'CA KNJIŽI PRIMORSKI DHEVHIK ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto X. • Štev. 19 (2638) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. er. TRST, petek 22. januarja 1954 Cena 20 lir krizi današnje Italije k predavanja Eugenia Laurentija ŠPHHSKI MHR0K0 HE PRIZHHVH od Francfie postavljenega sultana zvečer je imel v *roz()cu v Ul. Alfieri tov. Eu-Laurenti predavanje o pontacno-socialni krizi v Ita-imil ? zahtevah italijanskega mperializtna in o borbi tržaških delavcev. in °Je obširno izvajanje je ov. Laurenti začel z ugotovi-_y^°' da v Italiji ne gre samo navadne vladne krize, tem- za krizo meščanskega si-!c' ne zna več najti iz-noaa i2 sedanjega položaja. Te Krize ne morejo rešiti ne začasne rešitve, ne menjavanje T i j ministrov. Nato je de-!ir> “a se danes v italijanski republika mnogo govori o so-laliuh reformah in da je potepa teh reform v širokih “rojih prebivalstva zelo občutena. Vendar se o tem samo govori, dejanski položaj pa se ^ 'sta ni premaknil naprej, faradi tega je položaj vsak "an težavnejši, kar najbolj občutijo delavci na lastni koži. Vsak dan se v Italiji zapi-"S*- tovarne in industrijska Podjetja sploh, vedno več de-tVce-v rnora na cesto. Italijanska industrija kljub milijardam dolarjev pomoči ni sposobna konkurirati na tujih t-rziščih. Veliki industrijcj so vlekli iz svojih podjetij o-Sromne dobičke in obenem obilno praznili državne blagajne, vendar pa dobičkov ne Vlagajo ponovno v svoja podrtja in niti ne poskušajo doseči konkurenčnost s tujo industrijo, kar bi lahko dosegli * modernizacijo tovarn. Na no-panjem tržišču poskušajo obdržati svoj monopol z visokimi Zaščitnimi' carinami, ki jih uvaja vlada. Italijanski finančni kapital vzdržuje visoke cene 'n dobiva povrh še vladne subvencije, namesto da bi poskušal povečati proizvodnjo in zniaajšati proizvodne stroške. Da bi si zagotovili številne Ugodnosti od vladne politike, se razne italijanske monopolistične skupine s svojo gospodarsko veljavo, $ korupcijo, s podporo Vatikana in ZDA vmešavajo v' parlamentarno in zakonodajno življenje m tako ^■fjosredno vplivajo na ravnaje vlade. položaj povzroča, obenem *, “alaim slabšanjem življenjskih pogojev in socialnih raz-*ner trenja in nesoglasja celo v meščanskih strankah. Naj- značilen primer je sedanja kriza v demokristjanski franki,, v kateri sj poskušajo ^dikalistične in druge leve skupine na neki način usvojiti, Pa čeprav v okviru sedanjega “»Sterna, socialne zahteve delavcev. Tako se je na primer florentinski župan La Pira zavzel za delavce, ki so zasedli tovarno ..ignone, demokristjanski sindikalisti pa večkrat prihajajo nasprotja z vlado. Na drugi strani pa sili demokristjanska ®snica, ki predstavlja velepo-tt5tlP'ike. veliko buržoazijo in Kapitalistične interese Vatika-Jja> .Podprta z bojevitim de!o> anjem Geddove Katoliške k zavezništvu z monarhi in fašisti. V takem položaju lahko asta- 'oliko opevane socialne J^tornie samo pobožne želje, f^adar se razredna nasprotja zaostrijo in kadar posta-aujnost socialnih reform še vi i °^tna- pride do padca iade, ali pa še bolj pogosto, . - .šovinističnega pogrevanja rzaskega vprašanja, j * ?v- Laurenti je prikazal « italijanski vodilni krogi ne Hgrevajo tržaškega vprašanja, priključitev Trsta k žai* kakor koli koristila , canom ali italijanskemu dednemu ljudstvu. pruujucitev irsia » . *hji kakor koli koristila Tr-ln, °m ali italijanskemu de-JVtt(.mu ljudstvu. temveč W dveh drugih raz- iv.®°V:. Prvič zaradi italijanskih -Jj^^alističoih teženj, ki vi-ti-»=-iv imperialistični rešitvi ‘“skega vprašanja izhodišče ^Prodiranje na Balkan, dru-2ato, da bi z vzbujanjem v cfP^talnih čustev za Trst v.J^itičniii trenutkih ublažili Inasprotja in odložili oblu v s°cialnih vprašanj. V ,1:, primerih italijanski vo-r».nJ .krogi izrabljajo Trst v S^lonarne namene. moupravo, 'delavskemu razredu pa vlogo, k;i mu pripada. Številni delavci, ki so bili navzoči, so z velikim zanimanjem sledili besedam tov. Laurentija. Po njegovem predavanju se je razvila živahna diskusija. V njej so delavci pokazali predvsem na škodljive posledice, ki jih rodi tesna povezanost z Italijo. Med drugim so razpravljali o zaprekah, ki jih postavlja ravnateljstvo CRDA jugoslovanskim naročilom ladijskih motorjev, čeprav ni v Tovarni strojev skoraj n-ič <’ela- Neki pristaniški delavec je kritiziral delovanje urada za pristaniško delo. ki je bil tu ustanovljen na osnovi raztegnitve italijanskega zakona za kar nosijo veliko odgovornost kominformovsk; voditelji pristaniških družb in sindikata. Končno je tov. Laurenti pojasnil še nekatera vprašanja ter jih pozval, naj z vsemi svojimi silami prispevajo da se med delavstvom ponovno Na včerajšnjem zborovanja v Tetnanu »o proglasili zahtevo, naj špansko področje Maroka ostane pod izključno oblastjo tetuanskega kalita, »dokler se ne spremenijo poli« tični pogoji v francoskem področju** - Francijo obtožujejo krivde za delitev Maroka Franco skuša ustvariti videz, da podpira težnje maroškega ljudstva, zato da bi si zago* tovil podporo Arabcev v težnji, da se zopet prikaže na mednarodni politični pozornici TETUAN, 21. — Kakor se je predvidevalo, so danes na zborovanju v Tetuanu s proglasom, ki ga je podpisalo 430 pašev, kaidov, verskih voditeljev in dostojanstvenikov španskega področja Maroka, uradno proglasili razcepitev med francosko in špansko cono, ki je praktično že obstajala, ker večina voditeljev španskega Maroka ni nikoli priznala politične in verske oblasti novega sultana Ben Arafe, ki so ga postavile francoske oblasti po odstavitvi prejšnjega sultana Ben Juse-fa, ki se je zavzemal za neodvisnost Maroka. Proglas, ki so ga prebrali na velikem javnem zborovanju, zahteva ločitev španskega Maroka, ki naj bo pod izključno oblastjo tetuanskega kalifa Mulaja El Hasana, «do-kler se ne bodo spremenili politični pogoji, ki sedaj ob- okrepi razredna zavest ter se i stajajo na francoskem pod' ustvari borbena enotnost. I ročjuu. Proglas pravi med Danes zvečer bo imel tov. drugim; »Odločno zavračamo Laurenti enako predavanje v I politiko francoske vlade, ki Skednju. * je izgnala zakonitega vladai> ja Mohameda Ben Jusefa in s tem ranila čustva prebivalstva ter kršila dogovore, ki se jih je obvezala spoštovati. Ne priznavamo oblasti Mulaja Arafe in dajemo vse naše priznanje našemu princu Mulaju El Hasanu.« Ko so prebrali proglas, je govoril španski guverner general Valino. ki je obtožil Francijo, da je ravnala v nasprotju s svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz skupnega francosko-španskega protektorata nad Marokom, in tudi v nasprotju s španskimi nasveti. Dejal je, da je Francija, ko se je poslužila nasilne intervencije, napravila gesto, ki se lahko označi za nepopravljivo, in za katero mora prevzeti vso odgovornost, ker ni vprašala za mnenje in za nasvet španske vlade, ki ne odobrava tega francoskega koraka. General Valino je tudi zatrjeval, da španskega stališča ne narekuje želja po materialnih in ozemeljskih koristih v Maroku, pač pa da »gleda le na koristi maroškega ljudstva». Medtem sta predsednik fran. coske repubiike Coty in francoska vlada sporočila novemu sultanu Ben Arafi, da lahko računa na riuno pomoč. Ben Arafa je včeraj predsedoval v Rabatu sestanku vezirjev v magcenu (sultanov ministrski svet). Na seji so pripravili protest proti španskemu ravnanju v Maroku in so ga poslali francoski vladi. Vezirji protestirajo «proti agitacijam v španskem Maroku, naperjenim proti duhovni in prosvetni enotnosti vsega Maroka® Govori se tudi o emočnih napadih s španskega področja proti zakonitim in redno postavljenim oblastem šerifskega imperij at. Protest pravi dalje,-da sultan »pooseblja enotnost, ki se jo je Francija obvezala jamčiti pred magcenom in pred vsemi podpisniki mednarodnih dogovorov«. Dalje se poudarja «nevarnost, ki jo za notranjo in zunanjo varnost Maroka ima zborovanje ma- Eisenhower predložil kongresu poslanico o novem proračunu Pri/i republikanski proračun po 22 letih, ki je za 5 milijard nižji od lanskega, določa 65 milijard izdatkov, od katerih odpade 45 milijard na izdatke za državno varnost • Povečani izdatki za letalstvo in za razvoj atomske sile - Večja vojaška in manjša gospodarska pomoč tujini - Predlog za spremembo zakona o atomski sili WASHINGTON. 21. — Predsednik Eisenhower je danes predložil kongresu svojo proračunsko poslanico, v kateri priporoča za proračunsko ie-to, ki.se začne 1. julija 1954 in konča 30. junija 1955, proračun državnih izdatkov v znesku 65.600,000.000 dolarjev. Ta številka je za 5.300,000.000 manjša od proračuna za sedanje proračunsko leto. V poslanici je predviden primanjkljaj za proračunsko leto 1954-1955 v znesku 2.900,000.000 dolarjev, to je za 400,000.000 dolarjev manj, kakor znaša predvideni primanjkljaj za sedanje proračunsko leto. Predlog proračuna pojasnju. je predsednik v poslanici med drugim takole: »Predlagani izdatki za proračunsko leto 1954-55 se delijo na tri glavna področja: za narodno varnost, za večje programe po sedanjih in predlaganih zakonih, katerih višine ni mogoče natanko v naprej določiti, in za druge vladne programe. Izdatki za večje programe narodne varnosti — za vojaške naloge obrambnega ministrstva. vzajemni vojaški pro- gram, atomsko silo in ustvar- 1954-55 naj bi znašali: za narodno varnost 44.860,000.000 dolarjev, za vojne povratnike 4.223,000.000, za mednarodne zadeve in finance 1.885.000.000 za socialno zavarovanje, dobrodelnost in zdravstvo 1.807.000.000. za gradnjo stanovanj in razvoj mest m občin 1.903,000.000, za vzgojo in splošna raziskovanja 233.000.000. za poljedelstvo in poljedelska raziskovanja 6 752 000.000, za naravne vire 1.337,000.000, za prevozništvo in komunikacije 4.277.000.000, za finance, trgovino in industrijo 917,000.000, za zadeve dela in delovne sile 282.000.000, za splošno upravo 1.164.000.000, za obresti 6 875.000.000, za rezervni sklad za izredno izdatke 150 000.000; Skupno 76.655,000.000 dolarjev. janje zalog stateškega mate-1 namesto tega zagotoviti mo-nala — prevladujejo v pro-|čan vojaški položaj, ki ga bo računu in so preračunani za ’---- proračunsko leto 1954-55 na 44.900,000.000 dolarjev. Za sedanja proračunsko leto »o bili preračunani na 48.700,000.000 dolarjev, za lansko proračunsko leto pa na 50.300,000.000 dolarjev. Od štirih večjih programov za narodno varnost bodo za prihodnje proračunsko leto predvideni izdatki za komisijo za atomsko silo in za vzajemni vojaški program najvišji po uvedbi teh dveh programov. V okviru obrambnega ministrstva bodo izdatki za letalsko silo v proračunskem letu 1954-55 najvišji po drugi svetovni vojni. Nakazila za kritje stroškov celinskega o-brambnega programa bodo večja kakor kdaj koli prej. Izdatki za ustvarjanje zalog — to je za četrti glavni program na važnem področju narodne varnosti — boda manjši kakor v proračunskem letu 1953-54. Kosmati izdatki važnih programov za proračunsko leto Ce se odtegnejo od tega razpoložljivi dohodki iz skladov državnih podjetij v znesku 11.085.000.000 dolarjev, znašajo čisti proračunski izdatki 65.570.000,000 dolarjev. Eisenhower je nato obširno pojasnil posamezne postavke' proračuna. O državni varnosti je med drugim izjavil: «Naše vojaško načrtvovanje v prejšnjih letih smo opirali na več zaporednih domnevanih datumov največje nevarnosti, ki smo ga od časa do časa razšrili z načrti o izpopolnjevanju z opremo in osebjem, ki so bili preračunani na to, da bi dosegli čim večjo pripravljenost ob vsakem takem datumu. Namen tega proračuna pa je mogoče ohraniti skozi daljše razdobje negotovega miru. Usmerjen je k ustvaritvi, vzdrževanju in polnemu izkoriščanju moderne letalske sile. Pričakujemo, da bomo lahko še dalje zboljšavali bojno učinkovitost naših sil z uporabo novega orožja in nove tehnike ter končno dosegli mnogo večjo prožnost, kakor je bila dosegljiva do zdaj. Proračun predvideva v proračunskem letu 1954-55 večje izdatke za letalstvo kakor katero koli priračunsko leto po drugi svetovni vojni. Naš osnovni namen glede varnosti je preprečiti nov izbruh napada. Ostvariti moramo potrebno odvračajočo silo proti vsakemu možnemu napadalcu z vzdrževanjem močnega vojaškega položaja doma m v tujini)). Potem je Eisenhower pojasnil, da so predvideni izdatki tako za kopensko vojsko kakor mornarico na približno W milijard dolarjev. Kar se tiče vojske, znaša to približno 4 milijarde manj, pri morna- (Nadaljevanje na 4. strani) Splovitev prve atomske podmornice NEW YORK. 21. — Danes so v ladjedelnici družbe ((Electric Boat Division« v Grotonu v državi Connecticut splovili prvo atomsko podmornico «SSN 571 Nauti-lus». Splovitvi je prisostvovalo 20 tisoč oseb, med njimi načelnik glavnega stana ameriške mornarice admiral Camey, kontraadmiral Rickover, ki si je zamislil podmornico, predsednik komisije za atomsko energijo Strauss in drugi. Bo-trica je bila Eisenhowerjeva žena. Prvi načrti za atomsko pod- -onarne namene. - u je tov. Laurenti opozoril Skozi sito in rešeto kominformovskega va, kj je v veliki meri ®gatjVna za italijanske delov-som di- Togliatti je pred ča-boi-L D°nudil vladi prenehanje za socialne zahteve v nor?-00 za spremembo zunanje ki bi se najbolj pri-to sov.jetskim željam. _Da žuie. °samljen primer, doka-vjJr(.?lcd drugim sindikalno in nun-, Premirje, ki ga je po-»t ®1* Vidali iredentističnim retu za skuPno borbo za sitev tržaškega vprašanja Jimsk-ih željah. Tudi itali-stv kominformovsko vod- se.kundn-a igri italijanskih 1 krogov v zvezi s Tr-dp,!?-’ tekmuje v tem z ire-“tisti potvarja zgodovino — p.r-. Longove izjave o parti- ^nsta borbi _ m y £ar]a. Vat? . ce*° Poučuje fašiste, mogoče najlaže dobiti Medtem pa delavci in reforme * *a*ca^° na socialne lnE.^ Pr-kaza italijanskega podaja je tov. Laurenti prešel razmere m obširno borVu* 4 organizirane Tenul tržaških delavcev za n ,wn,’lVllmh gospodarskih Da tnriKhL vpraSanj. obenem Fuev t, -s T, za neodvisno re-W dali t ,efa vPfašanja, ki Tržačanom končno sa- Slaba usluga težnjam Tržačanov Pred dnevi so se po mestu pojavili veliki lepaki s podpisom «Mladinske zveze STO», ki pozivajo Tržačana, naj se borijo za neodvisnost Trsta in nastopijo proti vsem, ki so proti STO, predvsem pa, naj nimajo nobenega opravka z iredentističnimi strankami in s Slovan-sko-italijansko ljudsko fronto. Pravzaprav je prav tej Ljudski fronti namenjen najhujši napad, Pri tem je zanimivo, da ttmladmci STO» nikjer ne omenjajo vidalijevske hlapčevske robote italijanskemu iredentizmu in imperializmu. Na drugi strani pa lepaki najbolj napadajo prav one, proti katerim se tudi Vida• li že šest let. z vso silo zaganja, in ki u največji meri razkrink ujejo kominformov-ski iredentizem. Te zanimiva podrobnosti kažejo da »o omenjeni lepaki le na zunaj, po nekaterih frazah, izraz težnje Tržačanov po samostojnosti in da so dejansko na liniji Vtdalijeve borbe proti tem težnjam, ki so največja ovira za uresničenje imperialističnih sanj iredentistične fronte od. Santina do Vida-lija. So pa obenem morda tudi poskus lansiranja neke nadomestne organizacije, ki naj se postavi proti Fronti za neodvisnost, ki odvzema tržaškemu kominformovske-mu vodstvu privržence in glasove prav v oni meri, v kateri se to vodstvo razkrin-kuje kot agentura italijanskega imperializma. Indiskrecije vedo povedati, da so se nekateri ljudje iz glavnega odbora Zveze obrnili na Vidalija s prošnjo za finančno pomoč. Isti člani odbora so govorili, da je bil Vidali zelo radodaren z obljubami. Po lepakih bi lahko sodili, da je bil radodaren tudi s pomočjo. Gotovo pa mladinci iz Zveze s takšnim vidalijevskim maslom niso storili usluge stvari, za katero trdijo, da se zavzemajo. Dobrota je sirota Dobrota je sirota. Ta stari pregovor očitajoče izzve-neva tudi iz tržaške strani «Unitd», ho opozarja uredni- ke pri vGiornale di Trieste», ki so se po prestanem strahu spet razpetelinili in pozabili na vidalijevske usluge: «Mi smo ožigosali titovce tn se borili proti njim. ko je bilo v mestu toliko strahu in so jo gospodje popihali z avtomobili in ko so gledali prav na komuniste, da bt si vlili nekaj poguma in da bi od njih zvedeli. kaj je storiti». Govori se seveda o lanskem oktobru. Poleg pritoževanja nad staro resnico, da je nehvaležnost plačilo sveta, tudi dragoceno priznanje; vgospoda, ki jo je ucvrla z avtomobilu> je videla največjo oporo v Vidaliju, ker je pač videla v njem del splošne iredentistične fronte in oddelek Črne vojske za obrambo Trsta, skupno z nekdanjimi črnimi srajcami, fašističnimi razgrajači in pretepači, ostan. ki nGuardie civiche» itd. Kaj pravijo tisti komunisti, na katere se *Unita» sklicuje, na pritoževanje kominformovskega glasila, da jih iredentistična gospoda noče več priznai^ati za svoje, — zdaj ko se je celo Vidaliju že polegel hudi strah tistih razburljivih tednov?. mornico so nastali pred sedmimi leti. Zb ameriške znanstvene m industrijske kroge je današnji dan zelo važen: od tega, kako se bosta obnesla /Naut^is* in njegov atomski motor, je odvisna bodočnost splošnega programa industrijske uporabe atomske energije. «Nautilus» pomeni revolu'-cijo v uporabi podmornic in življenju na njih. 95 mož posadke ne bo več živelo v stisnjenih prostorih med zmešnjavo _ cevi m mehanizmov, temveč bo imelo na razpolago dobro zračene prostore, kino, usnjene naslonjače, knjižnico, avtomatični stroj za sladoled, radiogramofon z avtomatičnimi menjavanjem plošč in celo pravo stopnišče z ene palube na drugo. Turbina. ki jo bo gnal atomski reaktor, bo tekla skoraj neslišno. Toda posadka aNauti-lui>a» bo morala storiti nekaj. česar doslej še niso zahtevali od nobene podmorni-Ske posadke: ostati več kot dva meseca pod vodo, ne da bi videli nebo ali zemljo. Teoretično lahko ostane «Nau-tilus» potopljen neomejen čas in doseže globine, ki so bile doslej podmornicam nedostopne. Tako lahko pluje atomska podmornica z Alaske v Murmansk pod ledenim oklepom na Severnem tečaju. Odobren poslovnik obeh zborov skupščine LR Slovenije LJUBLJANA, 21 — Pod predsedstvom Vlada Majhena in Mavricija Borca sta bili danes dopoldne ločeni seji republiškega zbora in zbora proizvajalcev ljudske skupščine Slovenije. Oba zbora sta razpravljala o svojih poslovnikih, ki sta ju po temeljiti razpravi in nekaterih popravkih besedila soglasno sprejela. Sinoči je bil v prostorih kluba poslancev v Ljubljani sestanek poslancev ljudske skupščine Slovenije, Izvolili so predsednika kluba poslancev skupno s šestčlanskim odborom. Za predsednika je bil izvoljen tajnik ljudske skupščine Slovenije poslanec Albert Jakopič-Kajtimir. Na sestanku so se dogovorili o svojem bodočem delu, ki se bo predvsem izražalo v političnem delu, ter postavili nekaj predlogov. roških dostojanstvenikov v Te. tuanu s hujskanjem in pritiskom španskih krajevnih oblasti)). Nocoj sta francoski predsednik republike in vlada poslala odgovor, v katerem je med drugim rečeno, da je francoska vlada že podvzela in bo še nadalje podvzemala vse ukrepe, ki se ji bodo zdeli potrebni v zvezi z njenimi obveznostmi. Francoski ministrski predsednik Laniel se je danes zjutraj razgovarjal z maršalom •Juinom o položaju v Maroku. V uradnih krogih v Rabatu pa izražajo v zvezi s proglasom in z govorom ger nerala Valinn «globoko obžalovanje zaradi španskega ravnanja, ki bo lahko imelo sa< mo obžalovanja vredne posledice«. V mednarodnem mestu Tangerju so danes zastra-žili vse strateške točke zlasti v bližini francoskih uradnih poslopij. V arabskih krogih Združenih narodov se današnje zborovanje v Tetuanu spravlja v zvezo z nedavnim obiskom pomočnika glavnega tajnika Arabske lige v Španiji in j španskem Maroku, Po tem obisku je izjavil, da se položaj v Maroku ne bo ustalil, dokler ostane odprto vprašanje sultana. Njegovo potovanje v Španijo in v Maroko je imelo baje namen preprečiti priznanje novega sultana in doseči, da španski Maroko odkrito izreče svojo zvestobo odstavljenemu sultanu. Jasno, da Francu, pod čigar krvavim fašističnim režimom ječijo španski delovni ljudje, ni prav nič pri srcu težnja maroškega ljudstva, ki si želi neodvisnosti in odklanja prav tako španski kolonializem kakor francoskega. Franco skuša predvsem izkoristiti sedap.ii. položaj in ustvariti videz, da podpira težnje maroškega ljudstva, zato da bi si zagotovil podporo arabskih držav pri svojih prizadevanjih, da bi se zopet pojavil na mednarodni politični pozornici. V Kairu je muslimanski urad objavil manifest, v katerem poziva Francijo, «naj znova prouči položaj, ki ga je sama ustvarila v Maroku«. Manifest pravi dalje, da «se zdi, da je Francija pozabila, da je delitev Maroka delo Francozov, ki so izgnali tistega, ki je predstavljal pravo središče življenja maroškega ljudstva)), ter dodaja, da je proglas tetuanskega kalifa-ta povsem zakonit, «ker ima vsak narod pravico odkrito povedati svoje stališče, kadar se mu hoče vsiliti vlada ali vladar*. LONDON, 21. — Danes zjutraj so delavci elektriške industrije začeli v največjem britanskem zavodu za atomska raziskovanja v Harwellu stavko za nedoločen čas. To je v Veliki Britaniji že četrta atomska tovarna, kjer so e-lektričarji zapustili delo za nedoločen Čas. Stavke spadajo v okvir borbe, ki jo je sindikat delavcev elektriške industrije začel, da doseže povišanje mezd. na berlinski konferenci BERLIN, 21. — Predstavniki štirih velesil v tehničnem odboru so se danes sporazumeli o nekaterih vprašanjih varnosti, o povezavi med obema sedežema konference ter o olajšavah predstavnikom tiska. Medtem javljajo, da je danes prišla v vzhodni Berlin kitajska delegacija, katere člani bodo sledili konferenci kot »opazovalci#. Prihod te delegacije še bolj poudarja važnost, ki jo sovjetski predstavniki pripisujejo svoji zahtevi po sklicanju konference petih. Prihod zunanjih ministrov se pričakuje za jutri. Prvi bo verjetno prišel ameriški državni tajnik Dulles, ki je danes z letalom odpotoval iz Washingtor.a. Pred odhodom je Dulles izjavil med drugim: ((Odhajamo v Berlin v poslanstvu, ki je težavno a upa-polno. To bo prvikrat v petih letih, . da se bodo Združene države z Veliko Britanijo in Francijo pogajale s Sovjetsko zvezo. Slo bo za bodočo usodo Evrope. Ali bo Nemčija in zares vsa Evropa združena za mii? Ali pa bodo vsiljene delitve, ki bodo v Evropi znova zasejale vojno? Ce bodo sovjetski voditelji prišli v Berlin z iskreno željo ustvariti pogoje miru. nas bodo našli povsem pripravljene in skupno bi lahko napravili veliko dobrega za Nemčijo in Avstrijo, za Evropo in ves svet.» Še o tisti Italiji ki toži naš dnevnik Pravzaprav ni bilo v vsem točno, če smo napisali in zapisali o Italiji, da toži ((Primorski dnevnik» in predsednika OF tov. Štoko, kot smo poročali včeraj na tem mestu. Pojem Italija vsebuje tudi italijanski narod, italijansko ljudstvo. To ljudstvo pa ne toži niti našega dnevnika, niti predsednika OF, ki je v svojem članku povedal nekaj stavkov o tragični bilanci, ki jo je italijanska okupacija pustila pri nas, Zato nismo v našem dnevniku nikoli govorili o italijanskem ljudstvu, zlasti pa ne o italijanskem. delovnem ljudstvu kot krivcu te okupacije in vseh strahot, ki jih je prizadejala italijanska imperialistična vojska pri nas in v ostalih jugoslovanskih deželah. Prav tako nismo pripisovali in ne pripisujemo delovnemu ljudstvu Italije zatiranja in raznarodovanja, ki ga izvajajo italijanski oblastnik i danes nad Slovenci, ki so zaradi krivične meje ostali pod Italijo, Prav tako ni italijansko delovno ljudstvo krivo za zatiranje, ki ga izvajajo agenti italijanskega imperializma v Trstu in coni A. Italijansko ljudstvo je danes celo naš zaveznik, kajti ono je danes samo zatirano. Zatira ga sedanji režim, ki ga upravičemo imenujemo reakcionarnega, klerikalnega, celo klerofašističnega, a današnjo Italijo klerofašistično in njeno zunanjo politiko imperialistično. Ta imperializem je tudi požrešen in ubijalski ter kot takšen zločinski. Saj je kriv za številne povojne smrtne žrtve v Beneški Sloveniji: za smrt lov-Juša. in drugih. Ta imperializem je kriv tudi za neštete žrtve v Trstu: od male Vrab-čeve, tov. Hlače, žrtev v Skednju, tov. Planinška itd. pa končno vse do lanskih V Španiji zaostrujejo protibritansko gonjo Demonstracije v Granati ~ Britanska admiralska ladja ,, f1 anguard'‘i odplula v Gibraltar MADRID, 21 — V Madridu [ tarju in v zvezi z britanskim so mnenja, da se bo kampanja | odgovorom na ta^ protest^ Da-španskega tiska in radia proti obisku britanske kraljice Elizabete v Gibraltarju še bolj zaostrila in bo verjetno trajala do maja, ko je določen prihod britanske kraljice. Sinoči je neki komentator španskega radia izredno ostro napadel angleško politiko do Španije in je med izjavil, da «ima Velika Britanija Spance Iberskega polotoka in Latinske Amerike za narode drugega razreda, ki jih lahko nekaznovano žali, tako v Gibraltarju kakor v Gvajani ali pa Antarktiki*. «Ce se bodo okoliščine nekega dne spremenile — je dodal komentator — je Anglija lahko gotova, da ne bomo pozabili žalitve*. Medtem je bila danes v Granati ob vzklikih ((Gibraltar Španiji* prva javna demonstracija proti Veliki Britaniji. Več sto študentov je demonstriralo pred univerzo in nato je mestni civilni guverner sprejel delegacijo študentov. V londonski spodnji zbornici pa je danes laburistični poslanec Jeger položil vprašanje, o katerem bodo razpravljali prihodnji teden. Jeger zahteva od zunanjega ministra Edena, naj ukine prodajanje orožja Španiji, «dokler ne bo prenehalo sovražno sklicevanje na Gibraltar*. Laburistični poslanec Ernest Da-vies pa bo zahteval od zunanjega ministra, naj poda izjavo v zvezi s protestom španske vlade proti obisku kraljice Elizabete v Gibral- nes pa je predstavnik zunanjega ministrstva zavrnil obtožbe španskega tiska, ki pravi, da so nekateri britanski funkcionarji sprožili v Veliki Britaniji v tisku sovražno kampanjo proti Španiji. Predstavnik je zanikal tudi, da sj britanski.' oblasti dale pobudo in objavo vkebinc *az-govora med državnim tajnikom zunanjega ministrstva in španskim poslanikom v Londonu. Dodal je, da ((zaradi vesti tiskovnih agencij, ki so iz Madrida poročale, da španski poslanik protestiral proti obisku kraljice Elizabete, zunanje ministrstvo lahko samo na splošno označi politiko britanske vlade vsakikrat, ko naleti na take očitke*. Medtem je britanska admi-raliteta uradno javila, da je admiralska 42.500-tonska vojna ladja «Vanguard» odplula iz Portsmoutha v Gibraltar, kamor bo prispela 25. januarja. Ostale ladje «Home Fleet* bodo prispele v Gibraltar prihodnji mesec in se bodo udeležile manevrov skupno z angleško sredozemsko floto. Nekateri opazovalci spravljajo predčasni prihod admiralske ladje v Gibraltar v zvezo z zaostritvijo protibritanske gonje v Španiji. SAIGON7 21. — Francosko visoko poveljstvo v indokini javlja, da se je včeraj 2000 francoskih vojakov izkrcalo ob anamski obali približno 400 km severnovzhodno od Saigona. 60 mrtvih pri železniški nesreči KARAČI, 21. — . Danes zjutraj je ekspresni vlak Lahore-Karači trčil v neki tovorni vlak. Na vlaku je bil tudi pakistanski zunanji minister Zafrulah Han. ki pa se mu ni nič zgodilo. Prvotno so javili, da ni bilo mrtvih, pač pa samo 30 ranjenih. Po poznejših neuradnih vesteh pa se zdi, da je število mrtvih okoli 60. Ob trčenju s tovornim vlakom, kj ie vozil petrolej, so se namreč prvi vagoni vneli in več potnikov je zgubilo življenje v plamenih. MALI LOŠINJ, 21 — Nad 1200 avstrijskih otrok bo letos preživelo svoje počitnice na Malem Lošinju v Jugoslaviji. Negotovo stališče PSD1 do zaupnice Fanfaniju Po včerajšnjih Saragatovih izjavah sodijo, da socialni demokrati še niso sprejeli dokončnega sklepa - Fanfani sestavlja program in skrbi za proračun (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Glavna tema diskusije v političnih krogih in tisku je postalo danes stališče socialnih demokratov do Fan-fanijeve vlade: bodo vztrajali pri sklepu, da odrečejo vladi zaupnico, ali pa se bodo morda le vdali in se vzdržali al> pa celo glasovali za Fanfani-ja? V nekoliko manjši meri se isto vprašanje postavlja za mo-narhiite — kar obenem dokazuje, da je bila Fanfanijeva Vlada sestavljena tako, da bi se poskušali zadovoljiti eni in drugi, levica in desnica. «Po-livalentnost* — pravijo zdaj temu v Italiji z izrazom, povzetim iz kemije. Z vprašanjem, kako bo vlada prebredla parlamentarne čeri, se zlasti mnogo ukvarja današnji tis-k, ki obširno komentira včerajšnji dolgi Sara-gatov razgovor s Pello in izjave tajnika PSDI tisku, iz katerih sklepajo, da dokončno stališče PSDI še ni določeno. Poleg tega omenjajo vedno bolj pogoste težnje znotraj socialdemokratske stranke po sodelovanju z vlado. Nosilec teh teženj je že znana cikolabora-cionistična* desnica, ki sicer na kongresih stranke nikoli ni imela mnogo uspeha, ki pa šteje nekaj vplivnih osebnostih Prav danes poročajo, da bo v kratkem začel izhajati tednik «Democrazia Socialista*, ki bo izražal mnenje socialdemokrat- ske desnice, in da tx> list urejal poseben »vodilni odbor* (ki bi ga lahko imeli tudi v uredniško haljo preoblečen odbor desnega krila PSDI), v katerem so Bettinotti, Ivan Matteo Lombardo, Treves, Simonini, Asquini, Canevari, Va-circa, Longhena, Corsi in drugi. Iz imen je razbrati, da se je i>ojem »desnice* v PSDI razširil na nekatere kroge, ki so bili doslej bližji Saragatovemu centru. Medtem se je danes sestal izvršni odlbor PSDI, ki mu je Saragat poročal o včerajšnjem razgovoru s Fanfani jem. Po seji ni bilo izdano nobeno poročilo in tudi indiskrecije so zelo skope in nepregledne. Kaže pa, da bodo socialni demokrati zavzeli dokončno stališče po Fanfanijevih programskih Izjavah v parlamentu. Takra se bosta sestali tudi obe socialdemokratski parlamentarni skupini. Fanfani se je resno lotil sestavljanja programskih izjav. Danes se je o tem posvetoval z nekaterimi ministri, zlasti z gospodarskih področij. Dalj časa pa se je razgovarjal tudi z novim zunanjim ministrom Piccionijem o zunanjepolitičnem delu vladnega programa. Se eno delo je, ki bi ga moral Fanfani po predpisih v najkrajšem času opraviti: do 31. januarja bi moral biti sestavljen državni proračun za prihodnje finančno leto. Posveto- vanja o tem so se začela, ali pa bo proračun do takrat res sestavljen, pa je druga stvar — če bo Fanfani 31. januarja sploh še predsednik vlade. Sicer pa v Italiji glede spoštovanja rokov za sestavljanje in odobritev proračuna niso že dalj časa bogzna kako natančni. De Gaspari je nenadoma postal spet središče zanimive polemike. Desničarski humoristični list «Candido» je objavil danes faksimile pisma na papirju z glavo vatikanskega državnega tajništva, v katerem je De Gasperi baje leta 1944 zahteval od nekega ameriškega poveljstva v Salernu bombardiranje periferije Rima. De Gasperi je že včeraj — vnaprej — zatrdil, da gre za navadno potvorbo; isto trdi danes tudi «Osservatore Romano* v posebni izjavi. De Gasperi tudi grozi, da se bo zatekel k sodišču. Demokristjanska sindikalna organizacija CISL je poslala danes Confindustriji, ministrstvu za delo in ostalima dvema sindikatoma (UIL in CGIL) pismo v zveizi s še vedno nerešenim vprašanjem poenotenja mezdnih prejemkov. V pismu načenja CISL tudi vprašanje obnovitve davno zapadlih kolektivnih pogodb v celi vrsti industrijskih panog, ki so danes zaradi zavlačevanja in-dustrijeev praktično brez odgovarjajoče delovne pogodbe. A. P. novembrskih žrtev. Sa.} je prai’ pred dvema dnevoma prišlo do konca na dan, du je organizacija, v kateri sedijo predstavniki tukajšnjih podružnic strank, ki so no-siteljice današnjega reakcionarnega in imperialističnega, režima v Italiji, z njegovim denarjem uprizorila provokacije, katerifi žrtev so bili oni «padli za domovinov. S tem italijanskim imperializmom nima italijansko ljudstvu nobene zveze razen tiste, da se proti njemu bori in da bi se .. oralo še v večji meri boriti, prav kot se borimo mi, ki nas trikrat ~ narodnostno, gospodarsko in socialno — zatira. Dokazov za trditev, da je italijansko ljudstvu zatirano po istem režimu kot mi, je pač več kot dovolj. V najnovejšem času so bili objavljeni o tem dovolj zgovorni podatki o rezultatih posebne parlamentarne ankete: 890.000 italijanskih družin ne pozna ne mesa in sladkorja, milijoni stanujejo v jamah kot divje zveri itd., itd. In končno še očitek, da izenačujemo današnjo Italijo s fašistično. Kar se tega tiče, se preiskovalnemu sodniku beneškega tribunala prav zares ni bilo treba truditi s prevajanjem člankov iz našega dnevnika. Slučajno nam je pri roki zadnja številka italijanskega mesečnega časopisa «11 Pon ten,'v kateri njen ravnatelj Calamandrei, univerzitetni profesor in ugledni politik, piše o ((žalovanju pravice* v zvezi s tožbo bivšega predsednika italijanske vlade Ferrucciu Parrija, ene. ga izmed voditeljev italijanskega odporniškega gibanja. ((Občutek osuplosti je vznemiril vest državljanov '— piše Calamandrei — ko so izvedeli, da se je milanski tribunal v procesu, ki ga .ie začel F. parri proti svojim obrekovalcem (fašistom, op. ur.), po dveh mesecih zagrizenega in mučnega razpravljanja proglasil za nekompetentnega za tisto ozemlje. Ta razsodba je tistim, ki imajo še vedno zaupanje v Italijan, sko pravosodje, padla na srce kot znanilka žalovanja* C. pove dalje, da milanski sodniki niso hoteli obsoditi obrekovalcev, kakor se je zgodilo ie na procesu proti Mus* solinijevemu republikinskemu maršalu Grazianiju, kajti ((tudi takrat — poudarja C. — je v določenem trenutku sodnikom zmanjkalo moči, da bi nadaljevali*. «Ali je torej tako nevarno in sramotno za nekega sodnika v Italiji — nadaljuje italijanski politik in znanstvenik — z razsodbo razglasiti, da F. Parri ni izdal odporniškega gibanja, ampak da so izdajalci države le njo. gov: obrekovalci? Utrujenost, bojazen, strah... Strah pred kom?* Končno Calamandrei ugotavlja: «To so vprašanja, na katera je treba vendarle odgovoriti. Tistega dne, ko ta vprašanja ne bi našla takojšnjega odgovora, bi imeli državljani občutek, da se fundamentum Rei publicae začenja rušiti, ter da sta razpad države ali pa državljanska vojna pred vrati.* Mi trdimo, da ta vprašanja še vedno niso našla odgovora in da so še hujša vprašanja zaradi še hujših krivic, ki se godijo nam, a o katerih Calamandrei ne piše, ki tudi še niso našla odgovora, oziroma, ki imajo svoi odgovor v pisanju našega lista, v vsebini prav tistih člankov, katere ima beneški preiskovalni sodnik v imenu današnjega italijanskega režima za zločin sramotenja italijanske nacije. Kako naj imenujemo to in takšno Italijo, kjer so bili še tisti fašistični vojni zločinci, ki so bili obsojeni, po-miloščeni? Kjer je sedaj stanje tako, da se sodniki, ki bi morali biti po ustavi izven političnih vplivov, bojijo soditi fašističnega vojne. ga zločinca, ki se bojijo soditi fašistične obrekovalce samega bivšega predsednika rimske vlade, ker je bil voditelj antifašističnega gibanja? Kako naj imenujemo — ne italijansko ljudstvo, temveč današnjo uradno Italijo in njen režim, ki nad 60.000 Slovenci vrši naj sramotne jši genocid, teptajoč pri tem svoj podpis pod resolucijo o človeških pravicah? Kako naj jo imenujemo mi, ki smo doživeli vse tisto, kar je v bledih stavkih našteto v član- kih, ki so za beneškega preiskovalnega sodnika zločin? V čem se razlikuje odnos današnje italijanske oblasti do beneških Slovencev od odnosa, k' go. je imela do njih fašistična Italija? Oboji — današnji in fašistični oblastniki — so n. pr. pri ljudskih štetjih v letih 1931, 1936 in 1951 Slovence v Italiji enostavno zatajili, ko da jih ni.. Mar današnji rimski agenti v naši coni ob zaščiti in podpori ZVU ne izvajajo celo hujšega raznarodovanja, kot je bilo fašistično? Ali je spričo vsega, kar se V Italiji dogaja, ne samo v našo škodo, temveč v škodo italijanskega ljudstva samega (in za kor se najde, žal, le medel odraz v italijanskem tisku), samo za nas kaznivo ugotoviti dejansko stanje in ga označiti z oznako, ki jo edino tudi zasluži? Brez dvoma — je. Zato smo tako tudi storili. Zato bomo tako tudi nadaljevali, dokler v Italiji ne bo drugače, kot je danes. BEOGRAD, 21. — Tajnik Zvezne ljudske skupščine je obvestil danes vse ljudske poslance, člane Zvezne skupŠSi-ne, na; bodo 28. januarja v Beogradu, ker se bo ta dan ob 16. uri nadaljevalo skupno zasedanje zveznega sveta in sveta proizvajalcev Zvezna ljudske skupščine. wro>n\»Ki i>\kvi Na današnji dan je bil leta 1788 rojen v Londonu George N. Byron, veliki angleški pesnik. DANES, petek 22. januarja Vincencij, Sviloj Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.56. Doližna dneva 9.18. Luna vzide ob 20.49 i«n zatone ob 8.56. JUTRI, sobota 23. Januarja Zaroka M. D., Voljica ŠIRJENJE KRIZE TRŽAŠKE INDUSTRIJE 0 valjarne v železarni ILVA v Skednju Število delavcev, ki čakajo v ladjedelnici Sv. Marka na delo, se je dvignilo na 289 - Potrebne so nove akcije, da se oblasti končno zganejo Predvčerajšnje demonstraci Je delavcev CRDA so še bolj pritegnile pozornost tržaške javnosti na resni položaj v ladjedelnicah in v Tovarni strojev. Nič boljši seveda ni položaj v Tržaškem arzenalu, ki je že leto dni v hudih težavah in so zato morali že večkrat suspendirati delavce ali pa jim skrajšati delovni čas. Včeraj pa se je razširila vest, da bodo zaradi pomanjkanja dela prisiljeni za določen čas ukiniti tudi obratovanje valjarne v železarni ILVA. Zaradi delovne krize v ladjedelnicah bo zato trpela tudi železarska industrija, ki je delala plošče za ladijske trupe. Zato je kaj žalostna slika sedanjega stanja v tržaški težki industriji. V ladjedelnici Sv. Marka je sedaj v pričakovanju na delo že 289 delavcev, ki dobivajo 972 ali pa še manj lir na dan. Ti delavci so hudo demoralizirani, saj tičijo ves dan v «baraki» oziroma zadnje dni v nekem zidanem poslopju pri Lloydovem stolpu. Tu počivajo in igrajo na karte ter se dolgočasijo v stalnem strahu, da bi prišli prvi na vrsto, če bodo v CRDA odpuščali delavstvo. Predvčerajšnje demonstracije in zborovanje so bile izraz zaskrbljenosti in nezadovoljstva delavcev, kar je prisililo sindikate, da so vsaj na zunaj pokazali, da se za stvar zanimajo. Dejali pa smo že včeraj, da so brenkali na zgrešene strune ter da niso prikazali niti pravih vzrokov krize niti nakazali sredstev, ki naj bi krizo rešila. Ne mislimo zmanjševati pomena predvčerajšnjega nastopa delavcev. Vendarle moramo ugotoviti, da bi se moralo zborovanja in pohoda po mestu udeležiti vsaj petkrat toliko delavcev, to je več tisoč, ker so pri stvari prizadeti vsi in ker vsem grozi vedno večja kriza. Ce se torej delavci niso zbrali v tako velikem številu, kot bi se morali, pač pomeni, da tičijo za to vzroki kje drugje. Predvsem mnogi delavci ne zaupajo več sindikalnim voditeljem, ki so bili vsaj formalni sklicatelji zborovanja. Tudi besede obeh govornikov so mnoge izmed tistih, ki so se zborovanja udeležili, razočarale, kar je prišlo do izraza v razgovorih, ki so jih imeli včeraj med seboj delavci na delu. Pohod delavcev po ulicah je imel v mestu vsekakor velik odmev, saj so se lahko vsi prepričali, kako kočljiv je položaj v ladjedelnicah in kako preti še večja kriza vsemu tržaškemu gospodarstvu, katerega važen del je ravno ladjedelniška industrija. Toda ta demonstracija ni dovolj. Treba je, da delavci nadaljujejo z borbo, da nenehno pritiskajo na vodstvo ladjedelnic in na oblasti ter jih stalno opominjajo, da je treba nekaj storiti. Prav tako se ne smejo delavci zadovoljiti z raznimi obljubami iz Rima, ki se doslej niso skoraj nikoli uresničile. Vse besede o desetletnih načrtih in o potrebi obnovitve italijanske mornarice so le pesek v oči, kajti bistvo je v pre- visokih proizvodnih stroških, ki onemogočajo tuja naročila. Večina delavcev se tega zaveda, toda stoji ob strani. Tako je marsikateri delavec dejal: «Kaj bi hodil na zborovanje, saj mi tam tako nič koristnega ne povedo.« To pasivno ravnanje je škodljivo. Delavci bi morali iti na zborovanja in tam jasno povedati, kaj hočejo ter zabrusiti raznim sindikalistom resnico v obraz, s tem pa tudi sprožiti diskusijo, ki bi razčistila pojme. Jasno pa je, da tako zborovanje, kjer delavci samo poslušajo voditelje, ki jim je glavna skrb strankarska politika, ne more koristiti in okrepiti borbene navesti delavstva. Le z aktivno udeležbo v borbi za zagotovitev dela in izboljšanje delovnih pogojev bodo imeli delavci uspehe ter bodo prisilili odgovorne kroge, d? kaj store, da dobe ladjedelnice nova naročila. Tarifna konferenca brez ugodnih rezultatov Tarifna konferenca Avstrija' Trst-prekomorske dežele, ki je bila na Dunaju od 13. do 16 januarja v poslopju generalne direkcije federalnih avstrijskih železnic in na kateri so sodelovali predstavniki avstrijskih, jugoslovanskih, italijanskih, nemških in tržaških železnic, ni privedla do ugodnih rezultatov. Glavno vprašanje konference se je nanašalo na vprašanje italijanskih tranzitnih tarif. Znano je namreč, da Italija prakticira za tranzitno blago dokaj višje tarife kot za blago v notranjem prometu. Prav tako niso tudi rešili vprašanja nameravane višje italijanske tarife, ki bo stopila v veljavo 1. aprila 1954. Drugo najvažnejše vprašanje konference se je nanašalo na tarifne odnose med železnicami, ki vodijo iz Avstrije v Trst odnosno na Reko. O tem vprašanju bodo ponovno razpravljali na posebni železniški konferenci, ki bo februarja v Trstu. Danes seja tržaškega občinskega sveta Danes ob 19. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Poleg obravnavanja navadnih upravnih vprašanj in interpelacij posameznih svetovalcev, bodo nadaljevali z razpravo o letošnjem proračunu obč. podjetja ACEGAT. Gradnja električnega voda v žaveljskem pristanišču Po ukazu ZVU št. 3, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu, je «So-cietš Elettrica della Venezia Giulia« pooblaščena, da napelje in upravlja vod za dovajanje električnega toka v jakosti 10.000 voltov, ki se začne pri stebru 31 električnega voda, kateri teče od ža-veljske transformatorske kabine, konča pa pri transformatorski kabini štev. 20, Ul. Ratto della pileria v tržaški občini. Vsa dela in napeljave, ki »o potrebna za gradnjo in vzdrževanje gori omenjenega električnega voda, so proglašena za javnokoristna, nujna in neodložljiva. TISKOVNA KONFERENCA GENERALNEGA RAVNATELJA RAFINERIJE .AOUllf DVE IN POL MILIJARDI LIR za povečanje proizvodnje „Aquila" Od te vsote bodo za montiranje novih naprav, za razne izdelke in druge pomožne naprave porabili v Trstu 1 milijardo 300 milijonov lir - Kakšen vpliv ima podjetje na tržaško gospodarstvo (^KRITIKE IN POROČItA ~) PRLD NOVO PREMIERO SNG V AVDITORIJU F. Hugh Herbert t VsaKih sto let Včeraj popoldne je imel generalni ravnatelj rafinerije mineralnih olj «Aquila» ing. Guicciardi tiskovno konferenco o novem načrtu razširitve tega izredno važnega tržaškega podjetja. Ravnatelj je v začetku svojih izvajanj izjavil, da je podjetje do sedaj dobilo 4 milijarde 250 milijonov dolarjev iz fondov ERP ter da so podobno in celo nekoliko viijo vsoto prispevali v lirah delničarji «Aquile», Ravnatelj je nato izjavil, da podjetje do seda-j ni dobilo niti ene lire iz fondov Zavezniške vojaške uprave oziroma niti lire pomoči od italijanske vlade, Z zgoraj omenjenimi sredstvi je čistilnica mineralnih olj do 1951, leta obnovila svoje naprave in modernizirala vse obrate, tako da je proizvajala bencin, olja in druge izdelke visoke kvalitete, po katerih je veliko povpraševanje na trgu. Mazilna olja «Ac[uile» so se uveljavila na vseh tržiščih, saj je od 60.000 ton, kolikor porabi letno Italija, okrog polovice dobavljeno iz «Aqui-le», ki je istočasno (številke se nanašajo na leto 1953) dobavila 35 odst. celotnih potreb bencina Avstriji in je izvozila obsežne količine proizvodov v Jugoslavijo, Švico, Grčijo, Turčijo in v dežele okrog Perzijskega zaliva. Vpliv podjetja na tržaško gospodarstvo pa lahko vidimo tudi iz sledečih podatkov: 1953. leta je plačala «Aqui-la» več kot 8 milijard lir taks, davkov na proizvodnjo in podobnih davščin V letu 1952 je predstavljal promet «Aquile» 20 odst. skupnih prihodov v tržaško pri- stanišče. Podoben odstotek | njo visokooktanskega bencina, velja tudi za odhode po mor- I ker zahtevajo novi motorji av- ju, po železnici in po cesti. Podatki za leto 1953 bodo v bistvu enaki onim iz leta 1952. Na povabilo ravnatelja podjetja Je ravnatelj za finance in gospodarstvo ŽVU dr. Sar-tori nato objasnil načrt razširitve podjetja ZVU oziroma misija FOA (kratica za «Fo-reign Operations Administra-tion#, najnovejšo izdajo bivšega fonda ERP. pozneje preimenovanega v MSA, kar je vs£ v bistvu ameriška pomoč) razpolaga v Trstu sedaj s približno 2 milijardama lir povračil odnosno obresti na posojila iz fondov ERP. Od teh dveh milijard lir je misija FOA odobrila za razširitev podjetja «Aquila» 1 milijardo 250 milijonov, pod pogojem, da bodo delničarji prispevali najmani enako visoko vsoto. Poleg tega so že odobrili 350 milijonov iz istega fonda tržaškemu Arzenalu za zgraditev novega doka, v katerem bo lahko ladjedelnica obnavljala in popravljala tudi modernejše ladje. Manjšo vsoto pa so odobrili podjetju Kraftsack, ki je v žaveljskem industrijskem pristanišču. S temi že nakazanimi posojili so skoraj izčrpali omenjeno vsoto 2 milijard lir. V tekočem letu pa bo omenjeni fond narasel še za okrog 1 milijardo lir in že proučujejo načrte za dodelitev naslednjih posojil. Direktor Guicciardi je ob koncu tiskovne konference objasnil, da bo podjetje z omenjenim posojilom in s sredstvi, katera bodo prispevali delničarji, razširilo proizvod- ČETRTI nfllU RftZPRAVE PREB VOlflSlIlM StlMSCEM Vsi obtoženci so krivi 7 Javni tožilec ovrgel trhlo zgradbo obrambe, ki jo imela glavoo besedo oa včerajšnji razpravi - Onoe« ob iluseti ori nadaljevanje razprave proti udeležencem fašističnih demonstracij Kot prvi je včeraj nastopil odv. Gefter-Vondrich, ki brani obtožence: Zane, Pregel, Tutone, Plet, Savio in Som-ma. Svoj zagovor je začel s pripombo, da se pri razpravi ne sme pozabiti na strasti in čustva, ki so vladala tiste dni, in «vodila» obtožence pri njihovih podvigih. (Morda tistih 6000 lir na dan?) Nato je govoril o zadevi posameznih obtožencev, ponovil kar so le ti izjavili, pogrel vprašanje fotografij in vpliva razburjene množice na posameznike. Verjetno ga je zbodla dejstvo, da je med razpravo prišlo na dan, da so nekateri razgrajači dobili denar od «Comitato per la di-fesa dell’italianit& di Trieste e dell’Istria», zato je «poja-snil», da je eden izmed teh, namreč Zane dobil 15.000 lir, ko je bil že brez dela in je prišel iz zapora. Za VVondricha *i je Zane med demonstracijami samo pasel oči in ga je ta radovednost «stala drago«. Kaze pa, da mu je bila dobro poplačana (15 000 lir). Zanimivo je, kar je rekel glede dejanj, za katera odgovarja Salvatore Tutone, katerega se na neki sliki vidi, kako pred sedežem Fronte za neodvisnost drži kvišku v rokah kos lesa. To je gesta, pravi VVondrich, ki bi jo lahko napravil vsakdo, ki bi Sel tam mimo... Obtoženi Savio Livio je sam priznal, da je pomagal vleči avto policije, ki so ga nato zažgali pri Portici di Chioz-za, VVondrich ga opravičuje, češ da je nastopil šele, ko so drugi že vlekli avto. Najboljši dokaz za obrambo obtoženca, pa da naj bi bilo dejstvo, da se je nasmejal fotografu, ki ga je takrat slikal. Zanimivo, kdor se smeje ni torej kriv.. Tudi Somma ni ničesar kriv, ker je sam povedal, da je prisostvoval požigu policijskega avtomobila in pri napadu na sedež Fronte za neodvisnost ter je nato odšel na Trg UnitS kamenjat policijo. Somma je le «nežna dušica#, je zaključil Wondrich, ki je za vse obtožence, katere on zagovarja, zahteval, da mora pač javni tožilec dokazati njihovo krivdo. Po Wondrichu je prevzel besedo odv. Pancrazi za obtoženca Gionnija, ki je na policiji podpisal zapisnik, da je pomagal svojim ((tovarišem«, da bi laže splezali do sedeža Fronte za neodvisnost. Na razpravi je to izjavo sicer zanikal in dejal, da je samo pomagal nekemu prijatelju, ki je plezal na sedež Fronte, da ne bi padel. Miza, ki jo je obtoženec vrgel na grmado, pa po izjavah odvetnika, ni bila več miza. Zaradi tega je obtoženec «nedolžen». Obtoženec Nunin, ki sedi r.a zatožni klopi zaradi napada na angleškega vojaka na Trgu Goldoni, pa je po izjavi odv. Jacuzzija, «un timldo«. l*ove-dal je resnico: kakor vsi, ki se preveč bojijo, je rajši napadel, kot da bi ga nekdo drugi napadel in je zaradi tega ss je zaključil odv, Ja- cuzzi — nedolžen. Zadnji je imel besedo odv. Poilucci, ki je dejal v svojem uvodu, da je nesreča biti po osmih letih obtožen od sodnika, ki ni Italijan (kaj pa bi morali reči tržaški Slovenci), da pa je sreča biti obtožen, od pravičnega, poštenega in preprostega sodnika (obrnjen proti javnemu tožilcu). Nato Je govoril o zadevi obtoženca Albertija in zaključil z zahtevo, naj ga sodišče oprosti vsake krivde, češ da ni dovolj dokazov proti njemu. Po kratkem odmoru je govoril javni tožilec, kratko in jedrnato ter po običaj.ii pohvali rušil vso trhlo zgradbo obrambe. Našteval in analiziral je razne primere in izvajal zaključke. Poudaril je, da so razne priče in obtoženci sami izjavili, in s prisego potrdili, da slike, ki jih prikazujejo, so jasna podoba dogodka, kateregp so se udeležili in katerega so obtoženi. Za Nunina je dejal, da sploh ne more biti govora o samoobrambi, proti Albertiju jasno govore tisti slike. Kdor je pomagal pripeljati avto, da so ga zažgali, je tudi krivec. Prav tako je krivec, kdor je vrgel mizo, čeprav že razbito, na grmado. Za one pa, ki so sami povedali, že na zasliševanju pri policiji, kaj so napravili, ni treba drugih dokazov. Napad na sedež Fronte za neodvisnost pa je brez-dvomno ogrožal javni red. Javni tožilec je Izjavil, da Je vse obtožence zaradi tega treba smatrati za krive, tomobilske industrije bencin vedno višje kvalitete. Zato bodo zgradili nov stolp za cracking, ki bo visok okrog 80 metrov, in upajo, da ga bodo lahko izdelala tržaška podjetja CRDA. Poleg tega bodo razširili proizvodnjo tekočih plinov, ki se vedno bolj uveljavljajo v domačem življenju vseh onih predelov, kjer ni plinarn, pričeli pa bodo tudi s proizvodnjo novega tipa petroleja za poljedelsko motorizacijo in s proizvodnjo novega tipa gorilnega olja za hišno kurjavo. Vsi ti novi tipi goriv zahtevajo posebne karakteristike in je za njih potreben nov način proizvodnje. Skupno predvideva podjetje strošek 2,5 milijard lir za vse omenjene gradnje. Od tega bodo porabili v Trstu za montiranje novih naprav 500 milijonov, za razne izdelke 3001 milijonov in za pomožne na- ' prave 500 milijonov. Od omenjenih 2 milijard in pol bodo porabili v Trstu torej 1 milijardo 300 milijonov lir. Proračun tržaške občine in favoriziranje nekaterih listov Včerajšnji »Giornale di Trieste# objavlja prve podatke o letošnjem proračunu tržaške občine, ki beleži 2 milijardi 208 milijonov lir primanklja-ja. Proračun bo verjetno i.e prihodnji teden predložen občinskemu svetu, nakar se bo začela razprava. Proračun mora biti še odobren od tako imenovane mešane komisije v Rimu, ki odloča o vseh tržaških gospodarskih in finančnih zadevah. V letošnji proračun je vključeno tudi posojilo 3 milijarde lir, ki ga je tržaška občina zaprosila za nekatera javna dela, ljudska stanovanja in za obnovo naprav občinskih podjetij. Zdi se, da bo posojilo tudi odobreno. Proračun predvideva za letos okrog 3,5 milijarde lir efektivnih ali rednih izdatkov, rednih dohodkov pa samo 3 milijarde 285 milijonov lir, ki ne krijejo niti vseh izdatkov za plače občinskih uslužbencev. Primanjkljaj 2 milijardi 208 milijonov lir pa bo morala kriti ZVU. Bolj malo ljudem je znano, da se vsakih sto let v novem alt starem svetu lahko rodi čudovita, mila deklica z neznansko nežnim srcem in z neznansko lepo dušo, deklica osrečevalka, ki natrese v svet ljubezenskega čustvovanja cvetje novega pojmovanja in do dna presnuje starodavne šege ljubezenskega obletavanja med moškim in žensko. Malo Tržačanov in še manj tržaških Slovencev je bilo spomladi 1951 na razgledišču vrhu Empire State Buildinga v New Yorku. Prav gotovo pa niso bili tam tistega zgodnjega večera, ko je stopila na razgledišče čedna deklica okrog 21 let, oblečena v konfekcijski model in v lahek pomladni plašček, z rokavicami, Patty 0’Neill, in se ozirala čez rame proti stolpiču, ko da nekoga pričakuje. Stopila je da balustrade, se razgledovala, a po malem še vedno neprestano škilila na vrata v stolpiču. Nekaj hipov nato je stopil iz njega mlad moški, Donald Gresham, raz-oglav, z lahkim pomladnim po. vršnikom čez laket, z majhnim zavitkom v roki. Patty se je prav dobro zavedala, da je fant blizu nje, a se je de- lala, ko da ga ni opazila. On je pristopil k balustradi in začel malomarno požvižgavati predse. Patty se je pretvarjala, kakor da se ukvarja avtomatom binokularnega daljnogleda, ob katerem je stala. V resnici pa... V resnici je bila prav ona tista čudovita deklica, kakršno sreča kak moški vsakih sto let. Takoj se ji je začelo usipati iz ust govorjenje, I:i je pričalo, da misli zanesti prav ona toliko, toliko novega v ljubezensko obletavanje, ki bodi vredno naše napredne dobe. Njena prostodušnoit je mejila na spogledljivost. a je bila samo odkritost, kakršne druge običajno niso zmožne. A čeprav ni bilo tedaj niti enega tržaškega Slovenca na tistem razgledišču, nič zato, saj ni bilo tudi nobenega Newyorčana. In dobro, da -jih ni bilo. Drugače bi bila oba, Patty in Donald, skoraj gotovo molčala in počakala, da bi bili drugi odšli, ker ljubi ljubezensko obletavanje tudi v najmodernejši obliki še zmeraj odmaknjenost in samoto, Da pa nč bodo New yorčani oropani užitka, ki ga nudi tiho prisostvovanje takemu obletavanju, je F. Hugh Herbert vso zadevo umetniško nastregel v tri dejanja in pet slik in jo postavil pred oči takih užitkov željnih New-yorčanov S. marca 1951 V newyorškem gledališču Hen-ryja Millerja in pozneje še večkrat tam in drugod. Isto možnost bodo imeli tržaški Slovenci v soboto 23. t. m. zvečer v Avditoriju Zavezniške vojaške uprave, kjer se bo novodobno ljubezensko obletavanje razločno slišalo v slovenskem jeziku z odra Slovenskega narodnega gledališča. Oseb ne bo veliko, samo štiri, kar je v najlepšem skladu z današnjimi štedenj-skimi težnjami. Kljub temu občinstvo ne bo prat; nič prikrajšano. Tri dejanja se bodo razvila v petih slikah in v 24 urah. vendar tako, da gledalcem ne bo treba biti v dvorani vso noč in ves dan. ker je bistro umetnosti tudi v tem, da ume stisnili 24 pravih ur na dve in pol ali kvečjemu tri ure resničnega dogajanja, Prva in zadnja slika bosta v zračnih višinah na omenjenem razgledišču, ostale tri pa v stanovanju na 49. vzhodni cesti v Netv Yorku. Ko opozarjamo na to novost, ki prihaja čez Ocean iz novega sveta, nikakor ne nameravamo razbiti njenega čara s tem, da bi zdaj na dolgo in široko razgrinjali pred vsemi podrobnosti dejanja, razkazovali zaplet, vrhunec in razplet. «Molči, mama, molči! Ne pravi mi vsebine!« slišimo včasih v soseščini, ko se mati vrne od novega filma in bi rada tudi hčerki naprej povedala, kaj bo ta gledala, ko pojde sama v kino. To bi nam utegnili zaklicati tudi naši obiskovalci. Tega pa ne bomo tvegali. Vemo, da tiči tudi zanje dobršen del takih višjih užitkov prav v tem, da sami zasledujejo razvoj dejanja na odru in si sami ustvarijo sodbo o njem. Le to naj izdamo, da stopi v zadnji sliki Donald prvi na ploščad razgledišča, s podplutbo na očesu, poln spominov, zelo žalosten, in strmi v daljavo. Trenutek pozneje pride Patty, drugače oblečena, z drugačno torbico in drugačnimi rokavicami. Počasi stopi do njega in se nagne čez ba-lustrado. Dolgo se gledata. Govorita in govorita, vse v skladu z modernim ljubezenskim obletavanjem., dokler ona ne vpraša: «Ali me snubiš?« in dokler on ne odgovori: «No, če te zdaj že celih pet minut ne snubim, kaj pa misliš, da pravzaprav počenjam? Kaj bi še lahko rekel?» Tu naj zamolčimo njen odgovor. Pred koncem ga ona pozove: «Le pomisli — šele včeraj sva se srečala«. On pa odvrne: «Včasih le uspe — morebiti vsakih sto let«. V izvirniku se imenuje komedija «The Moon is Blue«, kar pomeni dobesedno (Mesec je moder« in se uporablja za označbo nenavadnega, redkega, čudovitega pojava. Temu dobro ustreza prosti slovenski prevod «Vsakih sto lft». —al Dr. Frane Vesel PO SKRBNI PREISKAVI Aretirani tatovi milijonske vrednosti Po skrbni preiskavi in dolgem zasledovanju so organi javne varnosti ujeli tatove, ki so na Silvestrovo odnesli i< vile, katere lastnik je Gof-fredo lorio iz Ul. Panzera 3, dragocenosti, srebrne posode in razne obleke ter radijski aparat in ženski kožuh, v skupni vrednosti nad milijon lir. Le-ti so: 22-letni En-nio Bresich iz Ul. Biasoletto 6, 33-letni Angelo Guastalla iz Bacoli (Napoli), ki je v Trstu brez stalnega bivališča, in 28-!<*tni Vittorio Reganzin, rojen v Grožnjanu v Trstu brez stalnega bivališča. Nesreči v ILVA Na delu v livarni ILVA se je včeraj ponesrečil 48-letni Giordano Bullo iz Ul. S. Mau-rizlo 9. Dva kosa železa sta mu nenadoma stisnila nogo in si je zaradi tega delavec zlomil gleženj leve noge. O-zdravel bo v 15-20 dnevih. 34-letni Ennio Mario Zoch od spodnje Magdalene 675, ki je zaposlen pri podjetju «Te-reomotor«, se je pri delu tudi v livarni ILVA včeraj ponesrečil in si pretegnil mišice Zabolelo ga je v hrbtu in med rebri. Včeraj je po dolgi in mučni bolezni preminit v Trstu znani slovenski odvetnik dr. Frane Vesel. Pokojnik se je rodil 3. aprila 1894 v Boki Kotorski, kjer je bij takrat po službeni dolžnosti njegov oče Fran Vesel kot državni uradnik. Njegova mati Agač ičeva je bila po rodu Zadrčanka. Z« od mladih let je ugledni pokojnik živel v Trstu, kjer je končal gimnazijo, nakar se je vpisal na univerzo v Gradcu, kjer je promoviral leta 1921. Po končani odvetniški praksi j« odprl odvetniško pisarno v Trstu, pozneje tudi v Postojni. Pokojni dr. Frane Vesel je biC človek plemenitega značaja, čustven, dober in požrtvovalen. Z veliko vnemo se je zavzemal za stvari, za katere je mislil in čutil, da so dobre in pravične. Kot pravnik je užival velik ugled ne samo med slovenskimi, temveč tudi med številnimi italijanskimi kolegi in klienti. Dr. Frane Vesel je bil nacionalno vseskozi zaveden in je tudi v najhujših časih vzgajal svoje otroke v narodnem duhu in jim dal možnost slovenske šolske izobrazbe. Pokojni dr. Frane Vesel je bil nečak velikega slovenskega slikarja Ferda Vesela in brat odvetnika Jurija Vesela, ki je bil odbornik nekdanjega političnega društva ((Edinost# za Istro, C*prav je bil pokojni dr. Frane Vesti v nasprotnem političnem taboru, je tudi pri svojih političnih nasprotnikih zaradi svojega čistega značaja in zaradi svoje odkrite nesebičnosti užival ugled in spoštovanje. Užaloščeni soprogi Juliji Kapljevi od Sv. Jakoba, sinovoma akademiku Aljoši in Sergiju naše iskreno sožalje. Zastrupitev z mesom V sredo so z rešilnim avtom pripeljali v glavno bolnico 65-letno Anno Bacsa vd. Berton zaradi zastrupitve s pokvarjenim mesom. Ozdravela bo v treh dneh Pri sprejemu v bolnico je izjavila, da je opoldne zaužila pri svoji hčerki Rini por. Generutti kos konjskega mesa in je nato začutila bolečine. Ostali člani družine so tudi jedli konjsko meso, pa se jim ni zgodilo nič hudega. Os vobodilna fronta OF LONJER . KATINARA vabi vaščane Lonjerja in Ka-tinare na sestanek, ki bo v jutri 23. t. m. na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju. Dr. Jože Dekleva bo podal politično-gospodarsko poročilo z obravnavanjem občinskih zadev. Pridite polnoštevijnol Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU 12. redna odborova seja bo danes 22. t. m. ob 20.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29. Ker so na dnevnem redu važne društvene zadeve je udeležba obvezna. Darovi in prispevki OF III. okraja daruje 2.000 lir za Dijaško Matico namesto cvetja na grob Mariji Krajner. Družini Uršič - Rijavec darujeta namesto cvetja na grob Jožetu Kožuhu 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojnega dr. Vesela daruje družina Tončič 5.000 lir za Akademski klub «Jadran» In 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča, ( CLEDALIŠiiFvEKm ) V soboto bo za red «A» v parterju in na balkonih ter za red «B» na galerijah prva predstava Puccinijeve opere «Bofieme». Dirigiral bo Antonino Votto, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Košana Carteri, Ornella Ro-vero, Mario Fllippeshi, Tito Gob. bi, Carlo Badiglio, Giorgio Tozzi. Abonenti, katerim zamenjava opere «Otello» z opero «Boheme» ni pogodu, lahko vrnejo abonmajske listke. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 23. januarja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera «VSAKIH STO IET» Komedija v treh dejanjih (5 slikah) Spisal: F. Hugh Herbert Prevedel: Herbert Griin Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar Osebe: Patty 0’Neill - Štefka Drolčeva; Donald Gresham - Miha Baloh: David Slater - Jožko Lukeš; Michael 0’Neill - Danilo Turk. V nedeljo 24. januarja 1954 ob 15.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU bimega gale$a“ Mladinska igra v petih dejanjih Spisal Lojze Filipič po povesti Toneta Seliškarja Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jože Cesar V nedeljo 24. januarja 1954 ob 20,30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev komedije F. H. Herberta «Vsakih sto lef» Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11.: v petek 22 t. m. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v soboto 23. t. m. od 11. do 13. in od 17. do pričetka predstave; v nedeljo 24. t. tn. od 11. do 13. in od 14. do ,20.30. Prosvetni društvi »Vojka Smuc» in «Pinko Tomažiči) Danes 22. januarja 1954 ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Roma 15 prvi večer DOKUMENTARNIH ZVOČNIH FILMOV V BARVAH Vabljeni člani in prijatelji k številni udeležbi. R A D tO PETEK, 22. januarja 1854. JKJO"«l,OVA>HKA C O \ A t a: H 'A'A. 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 11.30 Koncert znanih odlomkov iz del romantike; 14.30 Kulturni razgledi; 14.40 Priljubljene slovenske samospeve pojeta tenorist Janez Lipušček in basist Ladko Korošec; 17.48 Makedonske narodne pesmi in plesi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Koncert komornega zbora Radia Zagreb; 21.00 Slušna igra: Suderman ((Mačja brv#. T K ti T II. 306,1 m ali 980 kc-eek 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zabavna glasba; 14.15 Kulturni obzornik; 14.20 Samospevi; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester; 19.00 Okno v svet; 19.15 Koncert pianista Gojmira Demšarja; 20.00 Šport; 20.05 Pestra operna glasba; 20.30 Vesela glasba; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Simfonični koncert; 23.00 Večerni ples;. K 1. (I V K M 1 JA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Opoldanski koncert: 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Glasbena oddaja za pionirje; 13.15 Pester spored slovenske narodne glasbe; 14.CO Spored zabavne in plesne glasbe; 14.40 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Operetne melodije; 16.15 Komorni koncert; 17.10 Za ljubitelje opernih melodij; 18.00 Mali koncert za mladino; 18.30 Kulturni pregled; 18.45 Igra Jože Kampič z Veselim triom; 20.00 Tedenski zunanje - politični pregled; 20.15 Glasbena oddaja >. recitacijami; 21.00 Miroslav Krleža: Otroštvo v Agramu. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. januarja 1954 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 11 oseb, poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: inženir Carlo Koenlg ln uradnica Sonia Franolich, kurjač Bruno Brada-mante in šivilja Marcella Chio-pris. UMRLI SO: 66-letni Giovanni Agostini, 83-1 e trn Giovanni Metli, 93-letna Maria Rosa por. Ric-co, 64-letni Marlano Venier, 63-letna Anastasia Matanlch por. Buttignahl, 68-letna Rosa Coml-notto por. Bruschlna, 85-letna Antonija Stullč, 51-letnl Antonio Rusconi, 60-letni Franc Vesel, 69-letna Amella Zlmler por. Cambon, 77-letna Emilia Delcott vd. Schironl, * VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,2, najnižja 4,7, ob 17. uri 7,4. Zračni tlak 1013,6 stalen. Veter s severa 4 km/h. Vlaga 79-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,4. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V sredo ob 7, je prispela v Trst Iz Elbe Italijanska ladja «Elba» s 3455 t železne rude; ob 7.45 iz Benetk italijanska ladja «Messapia» s 376 t raznega blaga in 43 potniki; ob 8.10 iz Ancone italijanska ladja #Maria Carlo« s 45 t vina; ob 9. iz San Benedetto del Tronto Italijanska cisterna »Etra« prazna; ob 15. iz Benetk angleška ladja «Eron» s 36 t raznega blaga; ob 18. z Reke Jugoslovanska ladja «Sinj» s 3 potniki. Ob 14. je odpotovala proti S. Benedetto del Tronto italijanska cisterna «Etra» s 113 t nafte; ob 16 45 proti Reki jugoslovanska ladja »Užlce# s 1000 t bombaža; ob 18. proti Reki Jugoslovanska ladja «Lastovo», prazna; ob 22.30 proti Šibeniku angleška ladja «Eron« s 36 t raznega blaga. NOČNA SLUŽBA LEKAHN Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarottl 11,; Mizzan, Trg Venezia. 2; Tamaro ln Nerl, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah ln Nicoll v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit 366 - 6t Gasilci 2-22 Policija a - 23 Rossetti. 16.30: «Dvoboj v Rio d’Argentu«, A. Murphy, F. Do-mergue. Exceisior. 15,00: ((Giuseppe Ver- di#, Pierre Cressoy. Nazionale. 16.30: «Fortet», G. Montgomery, J. Voks. FilOdrammatico. 16.00: «Saharska legija#, A. Ladd. R. Conte. Arcobaleno. 15.30: «Nočni paradiž# M. Gaynor, S. Brady. Auditorium. 16.30: «Frina, kurti-zana Orienta#, E. Kleus, P. Cressoy. Astra Rojan. 16.00: «Turek Napo-litanec#, Toto, I. Barzizza. Mladoletnim prepovedano. CrUtallo, (Trg Perugino) 16.00: »Moški imajo rajši plavolaske#, M. Monroe, J. Russell. Grattacieio. 16.00: «Usode žen«, E. Drago, M. Ca rol, M. Morgan. Mladini izpod 16 let prepovedano. Alabarda. 16.00: ((Cesarske vijolice«, C. Sevilla. L. .Mariano. Ariston. 16.00: «Slavna pustolovščina«, G. Cooper, A. Leeds. Aurorst. 16.00: ((April v Parizu#, D ,Day, R. Bolger. Armonia. 15.30: ((General Qu»n-tril'1«, J. Wayine, C. Trevor. Garibaldi. 15.30: «Tajni sokrivec«, J. Mc Crea, B. Hale. Ideale. 16.00: «Sin drugega«, W. Tubbs. Impero. 16.00: »Pesmi, pesmi, pesmi«, S. Pannpanini. Italla. 16.00: «Cesarske vijolice«, C. Sevilla, L. Mariano. Viale. 16.00: ((Pustolovec zlatega mesta#, W. Beer.v. Kino ob morju. 16.00: «Leta ljubezni#, A. Fabrizzi«. Massimo, 16.00: «2ivio revija#, I. Barzizza, N. Chiari. Moderno. 16.00: «Moja prijateljica Irma«, D. Martin. Savo na. 15.00: «Zadnja strelica#. T. Povver. Vittorio Veneto. 15.15: «Vdovec išče ženo#, Van Heflin, Patricia Neal. Azzurro. 16.00: »Jekleni živci#, A, Sheridan, J. Lund. Belvedere. 16.00: ((Pustolovščine kapitana Hornblowerja», G. Peck. Marconi. 16.00: «Brez koprene«, I. Barzizza. Novo cin«. 16.00: «Deželanka», Gina Lollobrigida. Odeon, 16.00: ((Obhod opolnoči#, S. Laurel, O. Hardy. Radio. 16.00: «Rešite kralja#, A. Dextcr. Razna obvestita PLES V BARKOVLJAH Mladina prosvetnega društva Barkovlje priredi v nedeljo 24. t. m. na društvenem sedežu v Franklovem pri Gregoriču ples, in sicer med 18. in 23. uro. Vabljeni vsi! Izleti SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH Mladina organizira smučarski izlet v Crni vrh 31. jan. t. 1. Vpisovanje in pojasnila še danes na sedežu mladinskega krožka «Spartacus» v Ul. Alfieri 8 vsak dan od 18. ure dalje. SMUČARSKI IZLET V LOKVE PDT organizira 7. .februarja smučarski izlet v Lokve. Vpisovanje do 28, t. m. na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II., tel. 36491. Odhod avtobusa v Crni vrh 24. t. m. ob 5.30 iz Ul. F. Se-vero 5. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Mladinski odsek Zveze prosvetnih delavcev ima v načrtu poučno - zabavni izlet na Koroško konec junija in ekskurzijo po Jugoslaviji v poletnih počitnicah. Interesenti naj se zglasijo na sedežu, kjer jim bodo na razpolago zadevne informacije. ADEX IZLETI 31. JANUARJA 1954 ENODNEVNI IZLET V ŠKOCIJAN DIVAČO 30. in 31. JANUARJA 1954 DVODNEVNI IZLET V PAZIN ROVINJ PULO Vpisovanje še danes pri «Ad'ria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29248. Vse naročnike »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« v Jugoslaviji naprošamo, da nakažejo na KADIT« — LJUBLJANA, tek. rač. štev. 606-T-892 naročnino za leto 1954. Nakažite po možnosti vsaj za 2—3 mesece vnaprej. Mesečna naročnina je din 210.—. SOŽALJA Okrajni odbor OF lil, okru’ ja izreka najiskrenejše sožU' Ije tovarišici Valeriji Kocjančič - Speli ob bridki izgubi drage matere' Marije Krajnem Ob smrti Marije Krajnem matere naše članice in totffl" rišice Valerije Kocjančič Spele, ji izrekajo članict ASIZZ lil. okraja globoko sožalje. Izvršni odbor OF. za Tržaško ozemlje izreka najiskrenejše sožalje članici izvršnega odbora OF tovarišici Valeriji Kocjančič — Speli op prerani smrti matere Marii* Krajner. Izvršni odbor Antifašistični slovensko - italijanske žensk* zveze izraža najgloblje sožfr Ije tov. Valeriji Kocjančič Speli in družini ob smrti m#" t ere Marije Krajner. Zveza partizanov Tržašk ozemlja izreka tovarišici Valeriji Kocjančič — Speli najiskrenejše sožalje ob izgubi mame Marije Krajner. Tov. Valeriji - Speli in osto-lim svojcem izreka iskreno sožalje tudi uredništvo «Ptv morskega dnevnika». Uprava in članstvo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu izrekata globoko soža' Ije tov, Nadi Gabrijelčičev• ob bridki izgubi ljubljene matere. Globoko sožalje izreka tud’ uredništvo «Primorskega dnevnika«. Sporočamo slovenski tržaški javnoisti tužno vest, da je danes preminil naš podpredsednik dr. FRANE 1/ESEJL odvetnik v Trstu Smrt plemenitega tovariša je za nas težka izguba, ki jo hudo občutimo. Pogrebne svečanosti bodo v petek, 22. t. m., ob 15. uri izpred kapele glavne bolnice v Ul. Pieti. Slava njegovemu spominu I DRUŠTVO UPRAVNIK« V TRSTU Trst, 21. januarja 1954. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da nag je danes za vedno zapustil naš plemeniti soprog in oče rlr. FRANE VESEL odvetnik v Trstu Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 22. t. m. ob 15. uri izpred kapele glavne bolnice v Ul. Pieta. Potrta žena Julija, sinova Aljoša in Sergij ter ostali sorodniki. Trst, 21. januarja 1954. 't' Sporočamo žalostno vest, da je v Ljubljani preminila v 86. letu življenja MARIJA KRAJNER Pogreb naše drage pokojnice bo v peteik 32. t. m. ob 15, uri v Ljubljani. Žalujoča: hči Valerija - Spela, sin in ostali sorodniki. Trst - Ljubljana - Zagreb, 21. januarja 1954. V6eraj je v Ljubljani umrla moja draga mama Sonja Gabrijelčič ruj. Pra|)rntnik učiteljica v pokoju Žalujoča Mi NADA hi ostali sorodniki Trst - Ljubljana, 22. januarja 1954. ■ Na nekem drugem mestu pravi Bernstein tudi tole: ( siri avtomobilski dirki. Vozača sta bila Francoza Houel lfl Quen!in. Kljub 72 uram vožnj« sta bila videti kar sveža i® spočita. Cez 16 minut sta Pr'* spela druga dva Francoza io potem so sledili še mnogi. Večina pa jih je prispela pr» Egiptovska košarkarska f«* deraclja bo priredila poleti * Kairu velik mednarodni tui^ povabil* K Ttimnu Cncinah predvaja danes z začetkom ob 18. uri film Landy si prizadeva za rekord na 1 miljo MELBOURNE. 21. - Av stralski atlet John Landy je danes pretekel eno miljo v 4’2”3 na tekališču v 01ympic Parku. Svojega glavnega tekmeca je pustil za seboj 70 m, vendar pa ni zrušil svetovnega rekorda (4’1”2), kot je želel. Landy je dejal, da hi rad dosegel svetovni rekord golih •5 minut. Ascari in Villoresi bosta tudi vozila „Lancio" TURIN, 21. — Na posebni tiskovni konferenci je daiics «Lancia» službeno sporočila, da sta svetovni prvak Alberto Ascari in Luigi Villoresi podpisala pogodbo, da bosta dirkala z njenimi stroji. Verjetno bosta nastopila že na dirki «12 ur» za športne avtomobile v Sebringu v Floridi 7. marca skupaj z drugimi vozači «Lin-cie», to je s Fangiom, Tarutfi- mifia •V glavnih vlogah Raj/ Milland in Patricia Roo- Tiska »toipca r.a vse vrst« oglasov pt> 25.. din NAROČNINA: Cona A: mesetna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod io, mesečno 210 din-Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Dri. založba Slov*-nlje, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 • t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst