OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. xxix.—leto xxix. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 11, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 221 Doba kontroliranih cen in mezd je končana Napori za mir v kini; borba pa se nadaljuje Chiang Kaj-shek dal povelje, da se borbe prenehajo; komunisti predlagajo program za mir Nanking, s. nov.—Genera-isimo Chiang Kai-shek je danes povelje vladnim četam, da se preneha z borbo v kolikor to ni potrebno, da se obdrže sedanji položaji nacionalistične armade kitajskem in v Mandžuriji. "^0 premirje je v zvezi z no-^inii poizkusi, da se doseže mir. o zadnjih poročilih so vladne čete prodrle v središče Chefoo, pristanišče, ki se je nahajalo v ^okah komunistov. Komunisti so ranili mesto pred močnimi na-Padi nacionalistov. Povelje za premirje je bilo iz-ko sta general George C. Marshall in ambasador Zedinje-držav zopet ponovila politič-■la pogajanja. Iz Shanghaja poročajo, da je Priobien v tamkajšnjem li-®tu Pao prdgram komunistov, ki Vsebuje 10 točk, ki so po mišlje-komunistov osnove za do-ončanje civilne vojne na Kitajskem. ^ed te točke programa se I premirje, v katerem bi yy z obeh strani ustvarili nev-®^lne zone na celi fronti, se-®tanek "odbora treh," ki bi pro-področja za postojanke in eoiobilizacijo. Isto tako ome-''Jene so točke, ki obravnavajo ^rašanje Jokalne administraci-Je v gornji Kitajski in Mandžuri-razdelitev mest v nacionalni yp8čini, pomiloščenje vseh po-' iČnih jetnikov in ojačenje •^langove obljube, ki jamči °®ebno svobodo komunistom in itiitev kontrole nad vsemi Publikacijami. Nanking, lo. nov. 'stični predstavnik ^°^al izjavo, v kateri je povedal, snidenje nacionalne skup- Komu-je danes Seine v torek pomeni "končni in ^Polni nacionalni razdor, kakor političnem tako v vojaškem ^oienil je, da je povelje za GRehanje borb od strani Čiang-. Jseka "orozoma zavesa." ki Komunisti na prvem mestu pri francoskih volitvah Njih večina nad krščanskimi socialci znaša do sedaj nad 650,000 glasov; socialni demokrati na tretjem mestu PARIZ, ponedeljek, 11. novembra—Na podlagi poročil iz cele kontinentalne Francije in otoka Korzike, so komunisti pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah izšli kot najmočnejša stranka. To so bile prve volitve v Franciji, ki sojvsled nedavnega umora nekega PASTORJI BODO Z OROŽJEM ŠLI V BOJ PROTI NEMORALI v Steubenvillu, Ohio, bo mestna zbornica na zahtevo protestantskih pastorjev sprejela or-dinanco, po kateri bodo pastorji imeli pravico nositi orožje v samostojni čistilni akciji proti nižinskim brlogom, hazardiranju in prostituciji. Tozadevni sporazum je bil dosežen na konferenci zastopnikov mestne vlade in pastorske zveze. Pastorji so stopili v akcijo odkar je bila sprejeta nova ustava ne ce prozorna zavesa, ustaviti borbe in ne mo- Zaslepiti niti otroke." ^ ®orbe se vodijo dalje za še silo v Šantungu in pro-V Hopeh, kjer so Čiangove ® ® napredovale. ^'avni komunistični poslanec ■ Cu-en-lai je navzlic temu se vršile, republike. Kakor razvidno, bodo imeli*' komunisti v parlamentu najmanj devet sedežev več kot pa stranka krščanskih socialcev (uradno imenovana "popularno republikansko gibanje," ki je nastalo po vojni pod vodstvom generala de Gaulla), medtem ko bodo socialni demokrati zavzemali tretje mesto. Volitev se je udeležilo okrog 17,000,000 oseb, medtem ko večina komunistične stranke znaša okrog 650,000 glasov. Razmerje med strankami, ki so šle v volilno borbo, je na podlagi zadnjih poročil iz volišč sledeče: Komunisti 4,966,786 glasov; popularno republikansko gibanje, to je de Gaullovi "katoliški progresivci" 4,312,281 glasov; •etaolni- demokrati ^,132,293; združeni desničarji 2,247,413; zveza levičarjev 1,910,086, razne manjšinjske skupine pa 513,687 glasov. Komunisti bodo imeli 166 sedežev v parlamentu Iz številk, katere je objavilo notranje ministrstvo, je razvidno, da bodo od 544 sedežev v parlamentu za kontinentalno Francijo in Korziko, komunisti imeli 166 sedežev, katoliški progresivci predsednika Bidaulta pa 157 sedežev. Socialni demokrati, katerih vodja je Leon Blum, so zdrknili močno navzdol ter bodo imeli samo 90 sedežev, takozvana zveza levičarjev (radikali) so dobili 51 mandatov, republikanska stranka svobode in druge desničarske frakcije 50 mandatov, razne neodvisne skupine pa 30 mandatov. Prihodnja vlada bo morala biti koalicijska Dosedanja poročila ne krijejo francoskih kolonij, katere bodo imele po novi ustavi 74 sedežev v parlamentu. Ker ni nobena stranka dobila absolutne večine, je jasno, da bo prihodnja vlada Francije, ki bo Izredno lep program S. N. Čitalnice četrte vojnega veterana iz Clevelanda, ki je bil ustreljen, ko se je slučajno ustavil v neki gostilni, ki je zbirališče nižinskih karakterjev. Nov grob Slovenska narodna čitalnica v j Clevelandu, ki je včeraj popol- ^ JOSEPH GROSS dne obhajala 40-letnico svojega j včeraj zjutraj je umrl v St. obstoja s programom v Sloven-1 Vincent bolnišnici Joseph Gross, skem narodnem domu, je matica star 64 let, stanujoč na 9511 mnogo konstruktivnega dela v Union Ave. Doma je bil iz Kr-naši slovensko-ameriški metro- gke vasi piJ Stični, fara Krka poli, ampak število onih med na- na Dolenjskem, odkoder je primi, ki se tega zavedajo, je oči- šel v Ameriko pred 42 leti. Bil vidno majhno. Le na ta način si je mogoče razložiti naravnost mizerno udeležbo pri včerajšnji priredbi, ki je bila po vsebini krasna, le da ni bilo dovolj publike, ki bi mogla uživati. Pripravljen je bil takorekoč banket, gostje, ki so bili povabljeni, pa bo bili "prezaposleni," da bi se vabilu odzvali. O lepoti slovenske knjige in velevažni vlogi, katero so igrali slej ko prej v zgodovini Slovencev možje peresa, je govoril Mr. Ivan Zorman, medtem ko so naša pevska društva in posamezniki dali iz zakladnice svojega kulturnega dela najboljše, kar premore slovenski 'Cleveland. Z izbranimi točkami sta nastopila zbora "Slovan" in "Zarja" in "Glasbena matica" je poslala svoje najboljše pevske moči. Mr. Frank Slejko je zaigral nekaj violinskih sol, Judy Pretnar je proizvajala umeten ples, Mr. Zorman pa je podal klavirsko fantazijo v obliki venčka narodnih pesmi. Tisti, ki so prišli, so nagradili naše kulturne delavce s hvaležnim aplavzom. je član društva "Bled" št. 20 SDZ. Poleg žalujoče soproge Frances, rojene Vidmar, zapušča dve hčeri Mrs. Frances Cabot in Mrs. Anna Chait, vnuke, in brata Louisa in Antona. Pogreb se bo vršil v ^edo ob 8:30 zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda ^'^eerkev «r. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. da se sestane z gen. Mar- j prva ustavna vlada, ki jo bo do-."aliom in poveljnikom vladnih | bila dežela po preteku 10 let, ^ razmotri pogoje "Ciango-1 morala biti koalicijska. povelja za premirje," Komunisti bodo kot najmoČ- ^'^upščina, ki jo komunisti nejša stranka prvi pozvani, da da pošljejo delegata, ^^JKotirajo, bi imela prinesti no-iistavo Kitajski. Komunisti Odbili tevajoč, da se čete vrnejo žal položaje, ki so jih dr-januarja. Te zahteve pa &tra Ciangkajšekova vlada za Jj^OSOKDSKI DKAGIJUI V NEW YORKU YORK.—Direktor neke detektivske agencije rekel, da je prepričan, qqo^^ dragulji v vrednosti $83,-glj ! bili prošli mesec v An-^'^'"adeni vojvodinji Wind-' ^^hajajo v New Yorku. sestavijo vlado, kar bi jim bilo mogoče le, ako pridobijo sodelovanje bodisi katoliških progre-sivcev ali pa socialnih demokratov. Isto velja za katoliške pro-gresivce, za slučaj, da bi komunistom ne uspelo organizirati prihodnje vlade. PRVA PREIZKUŠNJA OGROMNEGA LETALA BURBANK, Cal. —V soboto se je ogromno preko-atlantsko potniško letalo "Constitution," na katerem je prostora za 180 potnikov, dvignilo za prvi preizkusni polet. Letalo, ki je bilo zgrajeno za mornarico, je veljalo 27 milijonov dolarjev. PREISKAVA ŽIVILSKIH POŠILJATEV V EVROPO WASHINGTON, 9. nov,—Republikanski senator Wherry iz Nebraske je danes naznanil, da bo na svojo roko podvzel preiskavo živilskih pošiljatev v Evropo, zlasti kar se tiče pošiljatev mesa v Rusijo in Jugoslavijo. Attlee-ev govor o Združenih narodih izraža pesimizem LONDON, 10. nov. — Ministrski predsednik Attlee je imel snoči na letnem banketu londonskega župana govor, v katerem se je izrazil zelo pesimistično glede sedanjega zasedanja zbornice Združenih narodov, češ, da se isto vrši v znamenju "obštrukcije" in "propagandnih napadov" in da je organizacija Združenih narodov obsojena na izjalovi jen je, ako se dopusti, da postane forum za "ideološke diference." Attlee j e označil dosežen je sporazuma glede Nemčije, o kateri sedaj razpravlja svet zunanjih ministrov v New Yorku, za temeljno vprašanje, od čigar rešitve sta odvisna mir in blagostanje Evrope. Attlee je rekel, da bo Anglija delala za ideale miru, ker se zaveda, da se morajo narodi sveta osvoboditi oboroževalnega bremena, potem pa je dostavil, da razoroženje ne more biti enostransko. Imel je očivid-no v mislih govor sovjetskega ministra Molotova, ko je dejal: "Predvojna doba nas je naučila, da mora iti razoroženje roka v roki z upostavitvijo splošnega sistema varnosti". Navzlic splošno pesimističnemu tonu govora, pa je Attlee med-ostaiim tudi svaril proti ne-potrpežljivosti z organizacijo Združenih narodov, rekoč, da se "ta organizacija ne more zgraditi v enem momentu." AMERIŠKE ČETE ODHAJAJO IZ AVSTRALIJE SYDNEY, Avstralija.—Ameriška ambasada je naznanila, da se vrši umikanje in odpoši-Ijanje ameriških vojaških enot iz Avstralije s pospešenim korakom. Le peščica letalskih čet je zdaj se nastanjena v Sydney in Brisbani. Pomorske enote iz Sydney-a so že na svojem po-vratku domov. JUGOSLOVANSKA IZJAVA PRED SVETOM ZUNANJIH MINISTROV Besedilo izjave, ki jo je podal v imenu jugoslovanske vlade jugoslovanski minister za zunanje zadeve Stanoje Simič dne 6. novembra pred svetom ministrov za zunanje zadeve v New Yorku: Bili smo povabljeni, da poda-^- Živila se podražila 40 do 60 ostotkov "Cleveland Press" poroča, da so se v zadnjih par mesecih cene živil, zlasti mesa in raznih maščob, povečale od 40 do 60 odstotkov, so pa primeri, v katerih je odstotek podražitve celo višji. mo svoje gledišče v pogledu čle na XVI. mirovne pogodbe z Italijo. Mi smo prepričani, da bomo pozneje imeli priliko, da sodelujemo z vami in z vašimi organi v cilju, da se najde rešitev tudi za ostala vprašanja v zve- dovolite mi, da na kratko omenim vprašanje mej. Mi smo izjavili v juliju mesecu na mirovni konferenci, da je tako imenovana "francoska linija" nesprejemljiva za nas. Naši pogledi na to vprašanje se zi z mirovno pogodbo z Italijo niso spremenili. Ce se razmeji- in ki so življenskega pomena za Jugoslavijo in v pogledu katerih ni bil v Parizu dosežen nobeden sporazum. Najbolj važna od teh vprašanj so bila vprašanje mej med Italijo in Jugoslavijo (člen 111), vprašanje zaščite jugoslovanske manjšine pod Italijo (člen XIII in XIIIA) in vprašanje vojne odškodnine (člen LXIVB). Predno pridem na člen XVI., Dva milijona za katoliške farne šole Clevelandski katoliški škof Hoban je naznanil, da se bo v širšem Clevelandu potrošilo dva milijona dolarjev za gradnjo farnih šol v 20 novih župnijah, ki so bile organizirane v zadnjem času. Rekel je, da se bo v teku enega ali dveh let organiziralo 10 nadaljnih župnij. Rent, sladkor in riž so edina izjema; ''svobodna ekonomija" uveljavljena v soboto zvečer je predsednik Truman izdal naredbo, ki pomeni, da je doba kontroliranih cen in mezd, ki je bila upeljana v vojnem času, za praktične svrhe končana in da se na celi črti zopet uveljavi "svobodna ekonomija," kar ima pomeniti, da bodo cene poslej regulirane po "naravnem zakonu" zaloge in zahteve. Edina izjema so najemnine,*-- sladkor in riž, ki ostanejo še na- il ŽRTEV SNEŽNIH VIHARJEV V COLORADI Ostra zima s snežnimi viharji, ki so zadeli Colorado pred tednom dni, je zahtevala do sedaj že 11 življenjskih žrtev. Pod snegom se nahajajo gorska letovišča v Californiji in več seve rozapadnih držav. V južno-vzhodnih deželah je vreme, izredno milo, medtem ko so drugod vremenske prilike normalne. tev med Jugoslavijo m Italijo, ter Jugoslavijo in Trstom ima izvršiti na podlagi te linije, bi to brez dvoma povzročilo neugodne ekonomske in kar še bolj resno, neugodne politične in moralne posledice. Ne samo Slovenci in Hrvati, temveč cela Jugoslovanska država bi čutila, da po vsem, kar so prestali in žrtvovali za zavezniško stvar, niso deležni tistega postopka, ki (Dalje na 2. strani) ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO V našem uradu je izročil Mr. dalje pod kontrolo, toda pričakuje se, da bodo cene rentom v bližnji bodočnosti nekoliko povišane. Istočasno je vlada tudi ukinila kontrolo mezd v vseh panogah industrije z izjemo onih, ki jih upravlja vlada. Vodilno mesto v tem pogledu zavzema premogokopna industrija. Pohištvo električni stroji in avtomobili dekontrolirani Dekontrolna akcija, ki je postala polndmočna včeraj eno minuto po polnoči, je odstranila vse restrikcije glede cen na naslednjih predmetih: Gradbeni material in les; tekstilni material vseh vrst in oblačila; konzumni produkti kot električne ledenice, pralni stroji in podobno; pohištvo; težka mašinerija in industrijska oprema, ki ni bila že poprej dekon-trolirana; poljedelski stroji in oprema; avtomobili in temeljne kovine; časniški papir in drugi papirnati izdelki; avtomobilska kolesa in drugi kavčukasti izdelki; vse kemikalije in zdravila; premog in koks; transporta-cija, pristojbine prakiic, čistilnic in cene za popravila vseh vrst. Kontrola po obstoječem zakonu nemogoča, pravi Truman Predsednik Truman je ob naznanilu, s katerim je bila doba kontroliranega gospodarstva ukinjena, podal izjavo, da po OPA zakonu, ki je bil takorekoč vsiljen administraciji od minulega kongresa, vladi ni bilo mogoče izvajati učinkovite kontrole, vsled česar je prišla do zaključka, da bo bolje, ako se gospodarstvo zopet izroči operacijam zakona zaloge in zahteve. Urad OPA bo imel poslej skrbeti edino še za kontrolo najemnin, sladkorja in riža, toda upravitelj Paul Porter, ki je prevzel vodstvo OPA urad pro-šlega junija, ko je prejšnji di rektor Chester Bowles podal re signacijo, bo najbrže odstopil že v bližnji bodočnosti. Lep koncert 'Planine' Snoči je pevski zbor "Planina" podal lepo uspeli koncert v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave. v Maple Heights, O. Koncert se je pričel ob 7:15 uri in dvorana je bila nabito polna občinstva. Najprvo je nastopil mešan zbor s pesmijo "Še ena," nato pa "Vzdihljaj slepega," v kateri je pel solo J. Zupane. "Zimzelen" in "My Hero" v angleščini je pel ženski zbor, v katerem, kot je bilo pozneje rečeno, je veliko novih mladih moči, ki obetajo zboru lepo bodočnost. Prav dobro je kvartet V. Zimšek, L. Vrček, L. Lipnis in Al Glavič podal "Dve let' in pol" in "Oj, deklica, povej mi to." Moški zbor je zapel "Napitni-ca," "Mladini," "O večerni uri," "Sijaj sončice," ki je zelo ugajala občinstvu, in "Gospodov dan." Mešan zbor je tudi zapel "The Bells of St. Mary's" v angleščini, "Ko so fantje proti vasi šli," kar je privabilo navdušen aplavz, "Dalmatinski šajkaš," katero pesem so izredno dobro odpeli, in "Kadar zora se čez gore." . Kot solist je podal V. Zimšek , pesem "Gor čez jezero" in arijo iz opere "Ciganka," ter je zlasti z narodno popevko "Gor čez jezero" zelo ugajal. Dasi je naselbina v Maple Heightsu majhna, je v primeri zbor močan in razveseljivo je videti, s kakšno vnemo se pevci in pevke trudijo, da bi podali na oder koncert, ki bi posetnikom nudil dober užitek. Zbor "Planina" vodi znani pe-vovodja Frank Vauter, pri klavirju pa je bila Mrs. Vera Mila-vec-Slejko. Koncert so posetili tudi pevci zbora "Slovan" in med posetniki smo opazili tudi precej ljudi iz newburške in st. clairske naselbine. TOVARNA ZVIŠALA CENE ČEVLJEM ZA 15 PROG. ST: LOUIS, 9. nov. — International Shoe Co. je danes naznanila 15-odstotno zvišanje cen za čevlje, rekoč, da je akcija potrebna vsled višjih cen za kože in povečanih delavskih stroškov. Brodnik $8.50, ki so darovali fantje okrog Slovenskega narodnega doma v sklad otroške bolnišnice namesto venca za pokojnega Victor Sheila, čigar pogreb se vrši danes popoldne. Prispevajte za otroSko bol-nja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Epidemija infantilne paralize končana Mestni zdravstveni komisar dr. Knapp je v soboto izjavil, da se je epidemija infantilne paralize s prihodom hladnega vremena očividno končala. V teku zadnjih štirih dni ni bil javljen niti en nov slučaj. Slučaji te bolezni, ki se utegnejo še pojaviti, bodo milega značaja, je rekel dr. Knapp. Požar na St. Clairju V soboto popoldne je nastal ogenj v stanovanjskem poslopju na E. 71 St. in St. Clair Ave., ki je pognal na ulico 30 oseb. Plameni so se razširili tako naglo, da je bil petim ženskam odrezan izhod, toda življenje so si rešile vsled čuječnosti nekega 30-letnega delavca, ki je s ceste opazil plamene, ki so švigali skozi okna vrhnjega nadstropja, nakar je poiskal lestvo, jo postavil ob steno in zajetim ženskam pomagal na prosto. IZ BOLNIŠNICE Z Želetovo ambulanco je bila prepeljana iz bolnišnice na svoj dom Mrs. Olga LiBert, hčerka Mr. in Mrs. Valenčič, 961 E. 239 St. Zahvaljuje se prijateljicam za obiske, darila' in cvetlice, katerih je bila deležna. Sedaj jo prijateljice lahko obiščejo na domu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 11. novembra, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «1231 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 531112 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)-- For Half Year—(Za pol leta)-- For 3 Months—(Za 3 mesece)--- _$7.00 _ 4.00 . 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)__ For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece) _ -$8.00 _ 4.50 . 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evrppo, Južno Ameriko in drug;^e inozemske države): For One Year—(Za celo leto) _!__$9.00 For Half Year—(Za pol leta)__5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. GENERALNA SKUPŠČINA Z. N. V AMERIKI Zasedanje generalne skupščine Združenih narodov— to pot na ameriški zemlji—spominja vojne naveličana ljudstva sveta in njihove delegate na visoke cilje za dosego katerih je bila organizacija Z. N. ustanovljena. Ti nameni so podani v predgovoru ali uvodu Izjave ali carter j a te organizacije: "MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV ODLOČENI da zaščitimo bodoče generacije pred šibo vojne, ki je dvakrat tekom našega časa prinesla človeštvu neizmerno gorje, in da potrdimo znova vero v temeljne pravice človeštva, ter v dostojanstvo in vrednoto človeka, v enakopravne! pravice moških in Žensk, in narodov, velikih in malih, in za vzpostavitev razmer pod katerimi bo mogoče spoštovati in izvajati pravično obveznosti, izvirjajoče iz pogodb in drugih virov mednarodnih zakonov, in za pospeševanje socialnega napredka in boljšega življenjskega standarda v večji'svobpdit "IN V TEM PRAVCU dejansko živeti v strpnosti in sožitju ter v miru drug z drugim kot dobri sosedje, in združiti svoje sile za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti, ter zagotoviti, z osvojitvijo načel in vzpo-stavo metod, preprečenj'e rabe oboroženih sil, razen v zadevah skupnih interesov, in da se upo-trebi mednarodni ustroj za pospešitev gospodarskega in socialnega napredka ljudstev, "SMO SKLENILI, DA ZDRUŽIMO SVOJA PRIZADEVANJA ZA DOSEGO TEH CILJEV." Ko je gornja Izjava ozir. predgovor čar ter j a Z. N. dejansko ustvaril in določil to organizacijo kot izvrševalko prednešenih ciljev, je pripravljalna komisija osvojila praktične sklepe, ki so pognali ustroj nove organizacije v tek. V svojem zadevnem poročilu je ta komisija naglasila splošne želje, ko je izjavila: "Ako bo nova organizacija mogla s svojimi začetnimi akcijami zajeti kar v njej doumeva svet, tedaj gotovo ne bo varala pričakovanj vseh onih, ki vidijo v njej zadnjo priliko, da rešijo sebe in svoje potomstvo pred šibo vojne." Te besede je priklical v spomin Trygve Lie, glavni tajnik Z. N., ko je ob predložitvi prvega letnega poročila vprašal: "Je-li organizacija Z. N. zajela doumevo ljudstev in vpregla uspešno navdušenje narodov s katerim je bila sprejeta? Jaz, osebno, ne čutim, da je to dosegla v toliki meri kot je bilo pričakovati. Kako naj si to razložimo in kakšne korake moremo, ali hočemo podvzeti? "Del razlage leži brezdvoma v neizogibni počasnosti procedure Z. N. v tekočem momentu . . . Mnogo bi se dalo storiti v svrho "pouka" javnega mnenja z ozirom na dejstvo, da številne naše potežkoče so v resnici le začasnega značaja. Svet je še vedno v vrtincu ogromne povojne zmede, gospodarsko je raztrgan, mnogo predel j a še vedno kažejo lice besede in uničenja, in mnoge politične meje ter oblike vlad, kot tudi pogoji mirovnih dogovorov, še niso določeni. Pogosto se iz vidika vseh teh dejstev torej spregleda dejstvo, da je spričo takih nerešenih vprašanj prizadeto tudi delovanje sistema čarterja. Potrebno je, je naglasil gl. tajnik, "da se ljudstvom predoči ogromne koristi dela, ki se ga je že izvršilo v okvirju Z. N. in to posebno na polju ekohomije in socialnih potreb, česar se javno mnenje v splošnem še ne zaveda . . . "Organizacija Zdr. narodov ne more biti nič močnejša kot je kolektivna volja vseh priključenih narodov, da isto podpirajo. Sama od sebe ne more napraviti nič. Organizacija, kot taka, je le ustroj potom katerega morejo narodi sodelovati. More se uporabiti in razviti v luči njenih dosedanjih aktivnosti in izkušenj v velike koristi človeštva, ali pa se lahko razbije in razpade." In kolektivna volja narodov, o kateri govori gl. tajnik Zdr. narodov, se more ojačati in utrditi samo potom istini-tega pritiska ljudstva slednje dežele, da se organizacijo Z. N. podpre—potom tiska, v šolah, po radiju, v filmih ter UREDNIKOVA POSTA "Šola v nebesih" Cleveland, O. — Zopet se bližamo zimi in sezonskim prireditvam, ki se bodo vršile po dvoranah, ob katerih si bodo ljudje krajšali puste zimske večere. Tako tudi Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se pridno pripravlja za igro in koncert, katerega priredi v nedeljo 17. oktobra, pričetek točno ob 4 uri popoldne. Kot drugod, je tudi pri Mladinskem zboru dosti truda poprej, predno postanejo otroci zmožni pokazati, kaj vsega so se naučili. Pevovodja jeanani Frank Vautar, ki poučuje tudi več drugih slovenskih zborov. Igro režira kot po navadi John Steblaj, ki je sam dober igralec in ljubitelj mladine. Za letošnjo prireditev se je izbralo šaljivo igro "Šola v nebesih". Kaj vse je v tej igri, bo mogoče sam opisal, ker dobro zna in tudi vemo, da kar začne, tudi dobro izpelje. To je še vselej dokazal. Občinstvo je bilo doslej še vedno zadovoljno s programom, ki ga je dal na oder Mladinski pevski zbor. Čeravno so otroci majhni, pa se dobro postavijo. Po koncertu se bo vršil ples v spodnji dvorani in ob 8. uri pa v zgornji. Tako da bo prostora dovolj za oboje, stare in mlade. Odbor se tudi trudi, da bo postregel vsem, kar bo najbolje mogel, z večerjo in pijačo. Tem potom ste vljudno vabljeni, da se udeležite te prireditve tudi vi in vi, vsi. Razveselite se z otroci. Spomnite se na svoja mlada leta. Dajmo jim vzpodbudo in pokažimo, da se strinjamo z njimi in da se nadaljuje z gojenjem slovenske pesmi in dramatike v ponos slovenske naselbine. Jernej Pajk. Za mladinski pevski zbor Cleveland, O. "Odpri roke, odpri srce, otii^aj bratovske solze." Tako je zapisal pesnik. Naša mladina to upošteva kot tudi kristjanski nauk, ki uči: "Ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe." Naša mladina to tudi dejansko izvaja. Pomaga kjerkoli ji je mogoče in je dala tudi iz svoje blagajne $300 za otroško bolnišnico v Sloveniji, za bolne sirote. Naša mladina čuti s trpečim ljudstvom. Pridite jo pogledati in pokažite tudi vi svoj čut do te naše mladine tukaj. Mladinska prireditev bo v nedeljo 17. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. J. Tomšič. Obisk pri naših borcih Ponatis iz "Slovenik^ga poročevalca" Obiskali smo vojaško edinico ^ slil: 'Zakaj se ne bi še jaz napo kosilu. Pričakovali smo, da učil pri 24 letih?' bodo v tem času imeli borci naj- j "Minil je mesec, dva, vendar več časa, da nam povedo, kaj o | sem še vedno čital počasi. Pred svojem vojaškem življenju. Ven-110 dnevi pa so me določili za dar smo se zmotili. Na vseh j vodjo čitalniške skupine v naši straneh lepo urejenega vrta so ; četi. Tovariš komisar je rekel: sedeli borci pod drevesi v maj- j " 'Ti boš Najraje druge učil či-hnih skupinah. Opazili smo, da ^ tati, ker veš, kako težko je biti nekateri čitajo, drugi sede za nepismen.' mizami kakor v šoli, nekateri pa! "Na moje vprašanje, če se se sprehajajo po poteh s časopi-1 tudi edinica lahko pohvali z si v roki. Komisar je opazil, ka- več podobnimi primeri, so poka- ko nas je ta prizor iznenadil. Smeje nam je rekel: zali na Azemoviča Azema, ki je napisal celo članek v Biletenu "Danes je vojaška—šola. Vsi ,svoje edinice. Naslovil ga je; se učimo. Naši oficirji so spo- j 'Moj uspeh v Jugoslovanski ar-znali, da moramo izgrajevati se-' madi.' be in druge." To je povedal v nekem srb skem narečju in mi smo spozna- "Ob prihodu v Armijo so me tovariši sprejeli z velikim zadovoljstvom in ljubeznijo. Čudil I sem se, odkod izvira toliko Iju- li, kako je narodno-osvobodilna,bežni. Kmalu sem spoznal, da je borba globoko prevzgojila pre-j^^ tovarištvo. Povsod smo bili prostega človeka. Na poklic, je gj^upaj, v vsem enaki drug dru-komisar smeje se odgovoril: "Mislim, da smo vsi, kar nas je tukaj, s kmetov." Več ni maral povedati o sebi. Nato smo se irazkropili. Prisedel sem h grupi /ojakov, ki so v srajcah in z zavihanimi rokavi sedeli za mizo in pisali. Takoj sem opazil, da j so mi bolj jasni dogodki, o ka-nekateri res pretrdo stiskajo, terih pišejo časopisi. Ne morem svinčnike in da so njihove črke' najti besed, s katerimi bi opisal, precej okorne. Uspelo mi je, da kakšen pomen ima to zame, reje tovariš Petrovič povedal, ka- čem pa lahko, da sem srečen, ko je prišel v to "čitalačko gru- presrečen. Poleg tega, da sem po," kakor se je imenovala ta ' se naučil pisati, sem videl tudi gemu. Mene je le nesrečna nepismenost za kratek čas ločila od njih. Pričeli smo z analfabet-skim tečajem. Kmalu sem se naučil čitati in pisati. "Sedaj sam čitam pisma, ki mi jih pošljejo od doma. Danes skupina. "Dobro se spominjam dneva, druge stvari, za katere do svojega prihoda v Armijo nisem niti ko sem stopil v vojaško edinico. I vedel. To je: kino, gledališče, Bilo je pred štirimi meseci!" ustni časopisi, predavanja, polije rekel Peter Petrovič in se ne- tične ure itd." koliko oplašil. Vendar je nadaljeval s pripovedovanjem: "Pisar je izpolnil rubriko, ali sem pismen," z mojim odgovorom: 'Nepismen. Povedal sem, da je moj oče siromašen človek in da ni bilo šole v vasi. Obdelovali smo zemljo veleposestnika. Ko je nekdo v edinici čital, kako so se v Jugoslaviji naučili tudi starci in žene pisati, sem pomi- Ko sem prečital njegov članek, sem mislil, da naj še drugi ljudje vedo, kaj je danes vojska mnogim fantom. Napotil sem se okrog vojašnice, kjer je v kotu sedel visok črnolas tovariš, ki je lomil palico na enake dele. Opazoval sem ga, kako je te dele zložil na papir približno v razdalji 15 centimetrov. Njegovo delo me je pritegnilo. Tovariši v potom različnih organizacij. V Zed. državah je opaziti vsepovsod kako ameriško ljudstvo upotreblja te vire, da daje izraza svoji volji, katera narekuje, da mora organizacija Z. N. živeti in uspevati. Izraz volje bo še ostreje začrtan v tej in v drugih deželah ako bo več in veČ ljudi medsebojno izvajalo načela in cilje Z. N., ki so: "živeti v strpnosti in sožitju ter v miru drug z drugim kot dobri sosedje" in "združiti vse svoje sile za ohrano mednarodnega miru in varnosti." čitalniški grupi so mi že preje povedali, da je bil v prvomajskem tekmovanju Ibrahim Alija prvi. Učil se je skoraj ponoči in podnevi pisati in čitati v latinici in cirilici. Ko sem prišel k njemu, mi je Ilija odgovoril, da pripravlja črke za stenski časopis. Nato sem se približal drugi skupini, kjer so bili moji tovariši in jim je starejši vodnik Ma-rinkovic Luka pripovedoval naslednjo zgodbo: "Dnevni časopis smo vedno dobivali z zamudo. Tudi radio vesti so prihajale prepozno. Ravno tega dne je bilo v Beogradu sojenje Draže Mihajloviča. Mi smo težko čakali na informacije. Kurir v bataljonu je javil, da še nima časopisa. Tedaj pravi mladinec Stevo Balaf tovarišu Živi Lujanu, da v brigadi poslušajo vesti preko radia. Ves dan smo se razgovarjali, kako bi si priskrbeli radio. Tega dne so borci dobili svojo plačo. Na mladinski konferenci smo sklenili, dati borci po 50 dinarjev, oficirji 500 dinarjev za radio. Rečeno storjeno! Bila je sobota in borci so plesali in peli ob radiu. Ob 7. uri smo poiskali Beograd, ki je igral srbsko kolo in narodne pesmi. Tako smo rešili problem dnevnih vesti." Trobentač je naznanil konec odmora. Skupno smo šli na telo-vadišče. Fizkulturno življenje v vojski je posebno močno. Na vseh vratih so veliki napisi: "Naj ne bo tovariša, ki ne bi dobil značke—ZREN!" Po hodnikih so tabele, na katerih poljih se naj pripravljajo borci v tekmovanju za značko—ZREN! Edinica se je znova razkropila po igrišču. Mislili smo, da v nogometu tekmujeta dve skupini najboljših nogometašev v edini- ci, vendar so to bili le borci prvega in drugega voda. Iz tega smo spoznali, kako je tudi nogomet množična igra v vojski. Vinko Jelakovič nas je na komisarjev namig peljal k "Du-dji," kakor v četi imenujejo Qi-ordja Jagnjatoviča. Ta je za glavo večji od vseh v brigadi. Njegove krepke mišice in koščena postava sta težja od 100 kilogramov, njegove roke so močne in debele kot tri drugih noge. Takšen je pač "Djudja." Ta tovariš jo desegel v divizijskem tekmovanju prvo mesto v metanju krogle, a v armijskem tekmovanju je prvak v metanju bombe, ki jo je vrgel 61.75 metrov. Tovariš Vinko Jalevic je rekel, da govore tekmovalci pred tekmo nekako tako: "Oh, kako naj z njim tekmujemo?" Kadar "Djudja" meče disk, izgleda, da mu je lažji kot pero. Ne meče pravilno, vendar nekako tako, kakor je metal kamenje in palico doma v krševiti Liki. Po nekaj tedenski vaji je "Djudja" odšel v Beograd na prvi Izlet fizkul-turnikov Jugoslovanske armade in je bil med prvimi v metanju bombe. Prvi bataljon je tekmoval z drugim v odbojki. Borba je bila ostra. Tovariši so bili tako glasni, da so prekričali ostale, ki so plezali po vrveh, skakali v dolžino in višino ali pa metali kroglo. To sem opazil pri kratkem obisku naših borcev. Ob slovesu smo sklenili, da jih še obiščemo. Nekdo izmed tovarišev nas je povabil v vas Risnik v bližini Slovenjgradca, kjer vojaki prostovoljno obnavljajo šolo. Drugi so želeli, naj pridemo pogledat, kako napreduje njihov "Partizanski marš." Obljubili smo in se tovariško poslovili. SODNIJSKI PROCES PROTI SLOVENSKIM IZDAJALCEM (Nadaljevanje ) Priča se je obrnila proti Kacinu; "Na stara leta si mi pobil moje sinove, ki so bili poštenjaki. Bil si pobožen, a si morilec!" Priča Viktor Kegelj je pričal o usodi zavezniških letalcev, ki 30 odskočili blizu Ptuja. Enega 30 rešili partizani, ostalih niso nogli najti. Enega je ulovila nemška patrula, enega pa SS adinica. Neki Gutzeit je padalca zasliševal, potem so ga odvedli, a ga je na cesti zahrbtno ustrelil Otersturmfuhrer Willi Holler. Priča Elizabeta Lakner je izpovedala, da so ji odpeljali moža v internacijo leta 1942. Po 14 bil odgovoren za streljanje, čeprav je podpisal povelja za streljanje talcev. Priča Stane Ficek je izpovedal,, kako je šel za domobranci 8. marca 1943, ko so prišli v vas Peco in zahtevali od njega konja in voz. Najprej so naložili na voz enega mrtveca takoj za vasjo, nato še enega ranjenega in pri hosti so našli še eno mrtvo dekle . . . Njegovega brata so 23. decembra 1942 belogardisti ujeli pri borovniškem mostu, ga vzeli in odpeljali v farovž. Iz-taknili so mu oči, jermena so mu rezali s hrbta, vsega so polomili, , nazadnje pa ubili. Z mulo so ga mesecih se le vrnil, a so ga do- , , • . ' ,pokopali, oba v eno lamo. (Dalje prihodnjič) JUGOSLOVANSKA IZJA- mobranci vzeli ponovno in groz no mučili. Zvezali so ga pod stropom ... Po kapitulaciji Italije je izginil. Sama je prebila jest tednov na Rabu. Ostala je'vA PRED SVETOM sama s štirimi otroci, imetje pa' ZUNANJIH MINISTROV je bilo zaplenjeno. Zaplembo je j odredil Hacin in poslal—potrdi-: (Nadaljevanje s 1. strani) lo! Ko je končala, se je obrnila ga zasluži eden od zaveznikov, proti Hacinu in vprašala: "Naj dočim je bivši agresor v privi-pove, kam je dal mojega moža?" legiranem položaju in obrabljen Nato je pričal Janez Ur h, star na nova agresivna dejanja, mož iz Begunj. Povedal je, kako ^ so v Begunjah streljali talce. Prve so streljali leta 1941. Takrat je gledal le od daleč. Šest ali osem so jih ustrelili. Potem so dali vsakega posebej v zaboj V Parizu smo imeli priliko, da opozorimo na značaj in važnost posameznih sektorjev, ki so po "francoski liniji" odtrgani od nas. Mi ne smatramo potrebno, da še enkrat dokazujemo ti- in avto. Potlej so jih leta 1942 kar smo dokazali izven vsakega dvoma dovolj prepričevalno: Da je Istra nedeljiva celota. Da se ne more zahtevati od en^a zaveznika, da se leto in pol po končani sovražnosti odreče dela svoje lastne zemlje, ki jo je ta zaveznik osvobodil, prelivajoč svojo lastno kri. Da je zelo resna stvar, da se zavezniškemu narodu — slovcn-ga. Potem 8o nekoč prišli in vze-1 skemu narodu,—ki je trinajst h moža njegove hčere. Odpeljali stoletij živel na obali tržaškega so ga v Lesce. Po dveh dneh je zaliva, odvzame vsa njegova bil že pokopan. Nato jih niso več obala. vodili v grapo, ampak so jihi Da del Istre, ki je po "fran-kar v graščini streljali. V gra- coski liniji" vključen v mesto ščini so jih pobili več kot tisoč, i Trst in koridor med Trstom in Pripovedovanje starega moža Tržičem nima nobene važno-je napravilo na vse globok vtis. | sti za prosperiteto Trsta, ki je Toda Roesener je zanikal, da bi i izključno odvisen od svoje pove- streljali vsega pet minut od njegove hiše. Vedno so prejšnji dan skopali jame in zabili tri kole. Naslednje jutro so vsakega privezali k enemu kolu, jim zdvezali oči in jih ustrelili. Nekoč je šel na skrivaj pogledat, ko je bilo vse zastraženo. Natančno je videl, kako so jih. Enega so vzeli iz avta, ga privezali in ustrelili, pa zopet druge- zanosti z naravnim zaledjem z Jugoslavijo. Da je obsurdno, da se glavno mesto province Gorico, odtrga od njene province, ki je skozi tisoč let tvorila živi organizem. Da ta linija daje Italiji znatne strategične ugodnosti, docun je za nas, zaveznike z tega gledišča popolnoma neugodna. To so vsa že dobro znana dejstva in čeravno jugoslovanska vlada ne želi, da na dolgo in široko razpravlja na njimi, vseeno čuti, da je potrebno, da izjavi sledeče: Dejstvo, da smo stali pri ših zahtevah za pravične meje v Parizu do konca, ni pomenil"-da ^mo zavzeli stališče popoln® nepomirljivosti. Mi smo pokazali, da imamo pravico do ozemlja označenega z našo linijo, toda istočasno smo ponavljali, da želimo in da smo pripravljeni' da se doseže neki kompromis Na žalost, takšen kompromis m bil dosežen v Parizu. Držim, da se vsi zavezniki zavedamo zel" resnih posledic, ki bi nastale, ce se ne bi našlo sporazumno rešitev. V cilju, da to olajšamo, nJ) smo z naše strani pripravljen' na nove odstopke in predlagamo novo poizkusno linijoj^ Predlagana nova razmejite^' Ko predlagamo to novo Črto razmejitve, mi se zelo dobro zavedamo, da doprinašamo žrtve. Ozemlje Trsta bi bilo P"* večano za 44 kilometrov, odnos-no za eno tretjino. Mi pristajamo tudi, da se meja povleče dalje proti vzhodu v sektprju reke Ter. Mi smo pripravljeni, d* se odrečemo znatnega dela nalske doline z Trbižom, edinii® mestom v središču te doline. Moram tu poudariti, da stajemo na to, da Italija dol" celi tisti del Kanalske doli®^ skozi katero teče pontebska Z" lezniška proga in pararelno njo, cesta do same avstrijs''^ meje. Samo skrajno izhodne " čine z prebivalstvom od vseg* 2,500 duš, zahtevamo za slavijo in sicer v cilju, da-.' ošigura zveza med slovensko d" lino Soče in reko Savo. Ta va razmejitev pomeni, da se strategičnega gledišča v , ski dolini, ki je služila 1- ^ . za začetno tožbo v vojni, ki je Italija začela proti Jugosl^^'^ ji, da pristajamo tudi tu koncesije in da pristajamo, se nova meja povleče čez širo dolino, ki se odpira proti slaviji. . Jadranskemu vprašanju J® . la podana zgrešena rešitev V nesrečnemu londonskemu spo zumu 1. 1915, ko je jugoslova^, sko etniško ozemlje, ki nikoli bilo italijansko, bilo darova® Italiji brez da se je vpoštev^^ narod in z kršitvijo princip samo-odrejanja. Predsed. son je z ostro dalekovidnos ^ doumel veliko važnost, najde pravilno rešitev za to dransko vprašanja. Podpiral jugoslovanska stališča proti gliji in Franciji, ki sta bile vezane na londonski sporah Wilsonovi napori pa niso uspešni. Tragična koncepcij^'^^ j e prevladala v londonske sporazumu in nepravilna sol ja jadranskega problem^ zmagala. g Sedaj po v6č kot 30 let' londonskemu sporazumu let po neilspehu predsedn|^^ Wilsona in jugoslovanskih porov v Parizu, sedaj P" ' končani drugi svetovni )do^'' ali je še kje eden edini nar ali pa državnik, ki bi sc hajal v dvomih, da odgovori vprašanje, katera od ® jg, strank je pokazala večjo kovidnost, n a kateri od dveh strank se je maš^ev zgodovina? Zakaj bi se po grenkih njah, ki smo jih vsi zakaj bi mi sedaj po veliki z gi demokracije delali iste .g kG, čigar posleiice so tako strašnih žrtev v življenjih? p- (Zaključni del izjave j".'? imnskcga ministra za zadeve Stanoje Simiča bo P čen jutri.) il. novembra, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 FRANCE BEVK: MED DVEMA VOJNAMA ČRTICE IN NOVELE (Nadaljevanje ) Obračun Petra čelika so izpustili iz Jece. v treh cerkvah zapored Je' udarilo dvanajsto uro, ko je vedno stal v pisarni. V hipu, ° je nedeljsko zvonenje na-polnilo mestece do zadnjega ko-je črnolasi uradnik dvignil ?lavo izza časnika in vprašal: f "česa čakate?" Dotlej je bil čelik miren, se-je zgrbljen, roke je držal '^ed koleni, v očeh je gorela ^®strpnost. Morda je bil tudi ra-srd na dnu zenic. Zdaj se je čelo v hipu zjasnilo, z ne-. ° ^služnostjo in milino v glasu 3e rekel: Ne vem. Sem so me privedli fekli, da naj počakam.". Njegova italijanščina je bila P°%anjkljiva, vendar se mu be-^iti enkrat ni zataknila. Uradnik je pobrskal med pa-Pokazal je s prstom na spodnji rob rjavega spisa in rekel: 1'u podpišite!" f'eter čelik je stoje ob mizi ® isnil klobuk med kolena, roka bila trda, pisanje je šlo tež-a- podpisal se je. Nato je postal še nekaj trenutkov. Kdo zna to brati?" je za-^mral uradnik, da si je bilo razločno zapisano. ^ Peter je skomizgnil z rame-'• Celo nasmehnil se je in se skozi okno v sonce. Zvono-' So bili že odzvonili. Lahko greste." S toplim občutkom svobode je °Pil v zimski dan. Nov na-eh mu je spreletel lica. Noge Se mu zapletale, kot da je pijan. , ^ o t iz Idrije v cerkljanske ^^De je dolga. Dplina nima kon-2^aj pa zdaj se združita po obronka, očem se zdi, da je % konec sveta. Nenadoma se znova odpre v nedogled, g, da je vsa ta zemlja se-^Ijena i z neskončne verige ke. in in reber. Cesta dela ovin-Se plašno odmika od Idrije Se znova približuje strugi. Pet lik na poti dohitel voz- ' ki ga je vzel na voz. Noge ^ sicer niso bile trudne, a v je tedaj gorela ena sama J. da bi bil čimprej doma. jj. ®sa so drdrala hitreje kot k teči njegove noge. Br- dv'' pa niti enkrat ni iSnil biča, spustil je bil celo VaH Iz dolgočasja in iz na-p ® je izpraševal molčečega kje je bil in kod je ka, Var^^ Petru se ni ljubilo odgo-J^ti. v hipu, ko je bil stopil Vo ga je obšlo nerazumlji- ^ Najrajši bi bil mol- ^ bolščal predse, štel ob-skl kamne. Iz otožja so mu ^ jiQ^P^tali zobje in mu je drob-^^htelo v drobovju. j a v ® je že proti koncu zime, Sn/ daleč do pomladi. je bil v februarski jugo-Šj . ®kopnel, le vrhovi gora so 8q bele čepice. Plazovi, ki v tesnih, osojnih gra-2%^' rjaveli in odcejali uma-jtjQV. Vodo. Sonce še ni imelo nag} Gdaj pa zdaj se je nebo v ^'^'^adilo z oblaki, a jih je Ž3 tj.g^^'®dnjem trenutku krivec ok v sive cape. Veje dreves v?-^' so drhtele in šklepetale, ni mogel dolgo prena- šati vožnje. Voznikova vprašanja so mu poganjala kri v obraz in hlad mu je prodiral do kosti. Suknje nikoli ni imel, razen pri vojakih. Ko so ga bili v jeseni odpeljali, je bilo toplo vreme in je nesel s seboj, kar je imel na sebi. Že v ječi je zmrzaval. Ko se je cesta znova približala napol zamrzli reki, od katere je vel leden mraz, je skočil z voza. Izbral si je bližnjico in pretekel voznika. Roke si je potisnil v raztrgane žepe, a glavo je stisnil med ramena. Stopala, ki jih je prej le malo čutil, so se mu ogrela. Spodnjo ustnico je potisnil naprej in pihal sapo pod nos, ki ga je skelel. Zdaj eno, zdaj drugo uho je drgnil ob ramena. V drobovju mu je še vedno drhtelo kot v mlinu, ki ga mlinska kolesa stresajo do temelja. Glava mu je venomer silila nekam naprej, naprej. Bil je majhne postave, zdaj je bil videti še manjši. Na rjavih brkih, ki so mu segale do polovice lic, se mu je nabiral srež. Brazgotina od rane, ki jo je dobil v Karpatih, je bila brezkrvna, a obraz mu je bil rdeč. In vendar se je zdelo, da je tedaj pozabil na hojo in na mraz. Topel občutek svobode, ki ga je objel opoldan, je bil skop-nel. Še otožje, ki ga je premagovalo na vozu, se je umaknilo novemu čustvu. Kateremu? Bilo bi težko uganiti. Duše hribovcev so mračne, težko doum-Ijive, z enim samim pogledom jim ni zlahka prodreti do dna. "Štirje meseci, štirje meseci!" mu je po zmrzli cesti pel korak. Zaprli so ga bili, ker je brez oblastnega dofoljenja kuhal žganje. Drobnice in tepke je Bog obsipal a blagoslovom. Ali naj vrže sadje v grapo? Dedje so ga žgali v kotlih, oče tudi. Spreminjali so ga v svetlo, tenko curljajočo, mamečo pijačo. "Po čemu niste prosili za dovoljenje?" ga je vprašal sodnik. Skomizgnil je z rameni in se v kmečki zadregi popraskal za ušesi. Pogledal je skozi okno, kakor da je na sivih stenah poslopij napisan odgovor. "Pristojbina je previsoka, ne izplačalo bi se, saj razumejo, gospod sodnik." "Seveda, žgati na skrivaj, na gmajni, to se izplača. Kam bi prišli, če bi vsi tako delali?" Da, gmajna. Peter Celik ni več skomizgnil z rameni, tudi S3 ni več nasmehnil. Spomin, na gmajno ga je zopet navdal z neumljivim otožjem. Kos nerodovitne zemlje, ki se razteza od vasi do grape. Ilovica in lapor, slaba, nizka trava, ki jo mulijo ovce v poletju. F|,edko drevo, ki bi bilo tega imena vredno, jelša, robida, praprot in preslica. Vse to prepleta loza, za katero se spenjajo koze bajtarjev. In bri- nje, ki redko rodi, pa skale in hudourniki, temne jazbine in volčje jame, v katere se zatekajo lisice. Eno izmed tistih votlin, ki je pod nekim drevesom šla naravnost v zemljo, je bil Peter. razširil. V njo je postavil preprosto ognjišče in kotel. V mraku je nanosil luže in kuhal vsako noč do jutra. Mimo je vozila ozka steza, na katero je zašel le redek domačin. Čudež bi bil, če bi tam mimo prišel kak tujec, finančni stražnik ali miličnik. Kaj pa naj bi iskal v tisti divjini? Ogenj je bil zastrt z gostim brinjem. Ni bilo slišati drugega kot petje tenkega curka v steklenico in zamolklo šumenje oddaljenega potoka. V časih šum vetra v listju, vpitje sove ali lajež psov v daljavi. Neke noči — bilo je še pred tretjim petelinjim petjem — je bil Peter zadremal. V spanju se mu je nenadoma zazdelo, da sliši korake. Odprl je preplašene oči, zagledal pred seboj uniforme in puške. Planil je kvišku in zgrabil vedro vode — a bilo je prepozno, da bi pogasil ogenj in s tem zabrisal sled ali pobegnil. Pojemajoča sveloba ognja je posijala na obraz vodje miličniške postaje, s katerim je v svoji pomanjkljivi laščini večkrat goVoril v krčmi. Spustil je vedro, čez obraz se mu je raz-lezel nasmeh zadrege in obupa. Tuja roka mu je legla na ramo. Ni se opravičeval, ne prosil, šel je z njimi. Oče je bil prost, ker je bil posestvo že prepisal sinu. Meseci ječe, visoka kazen v denarju. Peter je vse to mirno sprejel, še glave ni klonil. Že v ječi ga je zapekla misel; "Ali je oče plačal globo? Ali je mar prodal hišo?" Ta misel se mu je povračala vsak dan, čimbolj se je je otresal. Srečala ga je tudi sedaj, feredi poti domov, in ga spekla kot žareče železo. Pri tem se mu je ustavil korak. Ves čas ni prejel novice od doma ... In se mu je obraz znova razširil v isti nasmeh kot tedaj, ko so ga bili dobili. Stisnil je zobe, da mu niso šklepetali od mraza. Ne misliti, raje ne misliti! Podvizal je hojo, skoraj tekel je. Telo se mu je ogrelo. Noge so mu zamolklo bobnele po mrzli cesti. Pri srcu mu je bilo tesno, kakor da trepet drobovja pritiska nanj. Cesta se je bila povzpela visoko v hrib. Prelomila se je na ostrem ovinku in šla navzdol, navzdol. Med vodo in njo je ostala le ozka njiva, slednjič je še ta izginila. Skozi goste veje vrb je kol skozi sito prodiral mraz. Peter se je ozrl po nebu. Oblaki so se znova nakopičili, veter jih je zaman trgal. Na razpotju dveh cesta, rek in dolin je stala krčma. Izba je bila nizka, vlažna, zakajena od dima. Za rdečimi mizami je sedelo nekaj nedeljskih pivcev. Ob vratih nekateri popotniki iz avtobusa, ki je stal pred hišo; pili so čaj. Tudi Peter si je naročil čaja. "Da se ogrejem", je rekel tresoč se, kakor da se opravičuje. Objelo ga je prijetno ugodje toplote. Roke je stisnil med kole- Uncle Sam Says Every day—particularly payday —should be voting day for your personal security. The addition of another U. S. Savings bond to your holdings is a sort of personal election. By buying savings bonds regularly either through the Payroll Savings Plan where you work, or at your bank or postoifice, you are electing a safe investment which will pay you $4 for every $3 in ten years. Buy your extra Bond now. C/. S. Treasury Department na in se ves sključil. Prisluhnil je v polglasno govorjenje kmetov v kotu. "Nekdo ga je bil ovadil, kaj mi boš pravil!" je vroče zatrjeval neki rdečelasec, velikan po postavi, vzel pipo iz ust in izpljunil. "Pa kdo?" je zezljal suhljati možiček, ki mu je jezik uhajal skozi redke zobe. "Kdo neki bi ga bil ovadil?" Velikan dolgo ni. odgovoril; z jezo je puhal oblake dima predse. "Kdo?" je slednjič dejal. "Ali je malo ciganov, ki iščejo dobička v nesreči svojega bližnjega? Pa zavisti je na svetu nič koliko ... " (Nadaljevanje sledi) Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Društveni koledar 16. novembra, sobqta. — Carnival ples društva Slovenski dom št. 6 SDZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16. novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 23. novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja. — Priredba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja—Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na',St. Clair Ave. 28. novembra (Zahvalni dan), četrtek—Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ obhaja 25-letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 7. decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega na- ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. Greorge J. Wulff Nickel Plate R.R. Co. E. 9th & Broadway USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE C:elik I V V Isce se PUNCH PRESS OPERATORICE INŠPEKTORICE VARENKE TOVARNIŠKE DELAVKE MOŠKE za INŠPEKTORJE SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO TEŽAKE dobra plača od ure in od komada PRVI IN DRUGI ŠIFT STALNO DELO S TO 60 LET STARO DRUŽBO Izvrstne delovne razmere Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme. A. GRDIMA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderton 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči ^fivarovalnino proti Ognju, tatvini, ^^^onjobilskim netrečam itd. I. -. praalcrbl ''ANKO N. ROGELJ SCDADE AVt. POKLICrrE; sENdico# 0718 Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE Izplačalo s* vam bo napraviti vate nakupe la božična darila pri nas. Poizvejte kako lahko dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno. Parkwood Homo Furnishings ENdicotl 0511 ^ 7110 St. Clair Ave. Jennie Hrovat MOŠKI DOBE DELO TAKOJ NEIZURJENI TEŽAKI ZA Bottling ^ Shipping Dept. nočni šift od 4.30 pop. do 2.30 zj. 5-dnevni tednik; stalno delo. Dobra plača od ure. Plača tedensko. Počitnice s plačo; delavske podpore. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE vsaki dan razen sobote od 8. zj. do 5. pop. CABLING'S BREWERY MOO QumCY AVENUE rodnega doma na St. Clair Avenue. 15. decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Pies v zgor-njidvoram Slov. delavskega doma na Waterloo Rd. 15. decembra, nedelja. — Prireditev podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v korist stare domovine. 22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 28. decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 29. decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND. 31. decembra, torek. — Silves-strov večer, priredi Slovenski dom na Holmes Ave. 19 4 7 4. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev. 137 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. januarja, sobota. — Društvo "Clairwoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na 9t. Clair Avenue. DomaČi mali oglasnik GOSTILNA HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 9779 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 zjutraj GOSTILNA GAY INN Frank In Emily Svlgel 6933 ST. CLAIR AVE. Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek,—Za prijetno družbo obiščite nas. Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave. TOP HAT TAVERN Marn-Simčič. lastnika 661 EAST 185th ST. Pivo, vino in žganje ter dober prigrizek. Se priporočamo rojakom za obisk KESERICH TAVERN Nick & Emil Keserich, lastnika 6507 ST. CLAIR AVE. NAJBOLJŠA PIJAČA — VINO PIVO IN ŽGANJE IN PRIGRIZEK. Se priporočamo za naklonjenost DANICA'S CAFE Vogal E. 169 St. in Grovewood Are. Danica in Joe Hrvatin Priporočamo se za obisk. Fina pijača in prijetna družba. FRANCES CAFE 317 East 200th St. vogal Fuller Ave. Odprtoi do 2.30 ure zjutraj Tinko in Frances Udovich vam postrežeta z najboljšo pijačo in prigrizkom. Vsako soboto igra go<^a. CVETLICARNE Slovenska cvetličarna Jckrtic Jflorists 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 Imamo še nekaj pravih nagelnov in več vrst vrtnic. Mr. in Mrs. Frank Kopina 481 EAST 152nd ST. Pri nas vam vedno postrežemo z dobrim ŽGANJEM, PIVOM