečah na Gorenjskem tamošnji delniški družbi. Ta družba ima mendn zahtevati nad 100.000 gld. odkupnine z?, drva in li&stiljo iz državnih gozdov. V teh gozdih pa imajo pašne pravice kmetje iz Radeč in Belepeči. Pred desetimi loti pa so cenili kmetom pašne pravice, toda za jako nizko odkupnino. Poslanec Povše je že tedaj prosil po ljadelskega ministra grofa Falkenhayna, naj sa kmetom puste pašno pravice. Grof Falkenhayn je ukazal, da amejo kmetje pasti i nadalje, dotična odkupnina pa naj se plodo-nosno naloži pri davčnem uradu in obresti porabijo kot odškodnina za pašo. Tako je bilo doslej. Sedaj pa se čuje, da hoče država to gozde prodr.ti delniški družbi. Ta bi kmetom izplačala odkupnino ter jim prepovedala pašo. Brez paše v teh gozdih pa so kmetje ne morejo vzdržati. Prisiljeni bi bili zapustiti svoje domovje ter na tujem iskati zaslužek. Zato naj vlada tega nikakor no stori, in dolžnost ministra je, da varuje koristi domačega prebivalstva. Ako družba dobi gozde v last, potem jih skoraj gotovo izseka. Posledica bi bila, kakor mnogokje, da bi siva skale štrlele v zrak in da bi hudournik: pustošili dolino. Ako že hoče vlada gozde prodati, naj jih proda kmetom, baj so pred leti kmetje hoteli kupiti nekatere dele gozda. Vlada pa je ponudbo odklonila, češ, da te ti gozdi iz javnih ozirov ne smojo prodati. Ako vlada kmetom ni prodala, naj tega tudi delniški družbi ne stori. Poslanec Povše tudi očita vladi, da hoče delniški družbi odkupiti servitutne pravice z delom gozda. Zakaj pa vlada kmetom tega ni storila, ko so prosili ? Kmetom je vlada hotela izplačati denar. Ta denar bi kmetje porabili in zraven pa še pašo zgubili. Ako torej vlada ne pretrga obravnav z deln. družbo zaradi prodaje gozda, bodo kranjski poslanci to stvr.r v zbornioi spravili v razgovor. Finančna uprava naj delniški druf.bf Izplača odkupnino za njena serviiutno pravica, gozd pa naj država obdrii, da kmetje morejo ostati v deželi. Ko jo tudi poročevalec dr. Marchet pritrdil besedam poslanca Povšeta, je poljedelski minister obljubil v prihodnji seji dati potrebna pojasnila. Žalostni odnosaji. (Iz HrvaŠke) Da je pri zadnjih volitvah v hrvaški sabor izgubila opozicija toliko mandatov, jo mnogo pripomoglo tudi svečinstvo in plemstvo. Za hrvaško svečenstvo so zna, da je bilo v svojej velikej večini vedno domoljubno, a njemu se ima pripisati, da se jo med narodom vzdržala prava narodna samozavest. Zalibog, da so jo v novejšem času tudi v tem stanu našlo lo preveč vladnih privržencev, ki so prestopili v mažaronsko družbo. LISTEK. Pismo iz Južne Afriko, Priobčil P. K. G. Durban, 2G. okt. 1901. (Dalje.) Strauon vihar. Oj ti luža, kako si hudomušna! Najlepši dan, in vendar morje zanj ne mara. Začelo ae je kidati kakor razposajeno dete. Zvečer prašam krmarja, je h bo kaj bolj mirno, ker nas je mesec tako prijazno gledal izpod neba. In kaj mi odgovor- ? Jutri bomo pa plesali kakor na svatbi, danes imamo šele prvo predstavo.« — »Kako to ?« — »Ali no vidite, kako nie pomiljivo gleda bledi mesec, ki so je celo venčal za našo svatbo I Naznanja nam vihar.« — Jaz sem si sicer mislil : Kaj pa imaš ti, fantovsko solnce, opraviti z viharjem? A kmalu sem se prepriča!, kako prav je govoril krmar. Mornarji so začeli zavijati vse plahte in jih pritrjevati, da bi držale do sodnjega dne. Vse, kar ni bilo trdno privezano, so po moji sodbi trikrat preveč povili in prevezali. Spal sem na krovu. Zjutraj, na vso zgodaj, me vzbudi veliliansk ropot, klicanje in vrišč. Hitro planem kvišku in grem, držaje se ob ročaje, do mostiča. Žalosten prizor: Arabci, kateri so še spali zaviti v slamnice, bili so 1 meter v vodi, plavali so v pravem pomenu besede. Na medkrov se je vrgel velikansk val. Si romaki so bih čisto obupani. Lezli so po stopnjicah, kamor je kdo mogel, gori v hodnike, prepustivši svoje sklede, lončke in slamnice besnečim valovom, ki so z vso silo pluskali na krov. In vso so potegnili seboj, da si bodo v njih kuhali kašo. Arabcem jo kapitan precej odkazal prostor na krovu 2. razreda, kamor ni prišla voda v toliki množini. Usmiljeni potniki so jim dali, kar so le mogli, ker siromaki so kar trepetali od mraza. Za tem valom pa so naskočili našega »Generala« še drugi, sreča, da no od strani, temveč od spredaj, in sedaj je bilo, kakor bi so bili zarotili vsi peklenščki, kateri so bili ta dan brez dela, da bodo izlili ves ocean na našo ladijo. Ob 7. zjutraj ni bilo spredaj nobeno (ilahta več. Viharjih je raztrgal na sto 111 sto koscev in koščkov, ki so kakor perje letali v morskih penah. Na sprednjem krovu, v kotu nižin -, bilo je kakih 10 zabojev nalte. Ti so kar po zraku frčali v morje. V medkrovu so bili 4 sodi petroleja, privezani z verigami in vrvmi. Vse je pretrgala voda in razbila, 3 so leteli čez krov kakor orehovo lupine. Le jednega so rešili mornarji z največjim naporem. Vihar je skrivil polovico železnih drogov, na kt,-terih so bile plahte pritrjene, zmečkal jo železne stopnjice, ročaje, zračnike in dr. Viha: je besnel do poznega večera, in še danes, 29. sept. so ša ni umirilo morje. Ladija ima škodč nad 10.000 kron. Nikdar nisem misli!, da ima razdivjana voda tako moč. To smo se tresli na morju v smrtnem strahu ! No, sem se tolažil, vsaj niaem sam; čo utonem, vsaj nas bo več skupaj! Potniki, in celo mornarji, ki so vajeni takih plesov, so bili bolni. Mena in mojega tovariša pa se ni nič prijelo. Kranjci smo le Kranjci 1 (Dalje prih.) Sestra. Maloruski spisal M. li Markovi«, preložil J. I. (Dalje.) 5 Demjanovka leži v dolinici kak. r v zelenem gne/.decu. Salo ja veliko tri bogato. Dve cerkvi ima, eno zidano visoko, a drugo leser.o in jako staro. Oča Ivan je živel no-daleč od zidane cerkve, imel je hišico in vrt, na veliko ali lepo gospodarstvo. Proti večeru pridemo v salo. Vsakdo hit: v svojo kočo, a jaz grem za staro ženo. •n tako tssno in težko mi jo bilo I Ko sem prejo ka/ri šla, som bila vselej vesela in so smejala, a sedaj si nisem niti oči upala dvigniti. Grem notri in obstojim v veži. Cujero, da, B',arka govori o meni. »Pojdi notri in počij, dete !« izpregovori nekdo tiho in resno. Dvignem oči, in pred menoj sedi na lipovi klopi stari ded. Oči so mu slepe, a v njih je taka nežnost in dobrota, da take še nisem videla. Bala brada se mu spušča de psa«, svetlo solnco pa ga obsipa s svojimi ža ki kakor z zlatom. Ko začrjrr. tebi seda, mi priteko solzo iz oči, če. pa v spni' reki ler me blagoslovi. G! ¡dala sem, i. prkia je tudi ona, stara in m !&, t 'to m» a, pa tako krepka in zgovorna. »O'tu 1 a <, žanr, v b >?j."n imenu«, rtče gospodinja. »Ti ti le ^nla ir, pa bodel razveseli vala naš > li šj in melo vnukinjo«. Pri zadnjih volitvah je upotrebila maža-ronaka stranka ravno duhovnike, da porazi opozicijonalne kandidate. To se je zgodilo v štirih kotarih, kjer so duhovniki vrgli opo-zicijonalce Pasari<5a, dr. Amruša, Zori ca in dr. Vrbaniča. Poslednji je moral zapustiti svoj prvotni kotar ter kandidirati v Pregradi, kjer je bil tudi izvoljen. Najžalostneji prizor pa se je dogodil v dugoselskem kotaru, kjer je mažaronski Šnap premagal domačega župnika Zoriča, ki je čez dvajset let zaeto-pal ta kotar. Zorič je izvrsten govornik in dober pisatelj ter priljubljen med svojim narodom, in vendar so ga mažaroni porazili na tak nezaslišani način, da so mu postavili soseda za protikandidata, ki je to kandidaturo tudi sprejel. Kaj se je vse v tem ko-taru godilo, samo da ne pride Zorič v sabor, se bode govorilo eb svojem času v saboru, ker se zdaj pisati no sms. Da so ps 8 takim ravnanjem političnih oblasti narod ne vodi na pravo pot, je jasno vsakemu pametnemu človeku. Tako se narod ne odgaja, marveč kvari, in to mora imeti žalostne posledice. A kaj to mar privržencem današnjega zistama? Glavno je, da ne prida opozicija v sabor, a posebno še taki možje, kakor so omenjeni. Pri Vrbaniču so se prevai ali, ker on. pride vendar le v sabor, čeravno co upotrabili proti njemu tudi v Pregradi vsa sredstva, da ga porazijo, ali se jim ni posrečilo. Eoje se ga kot živega ognja, ali se ga niso mogli rešiti. Slišali bodo še marsikatero od njega, posebno pri sklepanju financijalne pogodbe, ker Vrbanič razume to vprašanje med vsemi poslanci najnatančneje. Na nekih mestih pa je rabila mažaron-ska stranka plemiče vlasteline v 3voje svrhe. Hrvatje prav za prav nimajo veti narodnega plemstva; kar ga je še ostalo na Hrvaškem, to se je večjidel odtujilo tei stopilo v službo današnjega zistema. Le še dve do tri rodbine se morejo smatrati za domoljubne, drugo je pa vse v protivnem taboru. Vendar pa do letošnjih volitev to mažaronsko plemstvo ni sililo v politično borbo, razun par velikašev. Pri zadnji volitvi ps eo jih je prikazalo nenavadno veliko kot mažaronskih kandidatov. Po mažaronski osnovi so bili postavljeni proti opczicijonalnim kandidatom. Na Hrvaškem je še dandanes vlastalin velik gospod in hrvaški kmet je še dandanes odvisen od njega ter mu mora biti pokoren. Jeli potem čudno, da ga je tudi volil, ker bi ga mogel drugač satreti ? A to velja še posebno za Zagorje, kjer je kmet sicer pošten ali siromašen. Tukaj so mažaronski vlastelini vzeli opozicijor.alcem t:i kotare, namreč Biškupec, Krapino in /ilatar. V Biškupcu so je moral umakniti grofu Bombelesu dr. Bauer, ki je e svojimi predlogi glede zatiranja hrvaškega jesika pri zajedniških oblastih na Hrvaškem dobil pri vseh domoljubih veliko priznanjeo A ravno radi tega je bilo dogovorjeno šg pred volitvami v mažaronBkem taboru, da dr. Bauer ne sme priti nič več v sabor — in zares ni prišel. »Daj, pojdi sem, Marušečka, k nam! Pojdi, nikar se ne aramuj ! Tako je sramožljiva, kakcr bi bila is-prošena«. Prijela je za roko nevelikc dsvojčicso, lepo, rdečkasto, in nas peljala v hi&c, »Pozdravi ženo, Marušečka; prikloni se ji, prikloni!« In ona se je priklonila te? me uvnhno pozdravila. Jaz pa sem mislila nama pri sebi: »Kaj li sedaj dela moja ljubljena daca'? Se me li spominja ?« In tako sem osiala. Prebivata sem pr: njih prvi mesec, preživela dragi; dot t: mi i je bilo, da mi ni moglo bit: boljčs. Li >ijo J me, kakor lastno dete. Lepo pospravim po i hišici, poobedujemo ter potedercc m vrlv. j pod črešnjo. Gospod oče Uho cedi is mišljuje ali šepeta molitve ali pa prebav, psalme, tako krasne, o Bog! Stanom >r gospodinja mati pa čsbljata o tem ir. one; , a jaz poženem kraj njih ver ;>ris!u5kvijom. ir. vnučica hodi po f :■;!.o? L si goicbSefc, teka k nam ter • j rz-j' . v relejen grmovju. Dan pjreirV. f.V* j.. .V it? bi, da bi bib e - .¿/.; v.Aili r .ona vendar če r. i : •.• .. J \ . l\. j {> ažijo iou ¡fvi.^no ...j inaovauj^o. Razume se, da je bil po mažaronski volivni osnovi napovedan padec vson- ope-r.iciioncloem. tnd¡t naLsj se jih je vendar fie vkljub tomu vzdržalo, ter je narod v do-tičr.ih kotarih politično bolje izobrsžan, pa maísircncba stranka ni mogla najti med njim uplivr.ega mažaronskega kandidata. V novi hrvaški sabor pride tedaj nenavadno mnogo plemenitašev kot zastopnikov hrvaškega kmečkega ljudstva, a kako ga bodo zastopali, si moramo lahko misliti že potem, ker so se kot na videz neodvisni poslanci podali v vladin tabor. Njih je vleklo v sa-borslrc dvorano vse kaj drugega, nego ljubezen do hrvaškega naroda, kajti ko bi jim le ta bil pri srcu, bi morali stati v protivnem taboru. lato moramo reči i o duhovnikih, ki so prestopili v maiaronsko družbo. Vseh katoliških duhovnikov prida v nabor 7, od teh je samo kanonik Rubetic opozicijcnalec, ostali pripadajo mažaronski stranki, kar je nekaj nenavadnega, čo pomislimo, da je še zdaj ogromna večina hrvaškega svečanstva v cpozicijonalnem taboru. Radovedni smo, kake se bodo ponašali ti duhovniki poslanci, če pridejo na vrato tudi v hrvaškem saboru interkonfesijonalna posta je, za katere je njih c e d a n j i vcdjagla-eo^s! že v ogerskem saboru? Bodo 1: imoii toliko odločnosti, da se bodo uprli kot katoliški duhovniki takoj nameri Gvojcga vodjs,? Zares v neugoden položaj morajo priti redi svojih mažarskih nazorov, katerih ao se oklenili gotovo la iz kakšno zaČ83i«e koristi, a no iz prepričanja. Vsekako pa stoje v protivju s mišljenjem hrvažkega naroda, ki je svojega duhovnika smatral vedno za svojega branijelja v vseh zgodah svojega življenja. Politični pregled. V Ljubljani, 29. novembra. Termino-kupSija z žitom je danes na dnavnem redu poslanske zbornice v obliki treh nujnih predlogov, ki so jih vložili posi. Peschka 25. okt., pesi. Steiner 7 nov, in. ilittel 25. nov., Gbrc-.vnavalo xe bo skupno o 7seh treh predlogih in je po mnenju agrarnih krogov dokaj nado, da zbornična veČina pritrdi nujnosti, če se sploh vsi trije predlogi kratkim potom ne .»¿kažejo posebnemu odsaku. Sploh pa v toh predlogih ni ničesar drugega, nego poziv na vlado, da čim prej predloži dotični zakonski načrt, s katerim se prepoveduje tarmino-tupčija. Valed tega prevladuje v mnogih krogih mnenje, naj bi ea predlogi takoj precenili v tem smislu, da sa uvrsti v besedilo skupnega predloga takoj načrt zakona. Za tako premembo pa predlagatelji v sedanjih razmerah ne dobe večine. Pvememba al orctiJfc&ffa poslovnega rjeZa. V vseh parlamentarnih krogih se resno pečajo z mislijo, kako prameniti poslovni rod '¿s. porlaaeko zbornico, da bi res omogočil mirno raspravo v parlamentu. Gevoda »Ne žalosti cec, mi pravijo, »ker to ni prav. Dete plaka, ker če ničecar ae razuma, a odrasli rjiovak ca mori, drugače utečiti. Po-mii;!?,. da ti jo že dobro r.a evonu. Ako bi abobh, kako rovno bi bib potem Svoje živ-ijc-ja. Mitiui.', srca, poslučaj nas staro! Po-&cj. kako fep večs? nam je dal Gospod S« in roinco jo ac,Slo. Ročica teče kakor . 'soo s: abro meS zelenimi gorami, a zveri-/ion:, vicb» kopijo svojo veje v vodi, na vrtu r. c-vete in procvita mak in visoka konoplja Eiionš; 4k in tam poleg hišice stoji rdeča SsSpijo ali visoke, jablana, ki zakriva i.oii zič. .3 cvojir^. listnatim vejevjem. Hiša r;toji o:'edi ovetnega vrta kakor ovita z lepi- ve-neem. In zelano in rdečkasto in rdeče [•.oJior vrtnica in modi.o in belo in vijoličasto je ci-rog bela hiiico. Tiho je in toplo in vse «raoco: i na nobu- i na zemlji i na vodi. >■(.• Beg! cvet je kakor makov cvet; kc; i bodo Se-le na onem, drugem?« izpre-EOVOii starica in pokima z glavo. »Božo moj, Bože!« vzdihne tiho gospo-mati. A goEpod oče dvigne Bvoje slepe oči liriiku in reče: »Slava Gospodu!« (Dalje prih.) še dosedaj noben parlamentarni klub nima toliko poguma, da bi utopil pred javnost z natančnim načrtom. Neki dunajski nemški list prinaša nekaj navodil, kako bi sa vsaj za prvi hip in morda brez posebnega s& kena odpomeglo raznim nedostatkom poslovnega reda. Redna in nagla razprava o državnem proračunu in vojaških novincih bi se dala izvesti na ta način, da bi v do-tičnih sejah bila izključena vsaka druga razprava, posebno bi pa bili izključeni vsi nujni predlogi. Disciplinarno oblast predsednikovo bi bilo treba v toliko razširiti, da bi poslance kričače lahko izključil od gotovega števila sej, toda to še la po tretjem ukoru ter potom, če bi ae za izključenje izrekla dvetre-tjinska večina poslanske zbornice. V razgovoru so še nekatere druge točke, ki ]ih pa odobravajo le posamni parlamentarci. Sooijalni demokratje in parlament. Soc.-demokraški posl. dr. Ellenbogen je bil predvčeranjim pri minist. predsedniku, kateremu je pojasnil stališče soc. demokratov napram sedanjim zmedam v parlamantu. Rekel je mej drugim : Soc. demokrati itak ne ljubijo parlamenta. Dosedaj pa niso hoteli pokazati ovoje moči (!) ter niso zase izkoriščali vladno zadrege, kakor bo to delale druga stranke. Možno pa je, da se pojavi prilika, ko bo govornikova frakcija zelo neprijetna vladi, ako v najkrajšem času ne popravi krivic, posebno one od zadnje nedelje (volitev trgovinskih uslužbence^.) Dosodaj nismo obstruirali, kar smo mnanja, da ta bolni parlament pogine itak sam ob' sebi. toda v našem programu ni nikjer zapisano, da bi sploh ne smeli obsiruiraii. Povaodi so mogoče izjeme, in tako bo tudi pri nas. Ujtre.i5i!i se ne bomo pred nikakim sredstvom, da dosežemo 3voj namen. Mož je torej v ime svojih sodrugov zapretil vladi e ob-strukcijo. C zadnjih dogodkih v češkem felubu, o katerih smo po praškem »Czasu« poročali tudi mi, izjavlja sedaj posl. dr. Fort v dunajskih listih, da je bilo dotično poročile popolno izmišljeno in da on ni izgovoril besedi, ki se nu podtikajo v imenovanem listu. Sicsr aa je pa res videlo na prvi hip, da bi mogol kaj takega izustiti la kak vse-nemški kričeč. Tako izjavo je dr. Fbrtu tem manj pripisovati, ker je ravno njegov to-variž dr. Krama!* govoril opetovano o potrebi obstoja Avstrije. Saška sodba o vsenemoih. V ogerski poslaneki zbornici ja zastopnik sedmograških Saksov, poBl. Mel-czler izrekel odkrito ir. prav primerno sodbo nacl gonjo prusofilskib voenemcev. V odgovoru na nekatora izvajanja posl. Rakov-skega ja namreč ta mož izjavil, da politički nreli Saksi na marajo ničesar čuti o p o l i -tiski budalosti (Trottalei) v s e n e m -,eev. — Taka sodba iz ust saškega Nemca ^ač ne bo posebno ljubo zadela vsenemžke kričače. Zavod &v. Jeronima in Črnogorci. iz Rima poročajo, da je imelo odposlanstvo črnogorskega kneza popoln vspeh. Papežavo pismo »Glavorum gentem« ea sicer niti na umakne niti ne premeni, pač pa ae bo njega vsebina tako tolmačila, da bo v pri«! Črnogorcem., Od poučeno stre,ni se trdi, da r Vatikanu iakoj v počietku niso nameravati kratiti pravic Črnogorcem in da ue je pod oznarnenilom :>pro gente croatica« mislilo eploh tudi na katoliške Srbe, ki govore hrvatski. Dotična pojasnila je dobil grof Voj-novič 7 Vatikanu. ZŽCiv&sre v Južni Afriki nikakor niso take ugodne, kakor jih slika, recimo, poleg Chamberlains dunajska »Informacija«, ki takorekoč naravnost taji eksistenco Burov in trdi, da ja vojska že davno končana. Londonska »Times«, Burom gotovo ne posebno prijazni list, namreč objavlja iz Prctorije, torej središča angleške armade, poročilo, ki javno dokazuje, da bur-ska vojna moč še ni popolno premagana. Buri imajo namreč še vedno 70 burskih oddelkov, broječih po 50 do 400 mož. Od teh je 26 oddelkov v Transvalu, 81 v državi Oranje in 13, in sicer najmočnejših, v kapski koloniji. V Transvalu severno od delago-aškega zaliva kroži sedem oddelkov z nekako 1100 možmi, 11 oddelkov s skupno 1600 možmi, ostalih osem je pa na zahod-njem dolu. Ce torej računamo na vsak od- delek povprečno le 200 mož, broji burska armada ša vedno K.090 dobro oboroženih neustrašenih bojevnikov. Pri tem- pa niso všteto številne vetaška 3ete v kapski koloniji, ki zvesto podpirajo bureko akcijo. Nasproti vsemu temu pa ima po poročilu lista »Times« Kitchaner na raipoiago le Í5.000 vojakov, katerih porabnost in hrabrost je pa itak zadostno znana. Književnost ist ©liEteteost. „Matija nrvatEi-.^* r.as zopet vabi v svoje dično kolo obetajoč nam za 1. 1901. krasne knjižne darove poučne in zabavne. Poslednjih je pretesna večina. V proslavo letošnje štiristoletnice hrvatskega umetnega pesništva objavi »Matica Hrvatska« Maruličevo »J u d i t o« s tolmačem in životopisom prvega hrvatskega umetnega pesnika. To knjigo sta lepo okrasila hrvatska olikarja Medoviá in Ivekovió. Četrti zvezek »Izabranih pripoviosti« Turgenevljih bode prav tako zanimal čitatelje, kakor so jih zabavali prvi trije. A tudi z lepim številom izvirnih leposlovnih del iznenadi »Matica Hrvatska« latoo sve^e dane; ta so : epsUa pesem v šestih Epevih »O t m i c a« Ise Velikanovima ; Kuzmanic-ava drama v treh dejanjih »V i t r o p i r« ; Novakova pripovest »Dva s v i j a t a« ; Draie-novičeva: »Po v jes t jednog vjen-6 a n j a« in' Vladimira Treščec - Borcts zagrebške sliko »U m a 1 o m e s v i e t u«. Pouku bosta služili knjigi: Gjuračinove .Ptice« (II. del) in prvi del Klaiceva zgodovinske razprave »K r č k i knezovi Franka-p a n i«. Tolik in tako izvrsten knjižni dar — devet izbornih knjig —gotove "zadovolji vse člane, ki se uljudno opozarjajo, da Lia-govole izročiti lefcnino šest k.rcn do konca t. 1. najbližjemu Matičnemu poverjeniku. Dosedanjim članom, naj se pridruži mnogo novih. Podpirajoč najuglednejše hrvatsko književno društvo »Matico Hrvatsko« dokažamo dejanjski, da resno mislimo voaj na slovstveno združenje s Hrvati, brez katerega nam ni narodne rešitve. Posredatvom »Matice Hrvatske« naj se vdomači v vsaki omikani slovenski rodbini hrvatska knjiga in naj izpodrine inojezično čeotokrat jako plitvo knjištvo. — Poverjenik »Matico Hr-vateke« za Ljubljano je trnov, župnik g. Ivan Vrhovnik. Njemu ali njegovemu pooblaščencu g. knjitfovezcu Iv. Bonaču "naj oe pošilja letnina 6 K. Hoplei. iz f?adivico pri Metliki, 26. novambra. V „Slovencu" št. 283 berem v dopisu z Goriškega: „V 26?. Stav. »Slov. Naroda« sem čital: »Šolske počitnice vsled župnikeve malomarnosti. V Radovici pri Metliki je župnik Novak predsednik krojnega šolskaga cveta in krajni šc'ski nadzornik. Ifei ss calo (?) leto ni pobrigal, da bi ce bib moglo šolo zakuriti, ko pritisne zims, zato fo se morale začetkom toga meseca oznaniti otrokom po&tnice v veliko vesslje zanikrnih etaričev. Takemu brezbrižnemu predsouniku krajnega šolskega sveta naj bi ckr. šolski svet brezobzirno svojo moč pokazal.« Kaj je na tem? Tukajšnji krajni šolski svet je prejel od Šolskega vodstva dne S. novembra t. I., številka 30 š. v. sledeči dopis: „Podpisano Šolsko vodBtvo poroča, sklicuje so ne. § 21. ukaza vis. ministerstva z dno 19. jul. 1875, fit,. 2868, da danes tukajšnji Soli ni pouka in ga tudi ne boda, dokler občina ne pripravi drv za kurjavo." Dobro. Krajni šolski cvat plača občini Í0 krcn na leto za šolska Crv?. in ?A kron 73 sneženje in kurjavo dotični osebi. Razvidno is vsakoletnega proračusia. Ali meni dopisnik in od njega inspirirana osabr», da sem jaz šolski sluga, ki bom pri šoli drva capil ? Tak župnik - predsednik bi jima bil morda po godu, a takega si pojdita iskat drugam. Sicer je pa občina, tudi pripravila drva koj drugi da:i po „oznanjenih počitnicah", tako da se iete trajale le en dan. Kdor ve, kelike truda in napore, stane tukaj ob tolikem pomanjkanju delavnih mo&j ..abav-Ijanje, oziroma pripravljanje drv., sa no bo čudil. *e 3e to no sgodi ravno takrat, bridar bi sa /ljubilo kaki nestrpni osebi. Dopisniku pa povem na vsa usta, da se predsednik krajnega fiolskeg- svata na Radoviai tudi v bodoče ne bo nič bolj brigal za pripravljanje drv, kot se j a do zde.j, pa ír.agari mu tudi kdo „pokaže evojo moč". M. N o \r a k, predsednik krajnega solokeg« oveta. bd Farj psi IPrevai j ali na Koroškem se nam piše: Zadnjo nedeljo 24. t. m. imela je podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico pri nas svoj letni občni zbor. Po pozdrava kapelana I. Smoleja, ki je povdarjal, da moramo biti jeuini, da rešimo rodno zemljo, kolikor ]e moramo še rešiti, govoril je g. kaplan Jinko Mahrhofer o zavarovanji delavcev in poslov za starost. Res premišljenemu govoru sledili so z veliko pozornostjo vsi poslušalci. Za njim bičal je našo šolske razmere č. gosp. tajnik Rozman iz Celovca, pokazal, da ravno duhovni skrbijo za odgojo in omiko ljudstva (Klici : Sramota, Tavčar!) in pozval vse zborovalee, da stopijo trdno mož ob možu, za naše staro geslo: Vse za vero, dom in cesarja! Kdor je veren kristjan,. ostal bo tudi zvest Slovenec, nikdar ne bo izdal svoje rodne matere. Č. g. kanonik Huter iz Gospesvete polagal je starišcm na srce krščansko vzgojo oirok. Med posameznimi govori, posobno pa ko sc je shod zaključil, razveseljevali so nas domači pevci s točnim petjem naših pesnij iz Aljaževe »Pesmarice«. Z navdušenjem bil je sprejet brzojav glavnega tajnika družbe av. Cirila in Metoda, g. Antona Žlogarja iz Kranjske gore. Da, »vedno naprej, a nikdar nazaj 1« Sklenila ee je resolucija za slovensko vseučilišča v Ljubljani, odposlala se tudi udanostna zahvala Nj. visokosti nadvojvodi Franu Ferdinandu. S slava klici na papeža Leona XIIL in Nj. VgI. Frana Josipa I. zaključil je g. predsednik shod. Kvala pa vsem prisrčna, ki eo kljub skrajno neugodnemu vremenu prišli na shod. Bili 30 pač možje, hi eo se spominjali beeed: »Ne samo kar v&leva mu stan. kar more, to mož je storiti dolžan«. Zadnji shod nam jo dokazal, da bo podružnica, ki je nam hotele, že zaspati, zopet oživela. Le prehitro minule so ure, vsakdo se jo težko ločil od Ebleitnerjeve hiše. Na svidenje pa na prihodnji vesalici pred-pustom. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. novembra. Manifestacije na nnivr.r-co ljubljansko. V nedeljo se vrši v Trotu shod tržaških Italijanov, da denaonetrirajo za laško univerzo v slovanskem Trstu. Privlekli bodo na ta shod vse, kar leze in gro — 3amo da pokažejo, da je Trst — laško mesto. Toda tržaški Slovenci Sr bodo zbrali v »Sokolovo« telovadnico, ter glasno protestirali proti temu ter zahtevali slovenskih ljudskih, srednjih in — visokih šol. Na obali našega adrijanskega morja se bo razlegal v nedeljo glas po ljubljanski univerzi — a tudi tam na severu v Pragi bodo Čehi zahtevali ljubljansko univerzo. Tudi Ljubljana, središče Slovenije in sedež bodoče univerze ne bode molčala. Pripravlja se impozantna manifestacija. Deputacija ljubljanskega občin, sveta za vseučilišče je bila včeraj na Dunaju. Slovanski visokošolci so na čast deputaciji priredili slavnostni komers v »Slovanski besedi«, katerega sta se udeležila tudi državni poslanec Ploj in svetnik trgovske zbornice Hren. Župan Hribar je imel govor v slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku in je izjavil, da je na merodajnem mestu dobil tak odgovor, vsled katerega moremo z najboljšimi nadami gledati v bodočnost. Ne more e-icer reči, da je vseučilišče v Ljubljani zasigurano, toda zagotovljeno bodo, ako bomo vztrajni in bomo vztrajali skupno pri svoji ideji. Ako bi odločevali Nemci, naj li dobimo univerzo, ne dobili bi je nikdar, ker Nemci so bili vedno brutalni proti Slovanom. Župan Hribar jo dalje govoril o procesu v Gneznu in je končal z apelom na dovancko vzajemnost. Ea rtaruuke čiliačr so nadalje odposlale pročnje naslednje občine: Št. R u-pert; Št. Pflžer v Savinjski dolini, Gorica pri Mrfciboru, R u S e, sv. M a r-j e t a pri Slivnici, Žiro, Griže, Teharje, Vidam, Mozirje, okolica Konjice, E o s; i n a, Laporje, Žabi j « k pri Slov Eiafcrici, daljo delavsko podporno dr v Si 7 o v Celju, bralno društvo v Žifith, fcatof. slov. polit, in gospodarilo divZivG v Ti-,ionini, kat. polit, društvo S m. r, rine ¡. -i Slov. Gradcu, kat. slov. polit društvo na T e h a r j i h, katol. polit, društvo, v K o n j i c a h, delav. bralno društvo v Kamni Gorici. — S K o - roškega so dalje poslali izjave za slov. vseučilišče: Obč. odbor Globasnica, krajni šolski svet Globasnica, hranilnica in posojilnica v Št Lenartu ob 7 Btudencih, obč. odbor Medgorje, obč. odbor Tolsti Vrh, hranilnica in posojilnica v Sp. Dravogradu, hranilnica in posojilnica v Prevaljah in obč. odbor St. Danijel. — Potem mestnega magistrata so danes vložile peticije za vseučilišče v Ljubljaiii sledeče občine: a) kranjske: Litija, Prapreče, Slavina, Studenec (Ig), Vipava; b) štajersko: Drstelja, Golava-buka, Mt-zgovec, Nadole, Obrež in Runeč; c) primorska: Doberdob. Proinje za ustanovitev slov. vseučilišča v Ljubljani in ob enem tudi za slovenske višje gimnazije v Celju, v Mariboru v Ptuju odposlale so občine: Sv. Ana poleg Makol, Dešno, Jelovec Makole, Pečke, Štatenberg, Stojmo; nadalje ravno tako: Posojilnica v Makolah, Kmetijska zadruga v Makolah, cerkveno predstojništvo župnijske cerkve sv. Andreja v Makolah, cerkv predstojništvo podružnice Sv. Ane, in učiteljstvo ljudske šole petrazrednice v Makolah. Manifestacijskega shoda za vseučilišče v Ljubljani, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. v dvorani »Mestnega doma«, udeležili se bodo polnoštevilno tudi člani mesarske zadruge. — Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev in žganjetočoikov v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se v popolnem številu udeleže shoda, ki bode v nedeljo dne 1. decembra ob po' 11. uri dop. v »Mestnem domu«, ker je jako važnega pomena. Zadruga pekov in kolačnikov v Ljubljani je sklenila, da bodo prodajal -niče njenih udov, v nedeljo, 1. decembra od V»H- ure zjutraj z prte vsled manifestacije za vseuči 1 išče v L jub-ljani. Slovenski deželni poslanci ko-?:oški za slovensko vseučilišče. Slovenski deželni poslanci koroški so odposlali sledečo izjavo: V ustanovitvi slovanskega vseučilišča uvide-vamo podpisani zastopniki slovenskih volivcev na Koroškem glavni pogoj vsestranskega razvoja in obstoja slovenskega naroda. Z ozirom na to, da je vlada po naravnih zakonih in temeljnih državnih postavah dolžna, skrbeti za občestranski napredek vseh narodov, in posebej z ozirom na zadostno število jugoslovanskih visoko-šolcev, ki bi se v slovenskem središču izobraževali lahko brez velikih stroškov, nujno zahtevamo v imenu svojih slovenskih vo-lileev, da c. kr. vlada ustanovi slovensko vseučiliščo v Ljubljani, ter «e povsem pridružujemo predlogu, stavljenem v državnem zboru po gg. dr. Susteršiču, dr. Ferjančiču, dr. lvfeviču in drugih, v katerem se »c. kr. vlada poživlja, da čimpreje zbornici predloži načrt zakona, s katerim se Jugoslovanom zagotovi vseučilišče s pravno, modro slovno in bogoslovno fakulteto v Ljubljani«. Ob enem odobravamo zahtevo glede repro-citete veljavnosti izpitov na vseučilišču v Zagrebu za tostransko državno polovico. Ker pa je vseučilišče za vsaki narod za-vršek vsestranske omike, koroški olovenci pa še vedno pogrešamo podlage ali začetka duševnega razvoja, namreč slovenskih 1 j u d s k i h šol, za katere že dolgo vrsto let zastonj prosimo ter zaman čakamo rešitve tozadevnih rekurzov od strani c. kr. nauč-nega miuisterstva, prosimo podpisani, naj blagovolijo slovenski državni poslanci odločno zahtevati, da visoko c. kr. naučno ministeratvo vendar enkrat priskrbi slovenskemu ljudstvu na Koroškem tudi slovenske ljudske šole. - Podkloštrom, dno 19. novembra 1901. Slovenski deželni poslanci : Greg. Einspieler 1. r., Fr. G r a -fenauer 1. r., Franc Muri I. r. Deželni predsednik baron Hein se je z gospo soprogo povrnil z Dunaja. Osebne veBti. Sveti oče je imenoval preč. gospoda stolnega prošta Lavr. Ilerga v Mariboru apostolskim protonotarjem. — Aupnijo v Razborju bo oskrboval začasno č. g. župnik v Podgorju Fr. PeČnik. — Iz Smartina pri Šaleku je prestavljen č. gosp. kapelan Rudolf K r e n e r v Št. Andraž nad Polzelo. Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne ob pol 3. se priredi izjemoma po- poldanska predstava na čast udeležencem Bhoda za slov. vseučilišče ob znižanih cenah. Pela 83 bo opera »S t r a d e 11 0.« Zvečer bo igra »Od stopinje do stopinje« z gospo Polakovo. V pokoj je stopil g. Jan. D e I p i n, svetovalec deželne sodnije v Celovcu. Ob tej priliki je dobil naslov nadsvetovalca. Iz budgetnega odseka. V \čerajšnji seji proračunskega odseka je vladni zastopnik odgovarjal na razna vprašanja posl. Povšeta v zadevi Idrije, da delavci 5. vrste ne d' be doklade v naturalijah, češ da večinoma žive še pri stariših, pač pa se jim zviša gotova plača. Na zboljšanje plač učiteljev ni misliti, ker so že itak večje nego ostalih učiteljev na Kranjskem. Za asanacijo mesta bo vlada po moči skrbela z zgradbo delavskih hiš in z drugimi napravami. Nemški pouk v Zagorju. Naučno ministerstvo je, kakor znano, potrdilo sklep kranjskega dež. šol. sveta, naj se na šoli v Zagorju ob Savi pričenja obligatni pouk nemščine že v prvem razredu. Dež. odbor se je pritožil, a upravno sodiščo je pritožbo zavrnilo. Pridobitnih zadrug, kmetijskih in konsumnih društev je na Kranjskem izvan Ljubljane, 65. Konjunkcija planetov. Sinoči se je po solnčnem zahodu nekako do 7. uro lahko opazovala koniunkcija Jupitra s Saturnom. Okrog tri četrt na 5. se druge zvezde še niso pokazale, Venera je pa že bliščeče žarela, in Jupiter združen s Saturnom je stal od Venere dalje proti zahodu. Jupiter in ¡Saturn sta se videla kakor ena sama zvezda. Med Venero in med združenima planetoma Jupitrom in Saturnom je bilo razdalje toliko, da bi je izpolnil mesec, ako si ga mislimo petkrat večjega, kakor se nam kaže o polni luni V soboto 30. t. m. bo med Venero in Jupitrom nekoliko manj razdalje, nego včeraj ; Saturn in Jupiter bota jutri že ločena in bota približno za en polovico premera vsaksebi. Umrl je v blaznici na btudencu gosp. Ivan Dolenc, uslužbenec južne železnice, bivši predsednik tržaškega pevskega društva »Kolo«. Porotne razprave. Pred porotnike pridejo v prihodnjem zasedanju, ki se prično 2. decembra, sledeči obtoženci: 2. decembra 171etni Jos. Anžič in 18letni Avgust Jarc, ključavničarska vajenca v Ljubljani, radi tatvine koles, ter 591etna samska šivilja Marija Hinterfchvveiger iz Ljubljano radi goljufije; 3. decembra 261etni samski tovarniški delavec Henrik Soklič iz Grobelj pri Radoljici radi uboja in 281etna omožena kočarica Jera JuvančiČ iz Podrečja pri Kranju radi težke telesne poškodbe; 4. decembra 291etni ože-njeni bivši uslužbenec deželno naklade Jos. Zaje iz Črnomlja radi ponoverjenja, in 18-letna blagajničarka Emilija Kateržabek iz Ljubljane radi tatvine; 5. decembra 271etni oženjeni usnjarski pomočnik Karol Kunst iz Tržiča radi posilstva, in 211etni tovarniški delavec Peter Ahačič iz Krope radi požiga; 6. decembra 16letni pastir Fran Mahne v Dolenji vasi radi težke telesno poškodbe. — Isti dan se vrši tudi obravnava o zasebni tožbi proti »Slovencu«. Iz Krškega. Dne 27. t. m. popoldne izdihnil je svojo blago dušo gospod Anton Papež, umirovljeni davkar na Krškem, mož čistega značaja, uzoren domoljub in vnet Slovenec. Blagi pokojni jo ostal vedno trden slovenski steber; ni ga omajala burna doba nemškega Scbonwetterja, nekdanjega okr. glavarja Krškega, ki jo svoj čas mu podrejene uradnike zaradi narodnostnega mišljenja in prepričanja neusmiljeno preganjal 111 premeščava!, ampak ostd je blagi pokojni mož kr*"-vjnitega značaja, vedno uzoren Slovenec. Ljubi Bog mu je pa tudi podelil obilo preio in to še izvanredno v izgoji njegovih otrok. Pokojni zapustil jo soprogo, tri sine in hčer. Skrbel jo, da je njegova hči dobila kot moža poštenega in odločnega olovenea, peka, posestnika in mestjana g. Ant. Jugovica na Krškem. Trije sinovi pokojnika so vsi Slovenci in vsi trije doktorji, — redka prikazen. Bodi blagemu pokojniku ob katerega rakvi žaljujejo soproga, hči in trije sinovi, vsi trijo doktorji trajen spomin. Z Dobrove se nam piše dne 28. nov. 1901.: Pretočeno nedeljo, dno 24. t. m. pre- daval je vodja in tajnik ck. kmet družbe kranjske, g. G. Pire tukaj v šolskem poslopji o vrednosti poštenih krščanskih poslov ter razmerah med temi in gospodarji njihovimi. O tej priliki odlikovana bila je Marija Mavčič, dekla pri Kocijanu v Kozarjah, b. št. 4 s Častno svetinjo za njeno nad 40 letno službovanj e, katero ona vrši neprestano samo pri tej hiši. Lansko leto je bila pa ta dekla dobila tudi od ck. kmet. družbe kranjske cesar Franc Joitfovo ustanovo. Bog daj posestnikom po deželi še obilno število tako poštenih, zvestih in vstrajnih poslov, kot je sedaj v ljubljanski okolici prva odlikovana posestniška dekla Marija Mavčič! Dobro bi bilo to za gospodarie in tudi za posle same. Krščanski posli po deželi! Tu imate posneme vredni zgled, po katerem so ravnaite Vam simim v čast, korist in slavo. Žal Vam ne bode teura nikdar. Volitve v trgovske in obrtne zbornice bodo začetkom februvarja prih. leta. Iz zapora ušel je v Kočevju 22. t. m. zjutraj radi tatvine zaprti Fr. Sperko. Prememba posesti. Hišo št. 36. na vogalu Gruberjeve in Streliške ulice sta kupila g. Al. Rasberger in gospa M. Ras-berger. Zglaševanje stavodolžnih mlade ničev je veljavno le še do 1. decembra t. 1. Mladeniče, ki so rojeni I. 1879, 1880, 1881 in ki bivajo v Ljubljani — naj so rojeni ali pristojni kjerkoli — opozarjamo na ta kratki rok. Kdor zamudi ali opusti zglasitev, ga zadene globa 10 do 200 K. Obupno dejanje na vežb^lišču. Iz Celovca se poroča, da si je nek vojaški novinec; 17. pcšpolka zasadil na vežbališču bajonet v prsi ter se težko, a vendar ne smrtno ranil. Požrtvovalna sesterska ljubezen. Iz Spodnjega Roža so nam poroča: Tri dekleta so šla blizo Poljan črez Bistrico. Marija Mostečnik jo padla v potok. Njena 10-letna sestra Ana je skočila za njo in jo rešila. A predno jo sama mogla iz vode, zagrabili so jo valovi in dekle je utonilo. Truplo je še le po dolgem iskanju našel nek kmetski sin. Ustrelil so je v Borovljah puškarski mojster I. K., oče peterih otrok. Sod ubil je v Spitaliču najemnika Loisa, ko jo spravljal vino v klet. Vtrgala se je vrv iu sod jo padel na najemnika. Bil je na mestu mrtev. Ženska obsojena k smrti na ve-šalah 36!etna Marija V e r t i č v Poberšu jo svojega tri tedne starega otroka utopila v potoku. Na otroka je prej navezala kamen. Pred mariborskimi porotniki je bila včeraj nečloveška mati obsojena k smrti na v e š a 1 a h. Glavna cev mariborskega vodovoda — počila. Včeraj dopoludne je v Dravski ulici v Mariboru počila glavna cev mariborskega vodovoda. V par trenotkih jo tekel po ulici velik potok. Pomoč je bila hitro na mestu. Deželno - zborske volitve na Goriškem. V tolmitukem okraju ima »blo-gina« stranka 40 volivnih mož, liberalci le 26, v goriški okolici ima »Slogina« stranka 84 volivnih mož, liberalci le 37. Na Krasu se »Soča« tolaži, da je liberalnih 37 volivnih mož in le 22 za »Slogine« kandidate. »Soča« so nadeja, da zmaga na Krasu dr. Treo proti dr. Abramu. Morda pa bo pamet volivnim možem na Krasu narekovala kaj druzega. Stavka na učiteljišču v Kopru. »Edinost« prinaša naslednjo notico: »Onim učiteljiščnikom iz Kopra, ki so odSli na svoje domove, svetujejo dobri jim prijatelji, naj se povrnejo v Koper in naj začno obiskavati pouk. U.erjeni naj bodo, da niso zapuščeni. Samo to zahtevajo od njih pri|atelji, naj se pokore dobrohotnim nasvetom.« Poročil so je 28. t. m. v farni cerkvi pri Sv. L u c i j i na Mostu g. O l d r i h F r a n t i š o k V o s y k a , c. kr. gozdni komisar v Tolminu, rodom iz Plzna na Češkem, z gospico J o ž e f o K o v a č i č od Sv. Lucije. Javna poskušnja istrskega vina. I* Pazina so nam piše dne 28. t. m. Prvo javno poskušnjo istrskega vina je otvoril včeraj popoldne predsednili »Gospodarskega društva« dr. Kurelic zelo slovesno. Društva, (Društvo »Zvezda« na Dunaju) imelo bode svoj prihodnji zabavni večer v nedeljo dne 1. decembra v dvorani »¿um Regensburgerhof«, I., Sonnenielsgasse št. 2 k posebne prijaznosti bode predaval član slovenskega akademičnega društva »Slo-veniia« : »O zgodovinski črtici Jugoslovanov, pred vsem Slovencev«. — Prijatelji društva dobro došli ! — Začetek ob šestih zvečer. Za to priložnost je prišla v Pazin ogromna množica vinogradnikov iz vseh krajev Istre. Izložnikov je 1500, a vseh vzoroev Čez 3000. Vino so «zložili tudi Italijani iz Rovinja in Vodnjana, kar ravno dokazuje, kako potrebna je bila ta priredba. Vino jo vsake vrste : belo, rudeče in črno. Cena je nizka. Kupcev je prišlo do sedaj malo. Poskušnja bo trajala do 4. decembra. Ponuja se toraj priložnost vsakemu, kdor rabi vina, da si je izbere lahkim načinom tukaj v Pazinu. Pozna vijolica Na Črnučah pri Ljubljani je dne 28. nov. t. 1. na župniko-vem vrtu odtrgala dekla popolno dorastlo vijolico, ki sedaj v župnikovi sobi naznanja s svojim duhom, da je res prava vijolica. V Lomu nad Tržičem so dobili mrtvo pod streho zvečer 10. nov. gostijo Frančiško Tišler v hiši št. 15. Zjutraj je še bila v Tržiču pri sv. maši. — Naslednjo nedeljo po 5. uri (17. nov.) je utonil v ra-kah svoje žage. posestnik Fr. Meglič iz Loma štev. 79. Sel je zvečer gledat, kako voda vsled dežja narašča. Najbrže mu je spodrsnilo in padel je v rake, kjer so ga dobili domači dve uri kasneje mrtvega. Razpisana je župnija in dekanija v Št. Petru pri Gorici. Prosilci se morajo oglasiti do 17. dec. t. 1. Tatovom je posvetil. Na Kratji pri Ljutomeru so si po noči dolgoprstneži delali pot skozi okno v hišo, kjer ni bilo lju-dij, Gospodar pa, ko se je bil že v temi prepričal, kakšni gostje bi radi k njemu prišli, je v dotično sobo prijazno prinesel luč in jo tam pustil ter hladnokrvno odšel. A tatje so rajše svoje orodje pustili na lici mesta, kakor da bi pri luči dalje delali. Dvakrat padla iz drugega nadstropja. Iz Gorice se poroča: Pred časom je padla iz drugega nadstropja v ulici Va cano blizu sv. Antona 41etna hčerka nekega uslužbenca pri Steinerju. Zgodilo se ji ni nič. V ponedel|ek pa je zopet padla na tla iz drugega nadstropja, in zopet tako srečno, da se jej ni pripetilo nič posebnega. Ima pač posebno srečo! Bora v Trstu. Tržačani pričakujejo letos zelo ostre zime, ker »-e je že sedaj temperatura znatno znižala in veje zelo občutna burja. Okolico je pobelil sneg. Porotna obravnava proti Krstiču se je na željo tožitelja, kakor se poroča iz Trsta, odložila na prihodnje zasedanje. Aretiran vojaški begun. V Trstu so aretirali 241etntga vojaški ga beguna Fr. K. iz Idrije. Fran K. je 1. 1899 pobegnil od vojakov in od takrat se je vedno skrival. Izročili so ga vojaški oblasti. Divjo kozo UBtrelil je ta teden v Janških hribih lovec Pavel Anžur iz Gabrja. Čudne, da je zašla ta žival tjakaj. Morebiti pomenja to ostro zimo. Konji za Južno Afriko. Angleška vlada je z raznimi židovskimi tvrdkami sklenila novo pogodbo glede dobave konj Južno Afriko. Pogodba se glasi na 2 000 0 glav. ki morajo dospeti na svoje mesto do prihodnjega marca 1902. Nakupljene konje odvedo najprej na Dunaj in potem na Reko. — Z Reke je odplul zopet parobrod »Montfort« z 870 konji. I>arov1. III. Izkaz darov za pogorelce v Gorenji vas pri Ribnici: Darovali so: Župnija Vel. Poljane pri Ribnici 38 K. vIč. g. Anton Lovšin, župnik na Dobrovi 100 K, vlč. g. Jožef Jaklič, ka nonik v Novem mestu 10 K, vlč. g. Mat. Jeriha, kanonik v Novem mestu 10 K, vlč. (?. Fr. Povše, kanonik v Novem mestu 4 K, uredništvo »Slovenca« 8 K. — Vseh darov so dobili pogorelci 1111 K 41 h. Bog povrni stotero vsem blagim dobrotnikom ! Fr. Dolinar, Ivan Novak, dekan. župan leiefonsKa m bricjSLv&a poročila. Wolf — krotak! Dunaj. 19. nov. (0. B.) Po otvo ritvi današnje seje je naznanil predsednik, da je poslanec K. H. Wolf odložil držav no zbor ski mandat. Dunaj, 29. nov. Poslanec Wolf je danes odložil oba mandata, deželno- in državnozborskega in se hoče čisto odtegniti javnemu političnemu življenju. Poslal je izjavo predsedniku zbornice, v katerej pravi, da zato odlaga svoj mandat, da bi se popolnoma posvetil samo svojemu listu „Ostdeutsche Rundschau". Podobno pismo je poslal češkemu dež. nadmaršalu Govori se pa, da so razlogi, ki so privedli Wolfa do tega koraka, privatnega značaja, in da so identični z vzroki, iz katerih se je dvobojeval s poslancem Seidelnom. (Bila je baje neka ženska stvar, in Seidel se namerava baje ločiti od svoje soproge.) Bili so, kot se govori, pri tem odločilni tudi še drugi motivi. Wolf je baje podpisal še celo revers, da tudi če bi bil še enkrat izvoljen, ne sprejme mandata. Danes so imeli zaradi te afere Vsenemci klubovo sejo, ki je bila jako burna. V parlamentarnih krogih je seveda ta korak Wolfov zbudil veliko pozornost. Dunaj, 29. nov. (0. B.) Naučni minister je odgovarjal danes na interpelacijo glede dogodkov na lvovskem vseučilišču. Zbornica je pričela razpravo o nujnih predlogih glede termino-kup-čije. Dunaj, 29. nov. Budgetni odsek je pričel razpravo o poglavju „finančna uprava". Finančni minister je izjavil, da bo vlada zboljšala položaj davčnih uradnikov in praktikantov in da se vrše resne obravnave glede odprave službene kavcije. Budimpešta, 29. nov. Pred apel-nim senatom se je včeraj vršila nova obravnava proti Ernstu Wallburgu radi goljufije. Pred zaključkom obravnave je državni pravdnik odstopil od obtožbe. nakar je bil Wallburg oproščen. Carigrad, 29. nov. Iz Soluna se javi j» dosedaj še ne potrjena vest. da je umrla ameriška „misijouarka" Stone in nje spremljevalka Zilka. Novi Jork, 29. novembra. Na železnici Wabash blizu Seneca sta trčila dva vlaka. Pri prvem vlaku sta bila dva voza s priseljeniki in pet navadnih osobnih voz. Ta vlak se je docela razbil in deloma pogorel. Drugi nasprotni vlak je znatno poškodovan. Ubitih je skupno 80 oseb, 150 ranjenih, mej temi 25 nevarno. Prvi vlak je prezgodaj odšel s postaje Seneca. Bruselj, 29. novembra. Zastopnik Burov, Person, katerega je predsednik ameriških zveznih držav sprejel v avdi-jenci, bode Rooseveltu predložil v ime Krtigerja formelno prošnjo za intervencijo. Umrli no: »i 27 novembra. Ivana Porenta, tovarniška delavka, 24 let, Hadeckega cesta 1, jetika. Žitne cene dn<5 28. novembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. PSenica za pomlad 1902 .... K Ri za pomlad 1902 ..... Koruza za maj-junij 1902 . . " Oves za pomlad 1902 ....." Na budimpeitanski borzi PSenica za april 1902 .....K 8 65 Rž za april 1902 ...... 7-^4 Oves za april 1902 ..."., 1 " 762 Koruza za maj 1902 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......k južne žel. ... Rž - „...!! . Ječmen „ „ „ ob Tisi .... " Koruza ogerska, stara. a. " » nova •■•'■• 1 Cmkvant „ stara ..... „ » nova . ... * Oves srednji .... Kižol.............." 8-84 7-74 6 87 794 5 55 do 8-85 d 7-75 „ 5-88 . 7 95 do 8-R6 7 35 763 5-56 8-30 850 7-40 7 20 6-75 5-90 5-30 6 85 6-20 7-70 7-75 do 8-95 » 890 . 7-60 t) 860 « 7-75 n 6-00 » 5-40 » 7-25 „ 6-60 . 7-95 „ 10-75 1149 l—l Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno priporočam v pobožno molitev in blag «pomin svojo nepozabno, dobro sestro tijo katera je dane-j ob >/,7. url zjutraj po kratki bolezni v 73. letu svoje starosti, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspnl». Pogreb predrage rajnke bode v nedeljo, 1. decembra ob a/4 4. ure popoldne na tukajšnjem pokopališču. V Litiji, dač 29. novembra 1901. Jeuej Zupančič, duhovnik. Venci se hvaležno odklanjajo. Meteorologiö^o porodilo. ViSina nad morjem 306'5! m. srednji zračni tlak 736*0moi » s Ca« opa-StfTuiita Stanje biiro-mesni ? tam. Tam\ie-lucurtt po Celzij VelTBTl Nabo - -V* 3 f. •p « t »i n J It a. k> o 1* w ri,« On« 28. novembra. >*«p». r lavni dolg t noiab . . v\ iriavni dolg v »rebrn • • ivtrijlka zlata renta 4°/„...... \«itrij«ka kronska renta 4'/„, 200 kron . . Jjinska ¿lata renta 4°/0...... )g<-;r»ka kronska renta 4°/0, 200 ..... Wtíro-ogergke bančne delnice, 600 gld. . Jtr«ditne delnice, 160 gld. . ..... London vnta .... . . 4n*¡ski drž. bankovci i« 100 m. afm rlrS veli 98 118 95 lih' 93 1600-6H3 239 117- 85 70 •95 M) '45 30 50 30 10 20 mark..... 20 frankov (r.apoleondor) Italijanski bankovci C. ki. cekini line 28 novembra. 3-2"(u državne srečke 1. lnoi > južne ioleznme 'V „ 311 > > južne železnice 5" 118* » • dolenjskih želeinic 4",„ - Kreditne srečke, 100 ^Id. . . . 405 i" „ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gtr* B- '0 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 ftd 49' Ogerakega > , > 5 24' BudimpeSt. bazilika • srečke, 6 gld. 15' Rudolfovn «rrčke. 10 «M. . . t>4 ■ s' m o ve sredKti, 40 gld. . 224-— ,t Genois srečke, 40 -¿Id. . 257' — VVsiiistemove srečko, 20 gld. — — (jjublj&iisKe srečke . . 73 — \kcije inijlo-avstnjsk« bans«. 200 gld. 259 75 Akci|e ieriimandove sev. želez., 1000 gl. »t v 5550-— Akcije tržaškega Liloyda 500 gld. 812 - Akcije južne teiezaice, 200 gld sr. . 62 — Splošna avsiriistca navbtuska družb» 137 50 )iiotitanBlta družba avstr plan...... 362 75 Trboveljska premo^arjlta družba. r'0 gld 410 — Papirnih ruhliev 100 . 253' — mmmmi-^ ^s^. .... *Bu> Bakup ir, prodaja "tJO, ruRkovrstnih drlavnib p&plrjev, sreôk. denarjev itd. Xavaiovaiija za ignbe pri trobanjih, pri lzžrebanju üujmMijäet'» dobitka. — Promese /a vsako žrebanje R ianins uvriitev naroóil n» borzi. Uanjarnlčna dolmika aryzca k r ^ ■¡a i i» in 13, i>uuaj, i., 'tiro&alyass« 2. WímSbif! : saaMMMBBj. fWr Poja»Ulla "Ml» vseh {»»pudarsklhinir.-n-ôriik itruru« totem o kursnih vrednostih vseh ipaKiilKSljAkik vr«dB»*t«lh H>aoir>«* in vestni Sièti za dosego kolikor je mogoče ri»0co*« obrestovanja pri popolni varaout' n M I <» •>. « Il ib ts f « » U * ZM ■ ■ . ,