PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 I do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim ■ pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-! sužnjeni Evropi.
primoral
TRST
Ul. Monterr^- ■
7 q9 6
P\A
60
■\ oq£0°
iss"
P.P
13'2
59
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 30 (14.121)
Trst, sreda, 5. februarja 1992
Imenoval jo je predsednik republike Francesco Cossiga
Peterle na obisku pri Andreottiju
Komisija zgodovinarjev za Togliattijevo pismo
Se polemike o dokumentu - Occhetto: Ni nas strah resnice
Potreben je čas toda vprašanje manjšin bo rešeno
RIM - Protislovni znaki, ki uvajajo Italijo v enajsto zakonodajno dobo, so tudi včeraj pritegnili naj-večjo pozornost političnih strank in medijev. Naj-večja pozornost je še vedno veljala Togliattijevemu pismu, s katerim je »Najboljši« v odgovor Vincenzu Biancu odklonil pomoč italijanskim vojnim ujetnikom v Sovjetski zvezi. V afero je včeraj drugič posegel predsednik republike Cossiga, ki je včeraj imenoval komisijo petih zgodovinarjev, ki naj bi razčistila vprašanje o avtentičnosti pisma.
V sporočilu Kvirinala je rečeno, da se je predsednik republike odločil za imenovanje komisije »v okviru svojih avtonomnih pristojnosti, da bi jamčil jasnost in gotovost v volilni kampanji in da bi preprečil, da bi jo motile neumestne interference in špekulacije«. Z zgodovinarji bosta sodelovala italijansko zunanje ministrstvo in veleposlaništvo v Moskvi. V komisiji bo pet zgodovinarjev. Imena treh so že znana. Gre za Gabrieleja De Roso (KD), Giuseppa Galassa (PRI) in Giuseppa Tamburrana (PSI), katerim naj bi se pridružil vsaj en zgodovinar z marksistično kulturno usmeritvijo.
I Cossigova poteza je nekoliko presenetila DSL, ki je včeraj razpravljala o skorajšnjih volitvah na : strankinem koordinacijskem odboru. »Sedaj čakamo, da bi razumeli, kaj ima v mislih predsednik,« je
izjavil novinarjem predsednik DSL Rodota, ki je dodal, da »gre morda za pomembno pobudo, vendar bo treba videti, kam bo usmerjena: v razčiščevanje ali zopetno prestopanje meja predsednikovih pristojnosti«.
Sekretar DS1 Occhetto pa je v pogovoru z novinarji poudaril, da ga primer Togliattijevega pisma ne plaši in dodal, da »kampanja, ki se je začela ob skorajšnjih volitvah zaudarja po izkrivljenosti«. Voditelj DSL je dodal, da je njegova stranka nova stranka in prav to plaši nasprotnike, ki jo napadajo na problemih preteklosti, ker nimajo protiargumentov, da bi jo napadali ob predlogih za sedanjost in prihodnost.
Polemika o pismu plamti. V njej so najbolj glasni prav misovci, ki bi sicer kot dediči fašistične stranke imeli najmanj moralne pravice, da se oglasijo. Občasno pa osti niso usmerjene samo proti bivši KPI in DSL, pač pa tudi proti drugim. Tako se je včeraj republikanec Castagnetti obregnil ob socialističnega sekretarja Craxija. Njegovo polemiko z italijansko intelingenco in njeno ravnodušnostjo do komunizma je ocenil kot upravičeno, socialistom pa je očital, da so v petdesetih letih »imeli za zaveznika in sprejemali kot liderja vse levice prav tistega Togliattija, čigar cinizem so dobro poznali«.
Maribor: Kako živeti s konflikti
Od mariborskega Večera za Primorski dnevnik
MARIBOR - Udeleženci evropske Konference o državi in narodu ter o aktualnih problemih Malih narodov in etničnih manjšin v Evropi, ki se je začel na Tehnični fakulteti v Mariboru v ponede-hok, so drugi dan svojega srečanja Posvetili zlasti razpravam o možnosti za življenje s konflikti. Te razprave so slonele na ideji, da so podobne politične družbe nujno Brdi konfliktne družbe in da je od vladajočih političnih tehnik, pa Odi politične kulture, odvisen na-Cltl> na katerega se ljudje soočajo s konfliktnostjo, ki je imanentna sleherni družbeni pluralnosti. Dr. °ien Yehuda, profesor iz izraelske dniverze, je menil, da bi družbene danosti morale zavestno ljudem Ponujati možnosti življenja s kon-rkti, ne pa njihove družbene za-. ®sti kar naprej kontaminirati z lc*ejo brezkonfliktne družbe.
Prav zaradi frenetičnega iskanja Mičnih subjektivitet so po mne-j.ld številnih včerajšnjih razprav-Mcev današnje razmere v Vzhod-p1 Evropi tako zelo dramatične, o mnenju izraelskega profesorja, 1. k umiritvi teh razmer veliko prispevalo ustvarjanje civilne entitete, ki ta čas na tem ob-v °qu sveta ne obstaja, ker je pač ospredju proces vzpostavljanje cpcionalnih držav in državnih napi- Belgijski raziskovalec dr. Yvo ,eeters je zagovarjal tezo, da je sj®Cembrska odločitev Evropske . dpnosti o priznanju nekdanjih je?.0sl°vanskih republik v obsto-, cih mednarodnih odnosih revo-l Clonarn° dejanje, da pa vseka-c r ni pravično, da je dvanajsteri-j. Postavila določene pogoje le virn, ne pa tudi že obstoječim Zavam. Po njegovem mnenju, ki
Nadaljevanje na 2. strani
Omejitve v prometu so že postale nekaj vsakdanjega
Smog še vedno duši mesta in napoveduje nove ukrepe
RIM — Smog s koncentacijami strupenih snovi še vedno kot mora duši številna italijanska mesta. V Turinu, Bologni in Rimu bodo morali čimprej seči po ukrepih, da znižajo onesnaženost zraka. Monitoražne postaje v teh treh mestih so namreč zabeležile prepovedane koncentracije ogljikovega monoksida in dušikovega oksida.
V	Turinu so že dva dni zaporedoma prestopili prepovedano mejo, tako da bodo verjetno v petek sprejeli ukrep o izmeničnem prometu vozil glede na sode ali lihe končne številke na avtomobilskih registrskih tablicah. Ukrep bodo preklicali, če se bo stanje danes in jutri izboljšalo. Odlok Ruffolo-Conte predvideva namreč omejitve šele peti dan po štiridnevni prestopitvi prepovedane meje onesnaženosti zraka.
V	Bologni bo jutri stopila v veljavo nova zapora prometa, ki pa bo manj drastična kot ponedeljkova. V Rimu pa župan še vedno poziva meščane, naj prostovoljno omejijo rabo osebnih vozil in naj omejijo ogrevanje na 18 stopinj, če kurijo na mazut. Naravovarstvene organizacije pa župana Carrara spominjajo, da v Rimu še obstajajo centralna ogrevanja na premog in to predvsem v javnih palačah, med katerim so tudi štiri šole. Carraro vseeno upa, da bo nje-
gov načrt o »pospešitvi« prometa uspešen. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je onesnaženje precej manjše, če se promet odvija normalno brez zastojev in postankov.
V Neaplju in Bariju nadaljujejo z izmeničnim prometom (sode in lihe številke), v drugih mestih pa nameščajo monitoražne postaje. V Firencah bo moni-toražna mreža pripravljena šele 25. februarja, podobno je tudi v Palermu in Catanii.
Veter je Milančane za sedaj rešil omejitev v prometu. Če pa bi upoštevali tudi ropot in tako imenovano zvočno onesnaženje, bi morali že sprejeti prve ukrepe, ker je marsikje hrušč prestopil prepovedano mejo 65 decibelov.
Omejitev osebnega prometa v Trstu še vedno ostaja samo napovedan ukrep
NA 5. STRANI
RIM - Italija bo podprla Slovenijo v njenem približevanju Evropski skupnosti in mednarodnim telesom. Tako je zagotovil predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti slovenskemu premieru Lojzetu Peterletu (na sliki AP) med njegovim včerajšnjim delovnim obiskom v Rimu.
Kot poročajo agencije sta se Andreotti in Peterle, katerega sta spremljala governer Narodne banke Slovenije Franc Arhar in predsednik Gospodarske zbornice Feri Horvat, dogovorila o oblikovanju mešane komisije izvedencev, ki bo preučila, kako takoj pognati slovenski gospodarski stroj. Po izjavi glasnika Palače Chigi Pia Mastrobuonija je Andreotti zajamčil, da se bo prešlo od besed k dejanjem.
Državnika sta v svojem razgovoru načela vrsto vprašanj gospodarskega sodelovanja in se dogovorila za posege na različnih sektorjih: od infrastruktur za komunikacije do odnosov med televizijami. Obravnavala sta tudi skoraj obvezno temo povezave italijanske s slovensko avtocestno mrežo. Posebna pozornost je bila namenjena delovanju italijanske družbe Sace, ki sedaj jamči in zavaruje le kratkoročne kredite poslovanja
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Soglasno stališče sovodenjskega občinskega sveta na izredni seji sinoči
»Prepovedi slovenščine se ne bomo pokorili!«

GORICA — Sovodenjski občinski svet se je sinoči sestal na izredni seji in soglasno odobril protestno resolucijo, v kateri izraža ogorčenost ob nesprejemljivi odločitvi deželnega Centralnega nadzornega odbora, ki je iz Statuta Občine Sovodnje črtal vse člene o pravici do uporabe slovenskega jezika v poslovanju občinskih organov in uradov. V resoluciji, ki jo je v imenu uprave predložil župan Vid Primožič, je tudi ocena, da je ta sklep nadzornega organa prava sramota za državo, ki se predstavlja kot demokratična. Zato občinski svet upa in pričakuje, da bo do manjšine krivična odločitev čimprej odpravljena.
Seja se je začela s tihim protestom: župan, odborniki in svetovalci so izpričali ogorčenje zaradi odločitve, ki prepoveduje rabo slovenščine v občinskem svetu, s tem da so si z maskami simbolično zamašili usta (na sliki - foto Marinčič). V nadaljevanju pa je seveda seja potekala v slovenščini. Župan je seznanil svetovalce z doslej izvedenimi protestnimi akcijami. Med temi je tudi prošnja naj v petek predsednik Cossiga obišče Sovodnje oz. naj sprejme predstavnike občine. Po daljši razpravi so tudi odločili, da vložijo priziv zoper črtanje spornih členov in do razsodbe zamrznejo izvajanje okrnjenega statuta, (mm)
Samo v spopadih v prestolnici je bilo po neuradnih podatkih ubitih 36 ljudi
V Venezueli zatrli poskus prevrata proti predsedniku Andresu Perezu
Bulatovič se je zavzel za čimprejšnji referendum
CARACAS — V Venezueli, južnoameriški državi z najdaljšo demokratično tradicijo, so včeraj ob zori zatrli poskus državnega udara, s katerim je skupina padalcev skušala odstraniti predsednika Carlosa Andresa Pereza, ki se je le nekaj ur pred tem vrnil z mednarodnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici.
Napad se je začel v ponedeljek ob 23. uri po krajevnem času (včeraj ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem), ko je enota 4.200 padalcev iz letalskega oporišča Marcay, 120 km severno od Caracasa, najprej napadla zasebno rezidenco predsednika Pereza, nato pa še predsedniško palačo Miraflores, kjer je tudi sedež vlade. Predsednik Perez, ki je izjavil, da so ga uporniki skušali umoriti, je v obeh primerih odnesel celo kožo, povsod pa je prišlo do zelo ostrih spopadov in upornikom le za las ni uspel prodor v predsednikov delovni kabinet.
Upornim vojakom je uspelo zasesti nekatera področja v državi, medtem pa se je predsednik Perez nekajkrat pojavil na televiziji. Sprva je bil precej zaskrbljen, kasneje, ko je postalo jasno, da ga glavnina vojske podpira, pa je bil mnogo bolj gotov, ob njem pa se je na ekranih pokazal tudi obrambni minister, general Fernan-do Ochoa Antich. V svojem posegu je tudi povedal, da redna vojska ponovno nadzira položaj povsod v državi, včeraj približno ob 18. uri po srednjeevropskem času pa so se predali še zadnji uporniki.
Predsednik Perez je včeraj podpisal odlok, s katerim za največ deset dni ukinja nekatere ustavne pravice, med katerimi so še posebej drastično skrčene individualne pravice, da bi na ta način čim prej vzpostavili red po vsej državi. Za zdaj tudi še ni znano število žrtev poskusa državnega udara. Neuradni viri govorijo o 36 mr-
tvih, od katerih jih naj bi bilo 16 med policisti in gardisti predsednika Pereza, 20 pa med uporniki. Toda te številke se nanašajo izključno na spopade v prestolnici, zato bo dokončno število žrtev najbrž višje.
Čeprav vse kaže, da gre za udar skrajne desnice, pa naj bi bili med uporniki tudi nekateri bolj levo usmerjeni elementi. Tako naj bi eden od vodij poskusa udara podpolkovnik Arias pripadal »bolivar-skemu revolucionarnemu gibanju«, ki si prizadeva za čim bolj »široko« vlado. Ob vsem tem pa je predsednik Perez iz tujine in države prejel številne solidarnostne izjave. Na televiziji je Perez poskus udara ocenil »kot hudo izgubo ugleda« za državo.
Pripadnika Perezu zveste nacionalne garde med boji v Caracasu (AP)
TITOGRAD — Črnogorski predsednik predsedstva Momir Bulatovič je dejal, da nima mandata volilcev za ustanovitev samostojne, suverene in neodvisne Črne gore. Če pa bi se prebivalci te republike odločili za takšen korak, bi osamosvojitev morala izpeljati kakšna druga politična stranka. Kljub temu se je Bulatovič zavzel za čimprejšnji razpis referenduma. Po njegovem mnenju ga zahtevajo že gospodarske reforme. Kot je dejal, delavci, ki po več mesecev ne dobivajo plač, vse bolj kritično gledajo na nekatere ustanove, kot so na primer jugoslovanska armada in jugoslovanski parlament, ki porabita veliko denarja, pravih učinkov njihovega dela pa ni. (dd)
Brez hujših kršenj premirja na Hrvaškem v Bosni in Hercegovini pa napetost raste
ZAGREB — Vodja skupine častnikov za zvezo Združenih narodov, avstralski polkovnik John VVillson, je v Zagrebu na novinarski konferenci dejal, da je premirje na bojiščih na Hrvaškem stabilno in da le tu in tam izbruhne kakšen manjši incident. Dejal je tudi, da imajo njegovi častniki zelo dobre delovne razmere in sicer pri obeh sprtih straneh. Kot je povedal, so te dni predstavnikom hrvaške in jugoslovanske vojske v glavnem dajali nasvete, kako naj se izognejo novim incidentom.
V nasprotju z VVillsonovimi izjavami pa hrvaška stran poroča o čedalje pogostejših kršitvah sarajevskega premirja. O kršitvah poročajo tako s slavonskih bojišč kot iz okolice Zadra. Agencija Tanjug pa se sklicuje na podatke jugoslo-
vanske armade in trdi, da so za kršitve premirja krive hrvaške sile. Večkrat naj bi Hrvati kršili premirje na dubrovniško-herce-govskem bojišču.
Medtem pa se vedno bolj zapleta tudi v Bosni in Hercegovini. Po nedeljskih in ponedeljkovih protestih muslimanov v raznih krajih Bosne je včeraj več sto prebivalcev hrvaške narodnosti iz Mosta-rin okolice s tankovskimi ovirami in tovornjaki blokiralo magistralno cesto, ki Mostar povezuje s Čitlukom in Širokim bregom. Za ta korak so se odločili zaradi ravnanja rezervistov jugoslovanske armade, ki se nahajajo na območju te občine. Ti rezervisti so namreč povzročili vrsto resnih incidentov, med drugim so celo ugrabili nekega letalskega oficirja.
(dd)
Na območju Pakraca je včeraj vladal relativen mir (Telefoto AP)
Neverjetno odkritje karabinjerjev v enem od manjših krajev v bližini Turina
Starši 23 let skrivali prizadetega sina
Stefano Bruno z očetom in materjo po neverjetnem odkritju (Telefoto AP)
TURIN — Več kot dvajset let so starši v neki sobici pred ljudmi skrivali svojega 43-letnega prizadetega sina. Do tega neverjetnega odkritja so prišli karabinjerji iz Moncalierija, ki so na podlagi anonimnega pisma pregledali hišo družine Cagliero v Noneju, majhnem kraju pred Turinom. V 4 kvadratne metre veliki sobici brez sanitarij, in v kateri je bil namesto postelje razmajan fotelj, so našli Stefana Bruna Cagliera, kateremu je bila ta sobica zadnjih 23 let edino življenjsko okolje. V njej se je hranil, umival se ni, potrebe pa je opravljal kar na tla. Kapetan karabinjerjev Stefano Palazzi je povedal, da je imel moški izredno dolge lase in dolgo brado, namesto hlač pa je imel neke vrste krilo.
Bil je brez spodnjega perila, na nogah pa je imel vrvice, za katere pa se ne ve, če so morda služile, da so ga z njimi zvezali.
Starša Stefana Bruna, 77-letna Biagio in Margherita, sta povedala, da sta sina pač zaprla pred svetom zaradi njegove duševne bolezni. Zagovarjala sta se tudi, da je bil njun sin tisti, ki je želel, da ga zaprejo. Stefana Bruna so odpeljali v bolnišnico, zdravnik družine Cagliero pa je povedal, da družina ze dve leti ni med njegovimi pacienti, medtem ko naj bi Stefana Bruna pregledal nazadnje pred 25 leti. Pn celotni zadevi bo treba pojasniti še precej stvari, edini razlog za tako ravnanje pa se za zdaj lahko išče v popolni ignoranci, saj finančnih težav družina Cagliero, ki ima še enega mlajšega sina, ni imela.
nadaljevanji s 7. strani - nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s L strani
• Potreben je
s Slovenijo, medtem ko bi si Ljubljana želela tudi jamstvo za srednjeročne in dolgoročne operacije. Izmenjava med Italijo in Slovenijo je leta 1990 dosegla poldrugo milijardo dolarjev in Italija je bila drugi gospodarski partner Slovenije.
V okviru razgovorov sta Andreotti in Peterle načela tudi vprašanje manjšinskih pravic in zaščite, ki je še nerešen problem v odnosih med Rimom in Ljubljano. Slovenski premier je na novinarski konferenci dejal, da je treba najti rešitev postopno in da je najbrž primerno, da bi izvedencem dali določen čas, da bi ocenili to problematiko. Zagotovil je tudi, da Slovenija namerava spoštovati tristranski memorandum o zaščiti italijanske manjšine, čeprav ga ni formalno podpisala.
Po izjavah glasnika Palače Chigi Mastrobuonija je Andreotti izjavil Peterletu, da manjšine ne smejo predstavljati breme. Po mnenju italijanskega premiera je treba izkoristiti v naj večji meji potencial manjšin, da postanejo dejavnik vzajemnega privlačevanja. S tem stališčem je, po poročanju agencij, soglašal predsednik slovenske vlade, ki je tudi dejal, da je za iskanje kakovostnih rešitev potreben čas. Dodal je tudi, da Slovenija ni nikoli postavila tega problema s stališča mehanične recipročnosti, zaželel pa si je, da bi bila zaščita manjšin na ravni evropskih standardov. Izrazil je tudi upanje, da bodo ta vprašanja rešena na bilateralni ravni in je bil optimist glede njihove rešitve, tudi ker sedaj vprašanje ni več ideološko pogojeno kot v preteklosti.
Med pogovorom sta se Andreotti in Peterle dotaknila tudi vpra-
šanja priznanja Slovenije. Italijanski premier je dejal, da je Italija priznala Slovenijo nekoliko bolj pozno od predvidenega, vendar je bila zamuda predvsem izraz želje, da bi mlado republiko priznala Evropa. Peterle pa je v tem okviru dejal, da je bila podpora Italije Sloveniji velika.
Pozneje se je slovenski premier srečal s predsednikom zunanjepolitične komisije poslanske zbornice Flaminiom Piccolijem, ki je bil vselej zelo kritičen zaradi previdnega odnosa Italije do Slovenije.
• Maribor
ni bilo osamljeno, se bo novim evropskim državam kmalu pridružila tudi Slovaška. »Pozabite Evropo,« je med drugim dejal v svoji primerjavi Estonije in Slovenije ameriški profesor dr. Henry Hut-tembach, »to, kamor vstopa Slove-
nija, je Nemčija.« Če imata obe novi državi podobno preteklost, je nekako razumljivo, da je pred njima tudi podobna prihodnost. Njun skupni imenovalec je negotovost, stalna nevarnost lokalnih ali celo večjih vojn, ki jo povečuje tudi splošna »nevrotična reakcija ljudi na njihovo preteklost.« Z vračanjem v preteklost se odpira tudi problem teritorija novih držav, s katerimi pa so najtesneje povezana iredentistična gibanja, ki zahtevajo pravično vzpostavitev meja.
Konferenca bo svoje delo nadaljevala danes, ko bodo predstavniki štirih delovnih skupin predstavili rezultate svojih pogovorov, tridnevno znanstveno srečanje v Mariboru pa bo zaključil Moreno Bucci, predstavnik Sveta Evrope.
DRAGICA KORADE
Med strankami razlike glede volilnega sistema
LJUBLJANA — Parlamentarne stranke, ki se zavzemajo za kombinirani volilni sistem, so včeraj koordinatorju strank ob pripravah na volitve 1992 Dušanu Plutu poslale svoj predlog volilnega zakona v državni zbor, nam je povedal Anton Tomažič, predsednik poslanskega kluba SDZ - Narodne demokratske stranke.
Za kombinirani volilni sistem zavzemajo Slovenska ljudska stranka (prej SKZ-LS), SDZ - Narodna demokratska stranka, Demokratska stranka, Slovenski krščanski demokrati in Demosov poslanski klub. Na srečanjih predstavnikov teh strank in Demosovega kluba so se dogovorili za kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev volili po večinskem, 44 poslancev pa po proporcionalnem sistemu, medtem ko sta dve mesti v državnem zboru rezervirani za predstavnika italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji.
Anton Tomažič je kombinirani volilni sistem ocenil kot preprost sistem, po katerem bi vsak volilec prejel dve glasovnici, na eni glasovnici bi volil posameznika, na drugi pa stranko.
Tudi stranke, ki se zavzemajo za proporcionalni sistem (SDSS, LDS, ZS, SDP, SSS, LS) so se že sestale in se opredelile za podrobnosti proporcionalnega volilnega sistema z internimi strankarskimi preferenčnimi listami. Kot smo izvedeli, bodo dokončno oblikovan predlog Dušanu Plutu poslali jutri.
Predvidoma v petek, 7. februarja, se bodo vse stranke ponovno sestale na koordinaciji pri Dušanu Plutu. (STA)
S skupščine evropskih dežel v Mannheimu
»Za Evropo dežel ne Evropo držav!«
MANNHEIM — Za 179 dežel, ki so sestavni del več kot 20 evropskih držav, je bila medvladna konferenca v Maastrichtu šele začetek, ne pa dosežek v prizadevanjih za nov evropski model, v katerem naj odigrajo dežele in druge decentralizirane upravne sredine pravo strateško vlogo v sklopu nastajajoče gospodarsko-poli-tične unije na stari celini.
To so soglasno poudarili na četrti skupščini evropskih dežel v Mannheimu (Baden-Wiirttem-berg), ki se je začela pod predsedstvom italijanskega ministra Carla Berninija včeraj in se bo nadaljevala še danes. Sklepi, ki so dozoreli v Maastrichtu, so samo »majhen predujem« h globalni podobi deželne ureditve od Uralo v pa tja do Atlantika, so zatrdili včeraj v Mannheimu.
Ob tem so odločno pribili, da je bilo vendarle kaj več doseže-
nega na ravni Evropskega sveta v Strasbourgu: znotraj slednjega bo maja formalno nastala specifična konferenca deželnih oblastev in to ločeno od oblasti krajevnih ustanov.
Po Berninijevem mnenju je ravno ta neodločnost oziroma neopredeljenost Evrope držav (»...tudi po Maastrichtu še zmeraj Evropa držav in ne Evropa dežel!«) prava šibka točka v programu, ki ga je sprožila Evropska skupnost; v njem ni govora o federalističnem konceptu in načelu vzajemne pomoči, sicer pa tudi ne upošteva pravilno sprememb, ki so nastale na celini. Novost ni toliko v izbrisu Sovjetske zveze, je razložil Bernini, pač pa v tem, da moramo graditi zdaj novo evropsko panoramo zunaj skoraj komfortnih shem iz Jalte. Skratka, deželam več vloge in s tem več besede državljanom.
Pojutrišnjem in v soboto v Benetkah na pobudo združenja Nord-Est
Na posvetu o Jadranski iniciativi bo govor tudi o jugoslovanski krizi
»Sredstvo razumevanja« v vidiku februarskega zasedanja o politični kooperaciji v Lizboni
BENETKE - Na pobudo združenja Nord-Est, ki mu predseduje italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, bodo priredili pojutrišnjem in v soboto, 7. in 8. februarja, v Benetkah mednarodno zasedanje o perspektivah tako imenovane Jadranske iniciative. Vladni predstavniki in gospodarstveniki v zastopstvu Italije, Grčije, Albanije in vseh republik bivše Jugoslavije pa ne bodo obravnavali samo problemov v zvezi z zaščito Jadrana, temveč bodo tudi poglobili vprašanje o bodočem sodelovanju na političnem področju, sicer pa bodo razgovori prvenstveno gospodarske narave.
Gospodarski svetovalec italijanskega zunanjega ministra Stefano Parisi je poudaril v tej zvezi, da bi moralo zasedanje omogočili nove politične in diplomatske iniciative na Balkanu. Jadranska pobuda je še mlada, je dodal Parisi, saj sta jo sprožili Italija in Jugoslavija leta 1989 — Albanija, Grčija in Komi-
sija EGS pa podpisale leta 1991, in vendar je že čas, da se preuredi. Gre za sredstvo kooperacije, ki lahko postane neobhodno potrebno, da se novim jugoslovanskim republikam in sami Albaniji prepreči daljše obdobje mednarodne osamelosti, je pripomnil.
Na vprašanje, ali bo prisotnost Bosne in Hercegovine ter Makedonije (ki jih mednarodna skup-, no st še ni uradno priznala) na zasedanju pomenila morda, da bodo kmalu vključene v Jadransko pobudo, je Parisi odvrnil, da se bo to zgodilo šele po njihovem uradnem priznanju. Kaj pa Makedonci in Grki: bodo res sedli skupaj za omizje? »Ne verjamem, da se ne bi bili Grki pripravljeni pogovarjati z Makedonci o ekonomskih problemih,« je naglasil Parisi.
Okoliščina, da bodo v Benetkah za eno in isto mizo sedeli predstavniki vseh republik nekdanje Jugoslavije, bi po zatrdilu Parisija
lahko predstavljala stvarno »sredstvo za razumevanje« v vidiku ministrskega zasedanja o evropski politični kooperaciji, ki bo 17. februarja v Lizboni in na katerem bodo razpravljali tudi o jugoslovanskem vprašanju.
Med instrumente ekonomske narave, s katerimi lahko razpolaga danes Jadranska pobuda, je Stefano Parisi uvrstil italijanski državni "zakon za vzhod", ki ga je nedavno odobril italijanski parlament in ki predvideva v ta namen nakazilo 900 milijard lir v treh letih. Ne gre pa za neposredno finansiranje, marveč za spodbudo k izoblikovanju še drugih ne samo italijanskih — enako usmerjenih finančnih paketov.
Na beneškem zasedanju bodo tudi zastopniki Svetovne banke in podobnih mednarodnih ustanov, v čemer vidi Parisi voljo po uresničitvi sinergij s finančnimi subjekti, ki lahko konkretno, dejavno posežejo v jadransko stvarnost.
Seminar za italijanske šole v Kopru
Evropeizirati tudi narodnostne šolske programe
KOPER — Geografske in politične meje ne bi smele postati tudi meje duha, je ob ponedeljkovem začetku 31. seminarja italijanskega jezika in kulture poudaril dr. Srečko Zakrajšek, direktor zavoda za šolstvo Slovenije, in dodal, da bi bilo usodno, če bi koncept »evropeizacije šolskih programov« obšel slovensko šolstvo, enako pa velja tudi za šolstvo italijanske skupnosti.
Tudi tokratni tradicionalni seminar, namenjen srednješolcem in njihovim učiteljem s šol z italijanskim učnim jezikom, naj bi udeležencem seminarja prinesel nova spoznanja, ki se vse bolj uveljavljajo v evropskem šolstvu.
Udeležence seminarja je pozdravil in zanje priredil sprejem Luigi Solari, generalni konzul Italije v Sloveniji. Ob uvodni slovesnosti je kot častni gost najprej spregovoril esejist, kritik, poznavalec nemške književnosti Claudio Magris, kasneje pa je nastopila še baročna skupina Nova akademija s krajšim koncertom. Predavanja so se začela v torek v koprskem gledališču, trajala Pa bodo štiri dni. Najprej bo peda-Soška svetovalka Italije pri Evrop-ski skupnosti Enrichetta Marin Predstavila pedagoške usmeritve v evropskih šolah, profesor Luciano Monica pa bo predstavil tudi vprašanje izobraževanja učiteljev italijanskih šol v Istri in Kvarnerju in sicer na osnovi raziskav, ki jih je °Pravil pred kratkim. Filmski kritik Uiuseppe Ghigi bo analiziral razmerje med književnostjo in filmsko Umetnostjo. Dr. Alessandra Tiddia ho predstavila razstavo o mitih iz tržaškega muzeja Revoltella (o identiteti Trsta). Profesor Giorgio Man-z°ni s tržaške univerze bo predaval ? vplivu znanosti in tehnologije na človekovo življenje. Gian Antonio taladini, profesor z beneške univer-Zer bo predstavil pregled političnih Problemov, ki jih postavlja novo ev-mpsko ravnotežje. Franco Fido, pro-es°r s harvadske univerze, pa bo sPregovoril ob 200-etnici smrti dramatika Carla Goldonija.
BORIS ŠULIGOJ
^Nedogovorjeno66 fie pa neodgovorno
^ članku "SSk o Turellovih izja-am Nesprejemljiv korak nazaj", ki ^mo ga objavili v nedeljo, je bila ^?Paka: nedogovorjeno smo zameji z neodgovornim. Pravilno bi se d °ral stavek glasiti tako: Tudi za-Qeva v zvezi z deželnim zakonskim s/iutkom o Krasu, ki ga je socialis-cm' deželni odbornik Carbone spet stavil, potem pa ga začel postavati nQ ysto drugačne, nedogovor-v °snove, kaže na čudne odnose deželni večini in do slovenske °rodnostne skupnosti.
V Šturjah blizu Ajdovščine so odkrili spominski plošči F. Terčelju in S. Gregorcu
AJDOVŠČINA — Preteklo nedeljo so v Šturjah pri Ajdovščini slovesno odkrili spominski plošči zaslužnima duhovnikoma in narodnima delavcema, profesorju Filipu Terčelju in monsinjorju Srečku Gregorcu.
Slovesnost je potekala ob 100. obletnici rojstva Filipa Terčelja, ki je bil doma iz Grivč pri Šturjah, plošči pa so odkrili na pročelju Marijinega doma, ki ga je dal sezidati msgr. Gregorec med svojim večletnim župnikovanjem v Šturjah v času med obema svetovnima vojnama.
O liku duhovnika, pridigarja, pesnika in glasbenika Filipa Terčelja je na slovesnosti spregovoril g. Jožko Kragelj.
Spomnil je, da je bil Terčelj po prvi svetovni vojni eden izmed najpomembnejših prosvetnih organizatorjev na Goriškem, zaradi česar so ga fašistične oblasti preganjale, leta 1931 zaprle in ga potem poslale v konfinacijo v južno Italijo.
Ob povratku se je umaknil v Ljubljano, a tu ni bil dobro zapisan pri novi oblasti, saj so ga ustrelili leta 1946 v Podbrdu skupno z župnikom Francem Krašno iz Sorice. To tragično življenjsko pot je zdaj popisal tudi književnik Marjan Brecelj iz Nove Gorice v knjižici, ki je v teh dneh izšla pri založbi Ognjišče v Kopru.
Lik msgr. Srečka Gregorca pa je na nedeljski slovesnosti predstavil g. Dušan Bratina.
Govoril je o njegovem mnogos-transkem delu, ki je segalo od dušnopastirskega pa vse tja do literarnega področja.
Spomnil je tudi, da je msgr. Gregorec od konca druge svetovne vojne do svoje smrti leta 1972 živel v Gorici, kjer je nekaj časa tudi urejal otroško revijo Pastirček.
Obe spominski plošči je odkril koprski generalni vikar Renato Podveršič. Med slovesnostjo so bile na sporedu tudi recitacije pesmi obeh slavljencev, domači mešani pevski zbor in kvintet Su-mus pa sta tudi nekatere zapela.
Vprašanje senatorja Spetiča rimski vladi glede ravnanja s slovensko narodno manjšino
RIM Tržaški slovenski senator Stranke komunistične prenove Stojan Spetič je naslovil predsedniku vlade in ministrom za deželne, notranje in zunanje zadeve vprašanje glede dogajanj po priznanju republike Slovenije oziroma glede odnosa do slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Senator ugotavlja, da je Italija 16. januarja priznala Slovenijo, da pa je hkrati izbruhnil med državama spor okrog vzajemnega ravnanja z narodnima manjšinama: Italija ni pristala na memorandum o zaščiti Slovencev, Slovenija pa zato ni podpisala tristranske spomenice o zaščiti italijanske manjšine v Istri. V tej razburkani pogajalski fazi, nadaljuje Spetič, pa so prišle do izraza z italijanske strani, kot kaže, grozeče namere o povračilnih ukrepih, ko ne bi Slovenija osvojila stališča, ki ga je zavzela na pogajanjih Italija. Že v naslednjih dneh, navaja senator, je Deželni odbor
za nadzor nad delovanjem krajevnih ustanov izbrisal iz občinskega statuta v Sovodnjah na Goriškem sleherni namig na rabo slovenščine, deželna vlada je »zamrznila« zakon o Krasu in dodelitev ustreznih finančnih sredstev Kraški gorski skupnosti, kjer prebivajo pretežno Slovenci, posamezni sodniki v Gorici in Trstu pa poizkušajo preprečiti izvajanje člena št. 109 kazenskega postopnika, ki predvideva v raznih procesnih fazah rabo manjšinskih jezikov.
Spetič vprašuje vladne zastopnike, ali je mogoče gornje dogodke oceniti kot povračilne ukrepe proti slovenski manjšini kot talki italijanske države in sredstvu pritiska na sosedno državo, in, ali ne menijo, da je tako ravnanje nevredno civilne države, ki bi morala nasprotno nadaljevati pogajanja, istočasno pa izvajati politiko širokih jamstev manjšini, ki živi na njenem ozemlju, in tako okrepiti lastni pogajalski položaj.
Posvet o slovenski kulturni politiki
NOVA GORICA — Ob Dnevu slovenske kulture no-
Predstavitev knjige "Romanje v Julijce46
ŽABNICE Predstavitev knjige Rafka Dolharja "Romanje v Julijce1', ki jo je v Žabnicah pripravil tamkajšnji Slovenski klub Kanalska dolina, je doživela lep uspeh. V dvorani restavracije Kristali se je namreč za to priložnost zbralo veliko domačinov in gostov. Med prisotnimi so bili tudi tolminski župan Viktor Klanjšček, zastopnik Občine Kranj, predstavniki Demokratičnega foruma ter Narodnega sveta koroških Slovencev.
Vse je uvodoma pozdravil predsednik Slovenskega kluba Rudi Bartoloth, ki je podčrtal prizadevanja kluba, da bi tudi v teh krajih ohranili slovensko besedo.
O knjigi "Romanje v Julijce" in njenem avtorju je spregovoril Salvatore Venosi. Omenil je veliko ljubezen, ki veže Rafka Dolharja na te kraje. In prav to je bil glavni vzgib, ki je botroval nastanku knjige s takšno vsebino, katere-odlomek je prebral rektor svetovišarskega samostana pater Filip Rupnik.
Ob koncu, vidno ganjen, je spregovoril še avtor sam. Rafko Dolhar se je spomnil na svoja mladinska leta, na očeta, ki mu je vzbudil lju-bezem do Kanalske doline in do Julijcev.
Za kulturni utrinek pa so poskrbela dekleta Višarskega kvinteta, ki so z ubranim petjem še dodatno popestrila večer. (R.P.)
vogoriška Stranka demokratične prenove prireja jutri, 6. februarja, ob 16. uri v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma zanimivo javno tribuno o slovenski kulturni politiki. Na njej bodo spregovorili o različnih konceptih te politike, o subvencioniranju in tržnosti kulture, o burnih polemikah, ki se zadnje čase vršijo v vseh institucijah, ki so pristojne za to temo, vključno s slovensko skupščino, ter sploh o umeščenosti kulture v prostor in čas in v aktualne družbeno-ekonomske in družbeno-politične razmere.
Uvodne misli na tribuni bodo imeli dr. Matjaž Kmecl, član Predsedstva republike Slovenije, Sergij Pelhan, novogoriški župan, in Rudi Šeligo, predsednik skupščinskega odbora za kulturo. Na pobudi novogoriških prenoviteljev sodelujejo še Vesna Čopič, sodelavka odbora za kulturo pri skupščini Republike Slovenije, dr. Lev Kreft, republiški poslanec, Matjaž Puc, ravnatelj Slovenskega verskega muzeja v Stični, Jože Osterman, kulturni delavec, Braco Rotar, profesor na filozofski fakulteti, ter republiški poslanec Borut Šuklje.
KD priredi v Špetru posvet o Sloveniji in o naši manjšini
ŠPETER — "Odnos Krščanske demokracije iz Na-diških dolin in Furlanije do Slovenije v luči mednarodnega priznanja". To je tema konference, ki jo beneško vodstvo KD priredi v petek, 7. februarja, ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Špetru. Na konferenci bosta poleg krajevnih predstavnikov KD sodelovali še Adriano Biasutti (v imenu strankinega vsedržavnega vodstva) in videmski pokrajinski tajnik Luciano Missera. Kakor piše v tiskovnem poročilu stranke, hoče KD s tem posvetom potrditi svoja stališča do nove državne stvarnosti onstran meje in do vprašanja Slovencev v Benečiji, (r.p.)
Tolminci obogatili februar s kulturo
TOLMIN — Mesec kulture bo tokrat na Tolminskem še posebej bogat, saj obsega vrsto glasbenih, literarnih in lutkovnih pobud, ki jih bo po vsej občini organizirala Zveza kulturnih organizacij.
Niz kulturnih pobud se bo pričel že jutri, 6. februarja, ko bo v tolminski knjižnici ob 18. uri koncert idrijskega mešanega zbora Ivan Rijavec.
Sopranistka Majda Lužnik in tenorist Metko Bajt bosta nastopila v torek, 11. februarja, ob 20. uri v tolminskem šolskem centru.
Novo pesniško zbirko "Meglene nitke" bodo v petek, 14. februarja, v tolminski knjižnici predstavili avtorji Andreja Lutman, Ines Bavčar in Jožek Štucin.
Jožek Štucin bo zbirko "Meglene nitke predstavil tudi v kobariškem muzeju in sicer 18. februarja zvečer.
Mesec kulture na Tolminskem bodo sklenili s koncertom domačega Pihalnega orkestra, ki bo pod vodstvom dirigenta Otona Konjedica nastopil 25. februarja ob 20. uri v kinogledališču. (r.p.)
Splošnim negativnim trendom se pridružujejo specifični vzroki
Tržaško gospodarstvo doživlja najbrž najtežjo krizo v vsem povojnem času
Upoštevana bo turistična namembnost objekta
Precej ponudb za odkup bivšega hotela Europa
Trst doživlja najbrž najtežjo gospodarsko krizo po vojni, čeprav je vsaj na zunaj ni mogoče zaznati po izrazito opaznih znakih. Blažijo oziroma maskirajo jo namreč pretekla leta blagostanja, za katere ni bila značilna samo brezskrbna poraba, pač pa tudi varčevanje in raznovrstno investiranje prihrankov.
Tako previdnost je bilo mogoče zaznati že pred in med prazniki ob koncu lanskega leta, ko je tržaška trgovinska mreža doživela znaten upad običajno cvetočega predprazničnega prometa. Še več: niti razprodaje, ki še trajajo, trgovcev oziroma njihovih blagajn prav nič ne tolažijo. Ljudje se pač izogibajo nakupov, ki niso ne-obhodni, pa naj so cene še tako privlačne. To pa pomeni, da je večina trgovcev še naprej v težavah zaradi neprodanih zalog, ki prinašajo nelikvidnost, njene posledice pa so zgovorno razvidne iz seznamov stečajev in upniških terjatev pri tržaškem sodišču.
Še bolj dramatični znaki splošne krize izhajajo iz podatkov o upadanju zaposlitvene ravni oziroma o naraščanju brezaposlenosti. Seznami iskalcev zaposlitve so že pred meseci presegli deset tisoč vpisanih, medtem ko se je do sedaj ta številka v tržaški pokrajini gibala med osem in devet tisoč vpisanimi. Negativni trend potrjujejo tudi podatki o gibanju tržaškega tržišča dela za lansko leto (sicer samo od 1. januarja do 30. oktobra), ko je razmerje med tistimi, ki so dobili delo in tistimi, ki so ga izgubili, prvič doseglo negativno razliko za 191 enot, medtem ko je bilo še v letu 1990 pozitivno za 2.373 enot. Slika pa je v resnici mnogo slabša, saj v te podatke ni vštet zajeten delež zaposlenih v trgovskem sektorju, ki je po lanskem oktobru občutno znižal zaposlitveno raven, blaži pa jih občutno število na novo zaposlenih v javnih službah, ki jih je predpisal zakon št. 56. Primerjava med letom 1990 in prvimi desetimi meseci lani podrobneje izgleda takole: v industrijskem
Aguila - do kdaj še simbol tržaške krize?	(Foto Križmančič)
sektorju je leto 1990 prineslo 680 delovnih mest, deset mesecev leta 1991 pa odvzelo 174 mest; v javnih službah je bilo leta 1990 139 novih zaposlitev, leta 1992 pa 332 (kot rečeno, zahvaljujoč se zakonu št. 56); v ostalih sektorjih, in torej predvsem v storitvenem, pa je bilo leta 1990 kar 1.542 novih zaposlitev, medtem ko se je v prvih desetih mesecih lani število delovnih mest skrčilo za kar 343. Povrhu sta v seznam mobilnosti delovne sile pri uradu za delo vpisani 202 osebi, od katerih je največ bivših zaposlenih pri Iretu (94), pri Stocku (42) in Baxterju (30).
In že smo pri najtemnejšem poglavju tržaške krize, ki poleg starih (kot sta Aguila in Iret) odpira nove, še do včeraj neslutene rane: napovedano krčenje delovnih mest v tržaških veleblagovnicah Upim in v podružnici v hudo krizo zabredlega Oli-vettija, predčasne upokojitve (50) in tehnološki višek (44) v škedenjski že-
lezarni in še cela vrsta manjših gospodarskih enot, ki so morale skrčiti ali celo opustiti dejavnost.
Medtem ko osem bivših delavcev rafinerije Aguila še vedno na cesti čaka na novo zaposlitev, nekateri drugi pa na začasnih ali zasilnih delovnih mestih, je položaj še bolj dramatičen v vrstah Iretovih nameščencev. 94 že odpuščenih še vedno ni našlo dela, tisti, ki so ostali, pa so že od lanskega junija brez plač, ker podjetje nima delovnih naročil. Potrpljenje zaposlenih je skoraj pri koncu, zato so pred jutrišnjim sestankom med sindikati in vodstvom podjetja na tržaškem Združenju industrij cev napovedali, da bodo v primeru nadaljnjega izmikanja vodstva podjetja prisiljeni ukrepati po legalnih poteh. Podobno grozijo tudi sindikalni predstavniki delavcev škedenjske železarne, ki je s Pittinijevim prihodom doživela tehnološko prenovo, a tudi neusmiljeno krčenje delovne sile. Problem predstavlja predvsem 44 delavcev, za katere odbor Cipe decembra lani ni odobril dopolnilne blagajne, zato sindikati presojajo možnost, da bi podjetje tožili zaradi neenakopravnega obravnavanja odvečne delovne sile.
Kot kaže ta sicer nujno skrčena panorama tržaškega ekonomskega trenutka, ima sedanja kriza pri nas več vzrokov in jo bo torej tudi zelo zapleteno reševati. Splošnemu negativnemu gospodarskemu trendu, ki je značilen za ves industrijski svet, se ob meji pridružujejo neposredne posledice konfliktnih dogajanj na bivših jugoslovanskih tleh, svoje pa je prispeval tudi nov deželni zakon o spodbudah za industrijo, ki je zmanjšal finančne prispevke in olajšave za tržaško in goriško pokrajino. Zakon za obmejna območja je medtem še v predalu, same začasne olajšave, ki jih je vlada odobrila za tržaški storitveni sektor pa gotovo ne bodo mogle preprečiti, da se ne bi razmere vsaj v prvi polovici letošnjega leta, žal, še poslabšale, (vb)

s ;	^
V Italiji in tudi v tujini vlada precejšnje zanimanje za odkup hotela Europa v nabrežinskem bregu. To je na včerajšnji seji deželnega sveta povedal odbornik za finance Dario Rinaldi, ki je rekel, da je Dežela doslej dobila že devet ponudb (sedem iz Italije, eno iz Avstrije ter eno iz Nemčije), napovedujejo pa se še druge, ki jih bo uprava v kratkem vse pozorno ocenila in jih obravnavala v skladu z zakonodajo o prodaji javne oziroma deželne imovine. Deželna uprava postavlja kot pogoj, da mora stavba tudi vnaprej služiti v turistične in hotelske namene, prednost pa bodo imeli tisti kupci, ki imajo namen obnoviti v hotelu Europa gostinsko šolo ali pa kako strukturo za poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje.
Hotel Europa je od prvega januarja zaprt, gostinska šola pa ne deluje že nekaj časa. Objekt je zaposloval približno petdeset usluž-
bencev (deset stalnih, ostali pa so delali s pogodbami), ki jih Dežela - kot je napovedal odbornik Rinaldi - namerava pravnomočno vključiti v svoj organik. Za rešitev tega vprašanja je odbor že oblikoval zakonski predlog, o katerem bo v kratkem tekla beseda v deželnem svetu, ki bo tudi pravočasno seznanjem o postopku za prodajo hotela.
Rinaldi je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavili zastopniki MSI, Liste za Trst in svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Slednji je izrekel zadovoljstvo nad odbornikovim odgovorom in opozoril deželno upravo, naj upošteva prioritetno turistično namembnost hotela Europa in naj ne pozabi, da je bilo zemljišče, na katerem so zgradili ta objekt, nekoč last Občine Devin-Nabrežina.
Na sliki (foto Križmančič); hotel Europa na nabrežinski obali.
Predlog Zveze za okolje
Tramvaj proti onesnaženju
Zaradi emergenčnega stanja, ki vlada v mestnem prometu, in vse večjega onesnaženja, ki je zajelo-že vsa večja italijanska mesta, med njimi tudi Trst, Zveza za okolje opozarja prebivalstvo in upravitelje, da se zavzamejo za rešitev glede javnih prevozov, ki v zadnjem času pridobiva vse večji konsenz med neposredno prizadetimi: Zveza ima v mislih ponovno usposobiti in valorizirati velike prednosti prevozov na tračnicah (tako s tramvajem kot z "lahkim metrojem") tudi v mestu. Gre za rešitev, dodaja, ki jo končno jemljeta v poštev tudi Konzorcialno podjetje za prevoze in tržaška Pokrajina.
In prav s poročilom Ivana Bel-trambe, koordinatorja Foruma za prevoze pri federaciji Zelenih, na temo "Revolucija v javnih mestnih prevozih: tramvaj", se bo jutri, ob 17.30, v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8, začel drugi ciklus predavanj Univerze zelenih iz Trsta, ki jo prireja Zveza za okolje pod naslovom "Promet in okolje: ideje in predlogi za mestno gibljivost."
Informacije so na razpolago v uradih tržaške Zveze za okolje, v Ul. Machiavelli 9, od torka do petka, od 10. do 13. in od 15. do 19. ure (tel. 364-746).
Achille Occhetto jutri v našem mestu
Jutri bo na obisku v Trstu vsedržavni tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto, ki bo dopoldne in v prvih popoldanskih urah imel vrsto sestankov, pozno popoldne pa bo sodeloval na deželni skupščini svoje stranke, ki bo ob 18.30 v konferenčni dvorani nekdanje Pomorske postaje. Occhetto bo govoril o krajevnih vprašanjih in o vlogi Trsta v državni in v mednarodni stvarnosti, nedvomno pa se bo dotaknil tudi volilne kampanje, ki se obeta vroča in polemična.
Occhetto se bo takoj po prihodu v Trstu (ob 11.30 v hotelu Savoia) sestal z zastopstvom slovenske manjšine v Italiji, nato bo imel razgovore z voditelji Italijanske unije iz Istre in Reke in s poslanci italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu. Tajnik DSL se bo sestal tudi z garanti novonastale tržaške Demokratske lige, ki jo bo poslanec VViller Bordon prav danes dopoldne (ob 11. uri v Novinarskem krožku) na tiskovni konferenci predstavil javnosti.
Danes na Opčinah na pobudo Knjižnice P. Tomažič
Javna debata o volitvah
V Prosvetnem domu na Opčinah bo nocoj z začetkom ob 20.30 javna razprava na žgočo temo »Slovenci na volitve: skupaj ali ločeno?«, ki jo prireja krajevna knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. Gostje tega nadvse aktualnega večera bodo slovenski senator Stranke komunistične prenove Stojan Spetič, načelnik slovenske komponente Demokratične stranke levice in deželni svetovalec Miloš Budin ter deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Openska knjižnica se že dalj časa zanima za aktualne tematike našega političnega in družbenega vsakdana.
Široko zasnovan načrt Pokrajine za valorizacijo Ribiškega naselja
V prihodnjem desetletju bo lahko v Ribiškem naselju v devinsko-nabrežinski občini zraslo novo naselje, ki bo imelo prometne infrastrukture, plaže, turistično pristanišče in pa druge strukture za ladje-delniško dejavnost in marikulturo.
Načrt, ki je v obravnavi že več kot tri leta, je odobril tržaški pokrajinski odbor prav pred začetkom komisarske uprave; načrt je bil sedaj izročen devinsko-nabrežinski občinski upravi, ki ga bo moralo proučiti in prevzeti nase potrebni proceduralni postopek za njegovo realizacijo. Osnovne smernice pobude, ki je razčlenjena v vrsto podrobnih sektorialnih načrtov, so bile orisane na včerajšnji tiskovni konferenci, katere so se udeležili predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, odbornik za načrtovanje Salvatore Cannone in devinsko-nabrežinski župan Vittorino Caldi. Osnutek pokrajinske uprave, pri izdelavi katerega so sodelovali tudi svobodni profesionalci, predvideva ustvaritev novega rezidenčnega področja, ki naj bi ga izgradili okrog naravnega in arheološkega parka Timava za skupnih 40 tisoč kubičnih metrov. V to naselje bi se lahko vselilo 400 prebivalcev, uredili bi 1.500 privezov, poleg tega pa bi sanirali področje starega kamnoloma in ga namenili za športne in gostinske strukture, za kopanje in za parkiranje. Prostor za ladje-delniške dejavnosti in za marikulturo bi
razširili z novim pomolom za natovarjanje in raztovarjanje blaga.
Osnovno vlogo bo pri vsem tem imela deželna uprava na osnovi obstoječih zakonov, je dejal predsednik Crozzoli in dodal, da je tudi naloga Dežele podpisati programski sporazum s pokrajinsko upravo. V tem okviru in v vzporednem sporazumu med Pokrajino in Občino bi bilo potrebno koordinirati finansiranja in posege za uresničitev pobude, ki bo veljala več desetin milijard lir; delno bi jih prispevale javne uprave in delno zasebniki. Za sam načrt o novem naselju je bilo doslej treba odšteti 170 milijonov lir.
Pokrajinski odbornik Cannone je na tiskovni konferenci orisal nadaljnje ukrepe, ki jih bo morala sprejeti občinska uprava, ki je v prvi vrsti poklicana za izdelavo potrebnih variant urbanističnega načrta, tako za dela na zemlji kot za dela na obali, kjer bo potrebno zgraditi zunanji valobran. Pri vseh teh delih pa bo treba, je še dodal, stalno usklajevati in.harmoni-zirati stanovanjske, produktivne in ambi-entalne interese.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava je opozorila na propad, v katerem se trenutno nahaja Ribiško naselje in pri tem podčrtala, da so sedaj potrebni začasni "mašilni" ukrepi na obstoječih stavbah; bile so namreč zgrajene na navoženem materialu, zaradi česar nosijo strukturalne napake, ki jih promet težkih vozil na bližnjih cestah še bremeni.
e


Celoletna
Mesečna
-
200.000 lir
23.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavo-dov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Novi šoferji za ACT
Upravna komisija Konzorcialnega podjetja za prevoze je na svoji zadnji seji med drugimi vprašanji sklepala o izidu javnega natečaja za linijske šoferje. Delo posebne ocenjevalne komisije, ki se je začelo junija lani in se zaključilo 18. decembra, je predvidevalo tri različne izpite, ki jih je opravilo 270 kandidatov: pismeno nalogo, ustni izpit in vozniški izpit.
Že v prvih mesecih tega leta bo podjetje začelo najemati v službo kandidate na osnovi lestvice usposobljenih, lestvice, ki pa bo ostala "odprta" za dobo 24 mesecev in iz katere bo v tem obdobju črpala kan-
didate, da bi zapolnila organik, seve- i da v mejah obstoječih normativov. : Uprava ACT je ob tem izrazila po- j sebno zadovoljstvo za splošno dobro | pripravljenost, ki so jo pokazali kandidati.
Danes ob 17.30 bo v domu Brdina na Opčinah, Proseška cesta 109, predavala vzgojiteljica Stanka Čuk, nameščena na deželnem pedagoškem zavodu IRRSAE, o specialni psihologiji.

Občina le napoveduje delno prepoved prometa, a ne ukrepa
»Izmenične tablice«: nič novega
Kaotičen promet v središču mesta je glavni krivec za povečano prisotnost ogljikovega monoksida v zraku	(foto Križmančič)
Če bo onesnaženje zraka v Trstu tri dni zaporedoma preseglo varnostno mejo, bo potrebno omejiti promet v mestu z uvedbo takoimenova-nih »izmeničnih tablic«. Tako je včeraj »odločila« tržaška občinska uprava po srečanju župana, odbornikov za okolje in urbanistiko in občinskih izvedencev s funkcionarji Krajevne zdravstvene enote in poveljnikom mestnih redarjev. »Odločitev« dejansko ni odločitev, saj prestavlja na kasnejši datum tisto, kar bi morali tržaški mestni možje skleniti že pred časom, najkasneje pa že pretekli teden. A o tem kasneje...
Po srečanju je tiskovni urad Občine poslal sredstvom javnega obveščanja daljše poročilo o sestanku, iz katerega izhaja, da bi morebitni ukrep o omejitvi prometa z uvedbo »izmeničnih tablic« veljal od 7. do 20. ure za zasebni promet v središču mesta. V komunikeju piše, da je župan Richetti seznanil udeležence srečanja s trudom, ki so ga v preteklih tednih vložili uslužbenci smetarske službe in mestni redarji, da bi omejili onesnaženje zraka.' Mestni redarji so bili na primer še posebno »pazljivi« na avtomobile, ki so jih lastniki ustavljali na prepovedanih mestih s prižganim motorjem. Prav prižgan motor s svojimi izpušnimi plini vpliva na koncentracijo ogljikovega monoksida v zraku. Župan je obenem potožil, da se občani niso odzvali pozivu o omejitvi zasebnega prometa, kar naj bi po njegovem pomenilo, da jih kaj malo skrbi za lastno zdravje...
Ker vsi ti preventivni ukrepi očitno niso zadostovali, bi morali odslej sprejeti konkreten sklep: omejitev prometa z uvedbo »izmeničnih tablic«. Ta ukrep je — kot piše v sporočilu Občine — »manj boleč in manj šokanten v primerjavi z drugimi ukrepi, ki so jih sprejeli v nekaterih
drugih italijanskih mestih« (beri: popolno zaprtje mestnega središča zasebnemu prometu).
Izvedenec za promet inž. Madaro je na srečanju nakazal, katero mestno območje naj bi »izmenično« zaprli prometu. »Meja« te prepovedane mestne cone naj bi potekala po sledečil ulicah in cestah: Miramar-ski drevored do križišča z Ul. Bove-to, Ul. Boveto, Ul. Perarolo, Furlanska cesta do križišča z Ul. Perarolo, državna cesta št. 58 (Cesta za Opčine) in državna cesta št. 14 (Cesta za Bazovico) do križišča pri kamnolomu Facanoni, Trbiška cesta do križišča z Ul. Brigata Casale, Ul. Brigata Casale do križišča z Ul. Flavia, Ul. Flavia do križišča z Ul. Brigata Casale, hitra cesta do izpadnice v Ul. Caboto-Malaspina za smer od Katinare proti središču in od vpadnice z Ul. Caboto-Malaspina v smeri proti Katinari, Ul. Caboto od Trga Cagni proti industrijski coni.
Občinski odbornik za okolje Ren-zo Codarin je po srečanju menil, da
predstavlja le-to nov korak na poti senzibilizacije občanov o tem žgočem vprašanju. V nastalem položaju uporaba lastnega avtomobila ni več absolutna pravica državljana, ker * škodi zdravju skupnosti. Prav v tej zvezi je Codarin izrazil upanje, da bi se Tržačani končno le zavedli te nevarnosti.
Z uvedbo »izmeničnih tablic« (vozila s končno sodo številko registrske tablice naj bi vozili v sodih dneh, vozila z liho v lihih) bi se povečalo število uporabnikov javne avtobusne službe. Vodstvo konzorci-alnega podjetja ACT je že napovedalo, da bo — ob takem ukrepu — potenciralo nekatere linije. Po nekaterih izračunih bi se že s samo omejitvijo zasebnega prometa povečala »storilnost« avtobusnih prevozov (avtobusi naj bi bili za 15 do 20 odstotkov »hitrejši«).
Toliko o včerajšnjem srečanju in o »odločitvi« tržaških mestnih mož.
Župan Richetti in njegovi niso praktično ničesar odločili. Razlog za
njihovo ne-početje je preprost: bližnje upravne volitve. Odstopajoči Richettijev odbor se je zbal, da bi se z nepopularnim sklepom zameril volilcem, zaradi česar se je odrekel svoji funkciji javnega upravitelja. S preprostimi besedami: politična ra-čunica je prevladala nad zdravim razumom, in to na račun zdravja občanov.
Richetti bi moral ukrepati že pretekli teden. Občinski odbor je namreč pred meseci odobril sklep, po katerem bi morali drastično omejiti promet v mestu, če bi merilne naprave KZE tri dni zaporedoma (za osem ur dnevno) beležile prekomerno stopnjo onesnaženosti zraka. To se je pretekli teden tudi zgodilo: 29., 30. in 31. januarja so naprave KZE na Trgu Goldoni opozorile, da je onesnaženost zraka prekoračila dovoljeno stopnjo. Občinski odbor pa takrat sploh ni ukrepal: upal je v burjo, da bi razpihala pline in osvežila ozračje, zanesel se je na konec tedna, ko je promet v mestu mnogo manjši kot sredi tedna (ob sobotah so podjetja in ustanove zaprte, v ponedeljek so zaprte številne trgovine...).
Tudi včerajšnje tiskovno sporočilo jasno kaže, kako se občinski odbor — zaradi bližajočih se volitev — otepa odgovornosti. V komunikeju namreč piše, da »predaja župan vso zadevo oblasti, ki bo v kratkem prevzela krmilo Občine« in v tej zvezi tudi izrecno omenja komisarja. V istem odstavku dodaja, da bi »v nujnem primeru še pred imenovanjem komisarja sam župan podvzel ustrezni ukrep«. Tako »zagotovilo« se dokaj smešno sliši. Nujni primer, ki bi »sprožil« županov poseg, bi se lahko konkretiziral šele po treh zaporednih dneh prekomernega onesnaženja, to je nič prej kot v petek...
M. K.
V želji za obnovitev sodelovanja
Tombesi na obisku pri Gospodarski zbornici Hrvaške
Delegacija tržaške Trgovinske zbornice pod vodstvom predsednika Tombesija se je včeraj mudila v gosteh pri hrvaški Gospodarski zbornici v Zagrebu. Z njenim predsednikom Gazyjem se je Tombesi pogovarjal predvsem o aktualnih problemih sodelovanja s Hrvaško, tako v okviru skupnosti Alpe-Jad-ran kot potujoče pristaniške razstave Transadria in dvostranskih odnosov. Sogovornika sta namreč soglasno ugotovila skupen interes za tak razvoj, ki naj objame ves mejni prostor novih držav Slovenije in Hrvaške, Trsta in italijanskega severovzhoda.
Glede sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran je Tombesi podčrtal, da je tržaška zbornica v okviru stalne konference predsednikov trgovinskih zbornic AJ sklicna točka za jadransko pristaništvo ter za tehnološko inovacijo in uporabno raziskovanje, to pa so hkrati področja, za katere je hrvaška zbornica še posebej zainteresirana. Kar zadeva Transadrio, katere odboru trenutno predseduje prav Tombesi, pa sta se sogovornika strinjala, da bi bilo marca prihodnje leto primerno prirediti manifestacijo pretežno kongresne narave in na visoki ravni, na kateri bi sodelovala štiri glavna severnojad-ranska pristanišča. In končno, v zvezi z medsebojnim sodelovanjem sta se predsednika zbornic seznanila z najnovejšimi razmerami, Gazy pa je izrazil pripravljenost, da bi tržaška podjetja sodelovala tako pri povojni obnovi na Hrvaškem kot pri modernizaciji tamkajšnjih industrijskih obratov, še zlasti v lesnem sektorju. Govorila sta tudi o avtonomnem računu in o prilagoditvi mešanih italijansko-jugoslo-vanskih zbornic novim razmeram.
Opravil bo vrsto meritev stopnje onesnaženosti
Župan Paletti in prof. Merku na ponedeljkovem večeru v DSI
Zeleni vlak pri nas
Narodno prebujenje v Reziji
Zeleni vlak že četrto leto kroži po Italiji in proučuje stopnjo zvočne Ohesnaženosti in onesnaženosti zraka: včeraj je prispel v naše mesto, kjer bo °stal do nedelje. Gre za pobudo Zveze za okolje, s katero seveda sodeluje državno železniško podjetje, ki je dalo na voljo poseben vlak-laboratorij.
Vlak sestavlja več vagonov, ki so jih glede na naloge tega posebnega Haka primerno opremili: v enem (na sliki D. Križmančiča) so uredili ne-kakšno konferenčno dvorano s 50 sedeži, v drugem so namestili razstavo o v^rokih in posledicah onesnaženja, potem so pripravili še vagon za ogled yic*eo kaset, nujno potreben je bil še vagon-shramba, nakar v zeleni vlak ®°di tudi vagon, v katerega so namestili kolesa, ki jih bodo uporabili v P®tek, 7. februarja na shodu naravovarstvenikov, in končno je tu še vagon-lat>oratorij.
Z zelenim vlakom so v Trst prispeli tudi strokovnjaki, ki bodo opravili Predvideno testiranje stopnje onesnaženosti; rezultate bodo predstavili na lskovni konferenci v soboto. Do vključno petka pa si lahko zeleni vlak °9leda vsakdo.
V Društvu slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek govor o "narodnem prebujenju" v Reziji in Terski dolini. Srečanja sta se udeležila prof. Pavle Merku ter rezijanski župan Luigi Paletti, ki je govoril v svojem narečju.
Prof. Merku je najprej povedal nekaj zgodovinskih podatkov, ki so potrebni za razumevanje problemov teh krajev. Usodna je bila predvsem meja na Idrijci, najusodnejša meja, kar jih je kdaj bilo na Slovenskem, je dejal predavatelj. Ta meja je tako razdvojila naše ljudi, da se še danes težko sporazumevajo. Tudi sredi tega stoletja je železna zavesa še delila nadi-ške, terske in rezijanske Slovence. Predvsem v zadnjem času pa so se razmere bistveno spremenile in se je pri teh ljudeh spet začela pojavljati močnejša zavest narodne pripadnosti. Dokaz za to je tudi dejstvo, da je bila pred dvema mesecema na pobudo občine Rezija konferenca za sestavo rezijanske slovnice in pravopisa. Zasedanja so se udeležili svetovni strokovnjaki iz Evrope in iz ZDA, svoj referat pa je prebral tudi prof. Pavle Merku. Ta konferenca je prvi konkretni korak za sestavo slovnice v rezijanskem narečju. V kratkem bodo v Amsterdamu izšli tudi akti o tem strokovnem zasedanju.
Solidarnost prebivalcev Krogelj z družino ki ji je požar pred kratkim uničil hišo
Pred dvema tednoma je sredi Krogelj zgorel sta-]si del hiše, v kateri prebiva družina Corsini. Kljub °volj hitremu posegu gasilcev so plameni v bistvu Pičili vse, kar se je uničiti dalo v stavbi, iz katere je Pblačinom, ki so prihiteli na kraj dogajanja, uspelo siti le zelo malo stanovanjske opreme. Tedaj so v °2aru, poleg pohištva, podov in strehe, zgorela tudi Sa oblačila zakoncev Corsini. Dogodek pa je nemalo Otresel oba otroka, ki sta se ognja zavedala še v Pranjih prostorih.
Življenje te krogljanske družine sploh ni lahko, arejša hči je od mladih nog fizično prizadeta, kljub 11111 pa je z dobro voljo dosegla že marsikateri re-
zultat na športnih srečanjih za prizadete po vsej Italiji. Najmlajši od treh sinov pa že nekaj let aktivno sodeluje pri otroškem, nato še pri mladinskem pevskem zboru v društvu. Da bi vsaj deloma priskočili na pomoč tako hudo prizadeti družini, so vaščani iz Krogelj in Doline prostovoljno začeli zbirati denar. Odziv je bil res hvalevreden, saj je vsota denarja, ob prispevku dolinske župnijske skupnosti in KD Valentin Vodnik dosegla skoraj 12 milijonov lir. Prispevek, ki je v takih okoliščinah lahko vsaj v začetno pomoč, so te dni izročili prizadeti družini. Edi Corsini je izrazil v imenu vse družine zahvalo prav vsem, ki so jim stali ob strani v teh dneh.
Predavatelj je poslušalce seznanil z nekaterimi jezikovnimi značilnostmi tega narečja. Ob koncu je še dejal, da smo se v vseh teh letih premalo zanimali za svoje rojake v Reziji. Kot Italijani smo tudi Slovenci krivi pred njimi, saj smo ravnali z njimi zgodovinsko in politično napačno. Prof. Merku je govoril tudi o kulturnem življenju v Reziji, kjer deluje med drugim eden najstarejših folklornih ansamblov; nastal je pred več kot 150 leti. Omenil je tudi najpomembnejše ustvarjalce, ki še danes pišejo in pojejo v rezijanskem narečju.
Govor je bil tudi o razlikah med Rezijo in Tersko dolino. Rezija je doživela svoj gospodarski razmah po potresu, saj si je z državnimi finančnimi prispevki zelo opomogla, v Terski dolini pa so razmere veliko slabše. Tudi tu pa je mogoče opaziti, da se ponovno prebuja narodna zavest. Se letos bo na primer tiskan abecednik za terske otroke. Problemi v teh krajih so seveda še hudi, predvsem zaradi upadanja števila rojstev, je zaključil prof. Merku, ni pa rečeno, da se to stanje ne bo izboljšalo, saj novi premiki v Evropi marsikaj obetajo.
Ob koncu je spregovoril tudi župan Paletti, ki je v svojem na-
rečju povedal nekaj več o življenju v tej dolini, o številnih teZa-vah, s katerimi se morajo spopadati prebivalci Rezije, povedal pa je tudi nekaj podatkov o kulturnem vrenju na tem ozemlju. Večer se je zaključil z zanimivim razgovorom med gostoma in občinstvom. (hj).
Na sliki (foto Križmančič) župan režije Paletti (levo) in prof. Merku med ponedeljkovim večerom v DSI.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra in teta
Marija Mahnič vd. Coccoli
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 6. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalujoči hčeri Mariuccia in Adriana s Kristjanom, vnuka Živa in Andrej, nečaki Mirella, Marko in Aleks z družinami.
Opčine, 5. februarja 1992
Z lepo in vsebinsko proslavo dneva slovenske kulture
V barkovljanskem društvu dostojno počastili Prešerna
V barkovljanskem društvu so v nedeljo, 2. februarja, proslavili dan slovenske kulture. Najprej je Tržaški oktet zapel Prešernovo Zdravljico v Vrabčevi priredbi, nakar je Aleksander Furlan prebral nekaj priložnostnih besed v počastitev pokojnega skladatelja Ubalda Vrabca, prisotni pa so se poklonili njegovemu spominu z enominutnim molkom. Napovedovalka večera Sandra Poljšak je nato predstavila pesnika in kulturnega delavca Aleksija Pregar-ca, ki je prebral prisotnim Prešernovo pismo staršem, v katerem pesnik razlaga domačim, da ne bo stopil v bogoslužje, ampak bo nadaljeval s študijem prava. To je edino ohranjeno pismo, ki ga je Prešeren napisal staršem. Sledil je nastop Tržaškega okteta, katerega umetniški vodja je Aleksandra Pertot. Oktet je zapel sklop slovenskih pesmi, skladateljev Vrabca, Facnerja, Bučarja, Merkuja, Gašperšiča in Venturinija. Pevci so s svojim petjem osvojili občin-
stvo. Skratka so s svojim glasom očarali prisotne. Tržaški književnik Aleksi) Pregare, ki poleg pesmi piše radijske, televizijske in gledališke tekste, je podal svoje misli ob branju lastnih pesmi. Prisotni so sledili njegovemu nastopu z veliko pozornostjo in so ga nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Večer je zaključil Tržaški oktet, ki je napovedanemu sporedu dodal še kolo Vasilija Mirka in Vodopivčevo Žabe. Naj pohvalimo tudi napovedovalko Sandro Poljšak, ki je povezovala točke večera z jasnim in prijetnim glasom ob branju sporeda.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je s svojim navdušenim ploskanjem izkazalo odobravanje nastopajočim in prirediteljem uspelega večera. Vsemu temu je seveda sledila družabnost, (dp)
Na sliki (foto Magajna): nastop Tržaškega okteta na proslavi v barkovljanskem društvu.
Pomemben jubilej Dorke Sancin
Dorka Sancin praznuje danes pomemben življenjski jubilej, sedemdeset let življenja, ki je bilo posebno v času Narodnoosvobodilne borbe dokaj razgibano. Dorka - s partizanskim imenom Jasna - je bila velika aktivistka, kurirka in prosvetna delavka, ki je dan na dan tvegala svoje življenje za veliko stvar. Dorka-Jasna je sestra legendarnega Mira Bandija, komandirja, ki je junaško padel v Jelšanah med znamenitim napadom na partizansko postojanko.
Dorka je tudi vsa povojna leta ostala zvesta obiskovalka vseh naših kulturnih prireditev in, kolikor more, tudi zvesto spremlja delovanje sekcije VZPI Dolina, Mač-kolje, Prebeneg.
Ob prazniku ji vsi prijatelji in znanci ter bivši soborci in aktivisti kličejo na še mnoga in zdrava leta. (ris)
razna obvestila
Slovenski kulturni klub organizira tudi letos ob Prešernovem dnevu literarni, likovni in fotografski natečaj. Mlade umetnike prosimo, da bi izročili svoje izdelke poverjenikom na šolah ali na sedež SKK vsaj do jutri, 6. februarja. Za katerokoli informacijo se lahko obrnete na prof.co Susič , tel. št. 211551.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol Nabrežina sklicujeta v petek, 7. februarja, ob
19.30	v prvem in ob_ 20. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini.
I včeraj - danes
Danes, SREDA, 5. februarja 1992
AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 -Dolžina dneva 9.54 - Luna vzide ob 7.45 in zatone ob 19.16.
Jutri, ČETRTEK, 6. februarja 1992
DOROTEJA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.14 najnižja -24 cm, ob 9.51 najvišja 38 cm, ob 16.16 najnižja -55 cm, ob 22.49 najvišja 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
6,4	stopinje, zračni tlak 1013,2 mb ustaljen,brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorena Sushmel, Ste-fania Capriulo, Lorenzo Ciano, Andrea Polla, Astrea Bartoli.
UMRLI SO: 55-letna Bruna Zotti, 87-letna Maria Machnich, 66-letni Pietro Stancich, 71-letna Ada Ghersa, 77-letna Sucia Fabris, 90-letna Anna Ličar, 61-let-na Corinna Covra, 69-letni Gino De Luca, 79-letna Maria Callin, 95-letna Maria Lipolt, 64-letni Aurelio Rocchetti, 83-letna Gemma de Galateo, 57-letni Oron-zo Prete, 87-letna Maria Colluzzi, 79-let-ni Carlo Zorn, 74-letni Giovanni Carlin, 85-letna Maria Tonelli.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3. do nedelje, 9. februarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Fabio Severo 112, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 (tel. 308248).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Danes praznuje v Križu 50. rojstni dan naš dolgoletni pevec
SERGIO
Prisrčne čestitke mu izrekajo člani MPZ Vesna
čestitke
Danes praznuje 70. rojstni dan DORKA SANCIN iz Doline. Obilo sreče in zdravja ji želijo mož Mirko, sin Boris in hči Neva z družinama.
Danes slavi 70. rojstni dan DORKA SANCIN iz Doline. Še mnoga srečna in zdrava leta ji voščita družini Prašelj št. 351 in Slavec št. 88.
Danes praznuje 80. rojstni dan VERA SANCIN. Še veliko zdravih let ji želijo pravnuki Matevž, Aleš, Ambrož in Maša.
__________gledališča________________
Gledališče ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) ponovitev Goldonijeve komedije MODRA ŽENA v izvedbi gledališke skupine A.U.D.A.C. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstava je v abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 11. do 16. februarja bo na sporedu predstava ČUDEŽNO JABOLKO Nic-holsona v režiji Giancarla Sbragie.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V	nedeljo ob 15.30 (red G) bo na sporedu MOJSTRI PEVCI IZ NuRNBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, re- * žija Stefano Vizioli. Prodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
Vodstvo gledališča obvešča, da se bodo predstave začele točno ob 19. uri, popoldanske pa ob 15.30, razen sobotne predstave (za red S), ki se bo začela ob 16. uri. Priporoča se točnost, ker bo po pričetku predstave vhod v dvorano gledalcem prepovedan in bodo morali počakati do odmora. Predstava traja 4 ure in 55 minut (vključno z odmorom).
La Contrada - Gledališče Cristallo
Ob 15. do 23. februarja bo na sporedu Pirandellovo delo IL GIOCO DELLE PARTI. Režija Beppe Navello.
Milje - Gledališče Verdi
V	soboto, 8. februarja, bo na sporedu predstava Paola Hendela z naslovom CADUTA LIBERA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
razstave
V	TK galeriji razstavlja do 12. t. m. svoje skulpture JO AN MANUEL LLA-CER.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava ' Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Cartesius bodo v petek, 7. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slikarke ALIČE PSACAROPULO. Razstava bo trajala do 20. februarja po običajnem urniku.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 10. februarja odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A bodo v soboto, 8. t. m. , ob 18. uri odprli razstavo slikark OLGE in TATIA-NE RADTCHENKO. Razstava bo trajala do 29. februarja.
Milje - V Občinskem kulturnem centru, na Trgu Republike 4, je do 9. februarja odprta razstava z naslovom »Sioux, stoletnica VVounded Knee". Razstavo je organizirala Fameia Muggesana, pripravil jo je fotograf Giorgio Štern pod pokroviteljstvom občine Milje. Urnik ogleda: 10.30-12.30, 17.30, 19.00, ob praznikih 10.00-12.00.
V	galeriji Fine Art v Ul. della Guar-dia 16 je do 17. t. m. na ogled razstava slikarke ANGIOLE GATTI.
V	galeriji Rettori Tribbio je do 14. t. m. odprta razstava v spomin na preminulega slikarja GIORGIA MILIA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah 11-13.
kino
ARISTON - 15.30, 22.10 Paura d amare, i. Al Pacino, Michelle Pfeiffer.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Hot Shots.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Harley Da-vison & Marlboro man.
NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Prova schiacciante, r. VVolfgang Petersen.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ramba e Animalia le donne del peccato, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Papa, ho trovato un amico, i. Dan Aykroyd, Ja-mie Lee Curtis, Macaulay Culkin, Anna Chlunsky.
MIGNON - 16.00, 22.15 II Decameron, r. Pier Paolo Pasolini, □ □
EDEN - 15.30, 22.10 Katerina e lo stallo-*ne, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Robin Hood il principe dei ladri, i. Kevin Costner.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Rapsodia in agosto, r. Akira Kurosavva.
ALCIONE - 17.00, 22.10 Terminator 2, il giorno del giudizio, i. Arnold Schwar-zenegger.
RADIO - 15.30, 21.30 Sulka's daughter -La figlia di Sulka, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □□
___________koncerti______________
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopil KVARTET FONE’.
razne prireditve
SK Devin vabi NA OGLED DIAPOZITIVOV nocoj, ob 20. uri v društvenih prostorih osnovne šole Cerovlje. Mitja, Edvin in Niko vam bodo prikazali znamenitosti s potovanja z motornimi kolesi od Nabrežine do najsevernejše točke Evrope (Nord Cap).
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine nocoj, ob 20.30 srečanje na temo SLOVENCI NA VOLITVE: SKUPAJ ALI LOČENO ? Sodelujejo Miloš Budin, Ivo Jevnikar in sen. Stojan Spetič. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda vabi v petek, 7. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled igrice KDO JE KRIV - avtorice Stane Milič - Lazar v izvedbi KD Kraški dom.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 organizira tudi letos ob Prešernovem dnevu literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade umetnike. V soboto, 8. t. m. bo ob 18.30 v klubovskih prostorih recital literarnih prispevkov v izvedbi gledališkega krožka SKK, razstava literarnih izdelkov in fotografij ter razglasitev imen nagrajencev in nagrajevanje. Vabljeni!
KD Vigred vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v nedeljo, 9. februarja, ob 17.30 v osnovni šoli v Šempolaju. Nastopajo: otroški zborček KD Vigred, pevski zbor Primorsko - Mačkolje in dramska skupina KD Kraški dom iz Repna. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec — Ul. Monte Sernio 27, vabi na proslavo DNEVA KULTURE, ki bo v soboto, 15.t.m„ ob 20. uri. Gostuje PD DOMOVINA iz Ospa z veseloigro »Vozel«. Priložnostni govor bo imela Marta Ivašič.
mali oglasi
Ul. Flivli Ul Strunar« 98 - Živil« - TRST - Til. 231118
NUJNO iščemo skladišče ali prostorno podstrešje, približno 10 kv. m na Krasu. Tel. od 8.30 do 12.30 na tel. št. 361655.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz nemščine in italijanščine. Tel. 228339.
PRODAM po zelo ugodni ceni zaradi iz-brisanja registracije gliserja izven krovni motor selva 80 k.s. electric z vsemi priključki, letnik '89 rabljen eno poletje. Cena 2.500.000 lir. Tel. 327342.
ZA 500.000 LIR prodam opel ascona 1.300 ali ga zamenjam za motorno kolo. Tel. ob večernih urah na št. 826527.
AUTOBIANCHI 112 in fiat 126 v dobrem stanju prodam. Tel. št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
PRODAM A 112 bele barve, 42.000 km, letnik '85. Tel. št. 226207.
PSE PUDLE (barbone) bele barve z rodovnikom prodam. Tel. št. 327214 v večernih urah.
STANOVANJE V CENTRU OPČIN dajemo v najem za urad. Tel. št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
IŠČEM žensko za skupno življenje. Tel. št. 422932.
PRODAJAMO mladiče buli—terier (face dawn) odličnih staršev. Telefonirati dopoldne na tel. 226415.
PRODAM Opel Corsa 1200, letnik '89, prevoženih 30.000 km. Telefon 231984.
PRODAM Fiat Uno 60S, letnik '86, v dobrem stanju po ugodni Ceni. Telefon 0481/21065.
PRODAM snežne verige za avtomobil srednje velikosti znamke Konig hitre nastavitve. Telefonirati ob uri obedov na št. 415797.
PEKARNA — slaščičarna išče vestno prodajalko ali vajenko. Tel. 226147.
prispevki
Ob prejemu čestitk 1992 darujeta Ma-falda Košuta in Nino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V isti namen daruje Mira Tretjak-Zuliani
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Ob zaključku včlanjevanja ANPI in čestitk 1992 darujejo člani 575.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Ob obletnici smrti dragega očeta daruje N.N. 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Angela Kralja darujeta Oskar in Milena (Padriče) 20.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na 3. obletnico smrti Dušana Starza daruje žena Nina 25.000 lir za MPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na gospo Gabriello Badalič-Ban daruje družina Hussu 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Eme Kerševan daruje Nadja Pahor 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Emo Kerševan daruje Rožica Božič 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Emico Košuta, Rudija in Slavico Košuta, sestrično Ličko Sedmak in teto Rožo Košuta daruje Vlasta z možem 100.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Jeruzalema Kariš daruje sestrična Zora Pregare
15.000	lir za KD Rovte-Kolonkovec. V isti namen daruje Jolanda Guštinčič 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
Namesto cvetja na grob Eme Kerševan daruje Jolanda Guštinčič 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	počastitev spomina drage Eme Kerševan daruje Minka Pahor 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Ob 4. obletnici smrti Ivana Andolška daruje žena 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Emo Kerševan daruje Ema Tul 20.000 lir za Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem.
V	počastitev spomina Eme Kerševan daruje Bojana Modrijan 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	počastitev spomina Eme Kerševan daruje Silvana Malalan 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Emo Kerševan daruje Slava Slavec 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Eme Kerševan daruje Nevenka Pečar 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 25.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na maestra Ubalda Vrabca daruje Jadranka Granier 25.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Nadjo Dolenc daruje Jadranka Granier 25.000 lir za Svetoivanski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na Emo Kerševan daruje dr. Sonja Mašera 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na drago Emo Kerševan darujeta Pina Blažina in Pavla Kukanja
50.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Anico Sardoč daruje Vera Sardoč 200.000 lir za popravilo cerkve v Sli vnem.
V	spomin na Ivana Breclja darujejo Bogdan Kralj, Diego Ferlan, Robert Videni in Franko Pahor 100.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade in 100.000 lir za Dekliški zbor Devin.
V	spomin na Ivana Breclja daruje Marija Vidoni 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na draga Emo Kerševan in prof. Ubalda Vrabca darujeta Sonja in Tanja Stubel 30.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Anice Sardoč daruje Irena Srebotnjak 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob 20. obletnici smrti in priliki rojstnega dne Vekoslava Špangerja daruje, hči nadja 20.000 lir za Zvezo aktivistov NOB.
Ob vplačanju članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Bianca Batič 5.000 lir, Srečko Colja 5.000, Vida ’ Grgič 5.000, Josip in Marija Vodopivec 10.000, Giovanni in Nina Giaconi 15.000 ter Dana in Boris Možina 10.000 lir.
V	zahvalo za prejeta voščila daruje Marija Sosič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Gabrijela Kovačič Vuga daruje 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na drago Emo daruje Vlasta Jankovič 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Pepi Starc daruje 20.000 lir za SKD Tabor.
Na pobudo tržaškega VZPI-ANPI so za pomoč žrtvam vojne v Jugoslaviji prispevali: Boris Kariš 170.000 lir, Andrej Renar 50.000 lir, Alenka Fonda 100.000 lir, Livia Kaučič 100.000 lir, Valentin Pavlic 100.000 lir, Evgenija Kozina 100.000 lir in Marina Bernetič 100.000 lir. Še enkrat pozivamo vse naše člane in prijatelje, da prispevajo za to humanitarno akcijo - VZPI-ANPI 'Pomoč žrtvam vojne v YU - Aiuti vittime guerra in YU" pri sledečih bankah v Trstu: Banca Čommerciale Italiana, Ag. 1, c/c 3090343/51/09, Trst; Tržaška kreditna banka - Trst, c/c 6705/05; Hranilnica in Posojilnica Opčine - Trst, c/c 9991/1.
Akcijo bomo zaključili 15.2.1992.
menjalnica
4. 2. 1992
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MIT.AN	TRST		TUJE VALUTE
Ameriški dolar ....	.	1201,70	1140.—	Švicarski frank ....
Nemška marka		.	751,60	742.—	Avstrijski šiling ...
Francoski frank ...	220,55	218.—	Norveška krona ...
Holandski florint .	.	667,68	660. -	Švedska krona	
Belgijski frank		36,50	35,50	Portugalski eskudo
Funt šterling		. 2157,50	2130.—	Španska peseta ...
Irski šterling		. 2005,80	1980.—	Avstralski dolar ...
Danska krona		.	193,94	190.—	Jugoslov. dinar ...
Grška drahma		6,506	6 —	ECU	
Kanadski dolar		. 1020,75	970.—	Slovenski tolar ....
Japonski jen 		9,51	9,20	Hrvaški dinar	
FIXING BANKOVC1 j MILAN TRST
842,10	832'
106,857
191,67
206,93
8,735
11,937
902,—
1534,85
105."' i 188.-"; 203.-" I
8." I
11,3°
850.-"|
6,5"
14,5"
12.-"
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
leiei.:	aeuez u«tu/ o # w
Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan . 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
< .p
Prva kaseta skupine Zebra imago iz Izole
T	Svojo prvo kaseto Za zaprtimi vrati je izolska skupina Zebra imago
dočakala po petih letih obstoja, kar naj bi bil za slovenske razmere 1 kolikor toliko normalen čas resnega dela, po katerem lahko res nekaj 3 pokažeš. Z izidom kasete pri založbi Helidon se zaključuje prvo obdobje 1 njihovega glasbenega ustvarjanja. Glasbo, ki je razpeta med art rockom in sympho rockom, odlikuje obilica prostora in energije, ki niti za_tre-3 nutek ni nasilna, zato pa je raznovrstnejša in izjemno neposredna. Čeprav je aranžirana skoraj do poslednjega tona, ne zgublja navdiha spon-1 tanosti in naravnosti. Zanimiva besedila Draga Misleja in Ines Cergol-Bavčar in jasna melodijska linija omogočajo neposredno komunikacijo s poslušalci. Material za kaseto je skupina posnela v študijih Tivoli v Ljubljani in York v Dekanih.
Skupina je kaseto predstavila širšemu občinstvu pretekli petek v Ajdovščini, jutri zvečer (6. februarja) bo predstavitev v Camel clubu v a Kopru, prihodnji četrtek (13. februarja) pa v diskoteki Odeon v Novi Gorici, sledile bodo predstavitve drugod po Sloveniji in v zamejstvu.
I	ZVONKA RADOJEVIČ
V ponedeljek v avditoriju Revoltella
Evine skušnjave s Susan Anthony
Prihodnji teden, točeneje v ponedeljek, 10. februarja, se bodo v avditoriju Muzeja Revoltella (v Ulici Diaz 27) ponovno začela pevska srečanja z naslovom Ura z..., pri katerih sodelujejo protagonisti operne sezone v gledališču Verdi. Tokratni gost bo Susan Anthony, mlada sopranistka, na odru nadvse izrazita Eva v VVagnerjevi operi Mojstri pevci nurnberški, ki po laskavih kritikah pravkar doživlja velik uspeh tudi pri občinstvu.
Ura z... želi biti prisrčno srečanje z umetnikom, priložnost za globlje in vsestransko spoznanje, za prijeten klepet, ki naj ponudi občinstvu karseda izdelan in popoln portret nastopajočega umetnika in pregled njegovih izkušenj.
Ameriška sopranistka je za to priložnost pripravila spored, ki dokazuje njeno vsestranskost in zmogljivost. Ob spremljavi pianistke Nataše Kersevan bo ponudila občinstvu eno najzahtevnejših Mozartovih arij Martern aller Arten iz Bega iz seraja, duhovit odlomek iz Menottijeve opere Stara devica in tat, nekaj Straussovih in Barberjevih samospevov, nato še dve španski pesmi. Spored bo zaključila z motivom Evine skušnjave po naslovu uspešnega filma, pa tudi kot potrditev naslova tega večera, v zabavo in sprostitev, nenazadnje kot zaključni poklon občinstvu.
Susan Anthony je po rodu iz Michigana, največ pa je delala v Nemčiji.
Glasovne zmogljivosti ji dovoljujejo, da lahko črpa skldabe za svoje nastope iz lažjega repertoarja, prav tako uspešna pa je, ko seže po Verdijevih in Wagnerjevih najzahtevnejših delih. Umetniška pot jo je popeljala skozi bogato koncertno literaturo do Mozartovih likov (Vitellia, Contessa, Costanza), italijanskega verizma (Pagliacci, Suor Angelica), prve nemške romantike (Franco cacciatore) do gledališča Richarda Straussa. Prav pred nedavnim je s Straussom doživela veliko priznanje, ko se je predstavila v vlogi Daphne.
Naj večje uspehe je doživela v Nemčiji, vendar s pohvalami niso štedili niti v Salzburgu, Baslu in v beneškem gledališču La Penice, kjer se je pojavila kot odlična Elza v Lohengrinu (dir. Thielemann). V tržaški Verdi se bo povrnila maja, ko bo nastopila s Straussovimi Vier letzte Lieder.
Veliko prijetnih novosti letos na skorajšnjem karnevalu v Benetkah
BENETKE — Bliža se pustni čas, čas sproščenosti, veselja in zabave. Letos vlada še posebno pričakovanje za ta tudi sicer najljubši praznik, ker je lani prav v tem času preprečila vsako praznovanje vojna v Zalivu. Karneval v Benetkah obiskujejo turisti z vsega sveta in prav njim so bile namenjene besede beneškega župana, ki je včeraj predstavil letošnje praznovanje: potekalo bo v znamenju kulture 18. stoletja. To seveda ne pomeni, da ne bo pust kot vedno praznik iluzije in minljivosti, trenutek za sprostitev in prestop v narobe svet, kjer je vse dovoljeno, vendar ob valorizaciji nekaterih kulturnih prvin, ki nudijo prazniku nove valence.
Če pogledamo pustno praznovanje s prozaične - in torej materialne - plati, je letos še posebno zanimiva prisotnost dveh sponsorjev, kot sta Reebok in Swatch, in Fininvesta. Organizatorji nameravajo razširiti praznovanje tudi na M estre in Marghero. Prvič bodo ponudili turistom tudi alternativni itinerarij, ki bo omogočil vstop v nekatere nepoznane mestne kotičke, dostop do zanimivih trgovin malih obrtnikov in še zanimivejših gostiln. Veliko se govori tudi o »spoštovanju okolja«, tako so, denimo, prepovedali ozvočenje in dodatno razsvetljavo na Trgu sv. Marka, ki ga nameravajo spremeniti v pravi »začaran trg«. Vsak dan bo tu nastopalo 300 igralcev, ki bodo predstavili gledalcem pustno praznovanje izpred dveh stoletij. Prisotno bo lutkovno gledališče, tu bodo igralci deklamirali poezije, pojavile se bodo stojnice z zanimivim blagom, poulični godci, rokohitrci, čarodeji in kurtizane. Vsi bodo lahko pozabili na hierarhije in odnose, ki jim grenijo vsakdan, ker pust dovoljuje vsako šalo, osvobaja vseh pravil in prepovedi, nobene razlike ni med igralcem in gledalcem, vse je oder ali pa odra sploh ni, ker bi uničil karneval. Pusta ne moremo samo gledati, podoživljati, vsakdo ga mora živeti.
Od 18. februarja do 3. marca bo tudi gledališče La Fenice ponudilo poseben spored pod skupnim naslovom Gershwin in njegova okolica. Ciklus se bo začel z Gershwinovo opero Porgy and Bess, 1. in 3. marca bo Henry Lewis dirigiral koncert, ki bo zajemal Amerikan-ca v Parizu in druge najslavnejša skladateljeva dela. Solist bo pianist Peter Jablonski. 29. iebraurja bo v tem sklopu tudi koncert tržaške harfistke Jasne Corrado Merlak z nadvse zanimivim repertoarjem skladb El-lingtona, Porterja, Vidalja, Gustavsona in Chertoka. Spored koncertov ponuja še nekaj zanimivosti, ki jih bomo pravočasno napovedali.
0
1 a
a
a
č
a
a
a
a
c
0
e
i-
0
v
a
b
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1_____________
6.55 Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.25 Nan.: Ellen Burstin Show in kratke vesti
11.05	Dokumentarec: II mare degli antichi (2. del)
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroška oddaja
15.00	Aktualno: Green
16.00	Mladinski variete: Big!
12.55	Kratke vesti
18.05	Variete: Occhio al bi-glietto
18.20 TV film: Gli anni dell-incubo (dram., VB 1990) 19.35 Aktualno: Una storia 19.50 Vreme in dnevnik 40.40 Film: Superfantagenio (fant., It. 1986, i. Bud Spencer)
~4.15 Dokumentarec: Zevs
22.30	Aktualno: To je Rail 22.45 Nočni dnevnik
23.00	Športna sreda: košarka (Koračev pokal)
24.00	Dnevnik in vreme 0.3o Danes v Parlamentu 9-40 Športna sreda (2. del):
tenis - turnir ATP 1.30 Filmske novosti 1-40 Rubrika opolnoči
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Dokumenti: Campus
10.00	Film: II cammino della speranza (dram., It. 1950)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Vremenska slika
13.50	Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara
15.35 Aktualno: Tua - rubrika o lepoti, Kronika v živo, rubrika Diogenes 17.25 Kratke vesti iz Milana
17.30	Odprti prostor
17.55	Glasba: Rock cafe 18.05 Športne vesti
18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.10 Nad.: Beautiful
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: La storia spez-zata (dram., It. 1991, i. B. De Rossi, 2. del)
22.15	Aktualno: Mixer
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Avanti che c'e pošto (kom., It. 1942)
1.45	Nočni spored
|	RAI 3	|
11.30	Šport: badminton U 18 (iz Rovereta)
12.00	Krožek ob 12. (vodi Romano Battaglia)
12.05 Kratke vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Mladi v demokratični Italiji 1943-1962, 15.15 Po Kolumbu...
15.45	Šport: sabljanje, 16.00 IP v balinanju, 16.35 boks
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.45	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Piero Chiam-bretti - II portalettere, 20.05 Blob
20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Mi manda Lubrano
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: Sorgo rosso (dram., Kit. 1987, r. Zhang Yi-Mou)
0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario 1.20 Nočni spored
f Zr TV Slovenija 1	|
8.50 Video strani
9.00 Zimski počitniški program: Muro v živalskem vrtu, 11.00 Poročila
11.0	Komični filmi: Vesela 20.
leta (i. Stan Laurel, Oliver Hardy)
12.30	Nad.: Louisiana
13.20 Video strani
14.35 Napovednik
14.40	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke
15.30	Dok.: Potovanja
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.40	Slovenska kronika
16.50	Spored za otroke: Klub Klobuk
18.40	Risanka
18.50	Napovednik
19.00	Žarišče
19.30	Dnevnik
19.55 Vreme in šport
20.05 Film tedna: Nevihtno poletje (Fr.,r. Charlotte Brandstorm)
21.40	Mali koncert
22.00	Dnevnik, vreme in šport
22.25	Napovednik
22.30	Nočni program Sova, vmes nan. Krila in nad. Drobne stvari ter Glasba skozi čas
0.45 Video strani
TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program: Super-book in nanizanka
17.10	Film: Seksualni simbol
18.30	Studio 2
18.50 Odprta meja in dnevnik
19.25	Nadaljevanki: Rayano-vi, 19.45 Amandoti
20.30	Intervjuji: Protagonisti
21.00	Dok.: Leta presenečenja
21.30	Nanizanka: Swat
22.20	TV Dnevnik Vsedanes
22.30	RAI - Oddelek za vzgojo in izobraževanje
f t?' TV Slovenija 2
15.30	Osmi dan
16.20	Sova, vmes nanizanka V območju somraka in nad. Drobne stvari
17.40 Euroritem (pon.)
18.00	Regionalni programi
19.00	Psiho in Napovednik
19.30	TV Dnevnik ORF
20.05	Športna sreda
21.55 Poglej in zadeni
22.25	Komorna glasba skozi stoletja (pon. 4. odd.)
23.05	Yutel
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.10 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Damir Feigel in njegovi spisi; 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Naša pesem: Učiteljski ženski zbor iz Tolmina; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
15.00	Soft mušic; 15.30 Iz preteklosti v sedanjost; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: pianist Igor Dekleva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Moje najljubše knjige; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.20 Dnevnikov odmev;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 14.30 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Odskočna deska; 20.25 Odlomki iz opere; 21.05 Zbori po želji; 21.35 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
UTcanales		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30	Nan.: Arnold, 9.00 Aliče 0.35 Film: Lo scopone scienti-fico (kom., It. 1972, i. Al-. berto Sordi)
■50 Kviz: II pranzo e servito ,. (vodi Claudio Lippi)
2-40 Variete: Non e la RAI G.°o Dnevnik TG 5 ‘>■30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, . R 15.30 Ti amo parliamone Otroški variete: Bim iR bum bam in risanke ■"0 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike
sa,
2n 7* Striscia la notizia
Film: Ho sposato un' aliena (fant., ZDA 1988, r.Richard Benjamin, i. Kim Basinger, Dan Ayk-
22	s roYd' Alyson Hannigan) 55 Variete: Scene da un
23	or matrimonio
Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes , . (24.00) Dnevnik TG 5 i' " Striscia la notizia 5 Nočni spored
8.00
10.30 10.55
11.45 12.20
13.30 13.40
13.45
18.00
18.30 19.05 19.10
20.30
22.20
23.30
1.50
Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita Kviz: Čari genitori TG 4 vesti Nad.: Stellina Otroški variete TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cris-tal, 17.20 Febbre damo-re, vmes TV 4 vesti Variete: Ceravamo tan-to amati
Kviz: Gioco delle coppie Naturalmente bella Nad.: Dottor Chamberlain, 19.30 Primavera Film: Ouando morire (dram., ZDA 1987, r. P. VVendoks, i. R. VVelch) Variete: Buonasera Film: L'ammutinamento del Caine (dram., ZDA 1954, r. Edward Dmyt-ryk, i. Humphrey Bogart) Programi non stop
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - La fuga, 9.30 Chips,
10.30	Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Variete: Mondo Gabib-bo
15.00	Nanizanke: La bella e la bestia, 16.00 Magnum P.I. - Il lupo solitario,
17.00	A-Team - La morte ha' riservato un tavolo,
18.00	MacGyver
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport
19.35	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Film: Lo straniero senza nome (vestern, ZDA 1973, r-i. Clint Eastvvood, Verna Bloom)
22.40	Nanizanka: I vicini di časa - La mia banda suo-na il rock
23.40	Film: U2 - Rattle and Hum (glas., ZDA 1988, r. Phil Joanou, i. Bono)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Happy end
16.30	Film: Eroi senza patria (pust., 1933, i. J. Wayne)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Le rocambo-lesche avventure di Ro-binHood
20.30	Film: Il tulipano nero (pust., Fr. 1963, r. Christi-na-Jaque, i. Alain Delon)
22.15	Rubrika o zdravstvu
22.45	Film: 6000 km di paura (dram., 1978, r. Albert Thomas)
TMC
8.30	Nanizanke: Batman, I giorni di Brian 10.00 Ai confini deli'Arizona
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Variete: A pranzo con VVilma
12.30	Nanizanka: Get Smart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke
15.00	Film: Il carnevale della vita (kom., ZDA 1943, i. Charles Boyer, Barbara Stanwyck)
16.50 Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban)
18.30	Nanizanka: Matlock
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Era una notte buia e tempestosa (kom., It. 1985, r-i. Alessandro Benvenuti)
22.30	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Luttazzi)
23.35	Večerne vesti
23.55 Top Šport: atletika
1.40	Nan.: II ritorno del Santo - Circolo vizioso
2.40	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI	|
10.45	Telefriuli non stop
14.00	Dok.: San Francisco
15.30	Košarka B 1
17.00	Ena rastlina na dan
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Una piccola citta
20.00	Rubrika: Parliamone
21.00	Film: Una vergine per il principe (kom., It. 1965, i. Vittorio Gassman)
22.45	Nočne vesti
23.15	Dokumentarec
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30; Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14,35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matine-ja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
L
Na rešitev čakajo številna nujna vprašanja
Prej velika naglica zdaj pa ugibanja zakaj se občinski svet ne sestane
V okviru ciklusa Teatro Giovane
Prva izvedba priredbe Goethejevega Wertherja
Skoraj dva tedna sta mimo odkar je bil na čelo goriške občine izvoljen prof. Erminio Tuzzi in odkar sta v odbor vstopila krščanska demokrata ing. Rai-mondo Cappella in arh. Dario Baresi. Drugi člani odbora so v dveh mesecih krize ostali na svojih mestih in opravljali tekoče zadeve. Bilo je torej pričakovati, po izvolitvi župana in obnovitvi odbora takojšnjo oživitev dejavnosti obnovljene uprave, tudi z namenom, da se premostijo zamude pri reševanju številnih pomembnih vprašanj.
Sejo občinskega sveta so napovedovali že v tem tednu, a je najbrž ne bo, kljub temu, da je bilo med pogajanji za obnovitev koalicije ničkolikokrat poudarjeno, da je reševanje vsaj nekaterih vprašanj izredno nujno.
Nuja pa je, kot kaže precej popustila, nekateri pa celo namigujejo na možnost, da naj bi bilo zavlačevanje s sklicom občinskega sveta pravzaprav del strategije po pretresu, ki je zajel občinski svet in zlasti vrste krščanske demokracije.
V vidu že napovedanih parlamentarnih volitev, ki bodo čez dva meseca najbrž ne bi bilo priporočljivo sprejemati takih ali drugačnih odločitev o kočljivih vprašanjih, ali pa jih prav v tem občutljivem trenutku na novo odpirati.
Slišati je, da naj bi župan Tuzzi že pisno povabil načelnike svetovalskih skupin, naj imenujejo svoje predstavnike v komisijo, ki bo izdelala predlog ' brez onejitve mandata" o lokaciji šole vojašnice za finančno stražo. Občinski svet naj bi nato sestavo komisije potrdil.
Pri tem se prepogosto, najbrž namenoma, pozablja, da ima v zadevi končno besedo občinski svet. In kakšno je razpoloženje v občinskem svetu je županu Tuzziju, pa tudi predstavnikom obnovljene koalicije znano.
Pridobivanje na času bi utegnilo torej soditi v sklop dalnjoročne strategije.
Župan Tuzzi pa bo moral slej ko prej vgrizniti v kislo jabolko. Pravzaprav gre za košarico kislih jabolk: šola za finančne stražnike, zahodna obvoznica, bolnišnici, oziroma bolnišnica, avtoporto.
Glede prvega vprašanja bo moral, če želi spoštovati voljo občinskega sveta, pristojne organe seznaniti z vsebino dokumenta, ki ga je izglasoval ta organ. Prav tako bo moral pristojne v KZE seznaniti s stališčem glede organizacije zdravstvene službe, ne glede na to, da je odbor garantov pred dnevi že sprejel, oziroma potrdil znano usmeritev o dveh objektih.
Nov politični zaplet je menda pričakovati glede zahodne obvoznice, oziroma glede variante št. 28 k splošnemu regulacijskemu načrtu. Po nekaterih vesteh Občina ne bo odgovorila na ugovore in protip-redloge dežele in bo (ali pravzaprav je že j s tem dejansko odprla zeleno luč za začetek gradnje z različnih vidikov sporne prometnice.
Glede gradnje šole — vojašnice je bilo te dni slišati tudi za predloge alternativne lokacije, poleg letališča. Objekt bi brez prevelikih težav lahko namestili, seveda ob ustrezni politični volji, na prostoru opuščene vojašnice ob Tržaški cesti, kjer je na razpolago okrog 16 hektarjev površine. Nekaj objektov bi našlo prostor v vojašnici v ulici Duca D Aosta. Obe lokaciji sta si zelo blizu.
Druga omenjena možnost predvideva gradnjo objekta na desnem bregu Soče.
Sicer pa zatrjujejo tisti, ki zavračajo možnost pozidave petine letališča, gre v tem primeru predvsem za vprašanje smotrne izrabe površin, za izbiro med nadalnjo cementifikacijo preostalih zelenih površin v občini oziroma za smotrno izrabo že pozidanih območij.
Občinski svet se jasni opredelitvi, o tako pomembnem vprašanju nikakor ne more izogniti. Pravzaprav je svoje mnenje že povedal. Vprašanje je, če bodo to mnenje upoštevali.
V petek, 7. t. m., bo v Verdijevem gledališču na sporedu krstna uprizoritev VVertherja, prirejenega po istoimenskem Goethejevem delu, kakor tudi po pismih tega velikega nemškega književnika. Za priredbo je poskrbela Maria Mazzucca, delo pa bo uprizorila goriška skupina Artisti associati v režiji Walterja Mramorja. Po premieri v Gorici bodo delo uprizorili v številnih drugih gledališčih v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi drugod po Italiji. Predvidene so tudi posebne predstave za dijake višjih srednjih šol.
Werther je prav gotovo eden izmed najznačilnejših junakov svetov- | ne književnsoti. Goethe je v njem uprizoril romantičnega mladostnika, polnega ljubezenskega hrepenenja, ki v odzivanju svojemu notranjemu i klicu nemalokrat pride v konflikt z družbo in sploh z zunanjim svetom. ; Goethejev junak je takoj po objavi knjige leta 1774 postal zelo popularen in je potem doživel več predelav. Med te se zdaj uvršča tudi Marie j Mazzucco, ki jo bo uprizorila mlajša, a že dokaj uveljavljena goriška gledališka skupina.
Petkova predstava sodi v niz prireditev Teatro giovane.
ZVEZA	__ ZVEZA
SLOVENSKE KATOLIŠKE	M
PROSVETE	IS [£™iNIH
Slovenska beseda ’91
Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture
—	Katoliški dom, nedelja, 9. februarja, ob 17. uri
V sodelovanju z Ljudsko knjižnico Damira Feigla odprtje razstave
BESEDNO USTVARJANJE NA GORIŠKEM V DESETLETJU 1981-1991
—	Katoliški dom, petek, 7. februarja, ob 18. uri
Avtoprevozniki opozarjajo na vse težje poslovanje
Predstavniki avtoprevozniških podjetij so na srečanju s predsednikom Trgovinske zbornice opozorili na splošno slabšanje položaja v tej dejavnosti in na nove izzive tržaških in videmskih avtoprevoznikov potem ko je parlament odobril tudi tem olajšave glede pogonskega goriva.
Na srečanju so podrobno analizirali položaj avtoprevozništva na območju naše dežele in sosednjih ter načeli razpravo o načinih in oblikah uspešnega zoperstavljanja tuji konkurenci. Ena od oblik je združevanje podjetij, ki naj bi dobila tako dimenzijo, da bi lahko uspešno konkurirala na evropski ravni. Druga oblika zadeva ustanavljanje nekaterih skupnih služb.
Predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua je zagotovil, da bo zbornica podpirala prizadevanja avtoprevoznikov. Prvi stvaren korak v tej smeri je odločitev o pristopu ustanove v konzorcij avtoprevoznikov CONTRAGO.
Deželni kongres SSk
Dva pomembna dogodka se bosta zvrstila ob prihodnjem in naslednjem koncu tedna. V soboto in nedeljo bo v Gorici, oziroma Doberdobu, 7. deželni kongres stranke Slovenske skupnosti, teden zatem pa pokrajinski kongres socialistične stranke.
Prvi del deželnega kongresa SSk bo v soboto, 8. februarja ob 16. uri v konferenčni dvorani na sejmišču. Zasedanje se bo nadaljevalo v nedeljo, ob 9. uri v župnijskem domu v Doberdobu. V soboto bodo opravili številne proceduralne obveznosti, prisluhnili pa bomo lahko tudi poročilom dež. tajnika, v nedeljo pa se napoveduje razprava, izvolitev deželnega tajništva in odobritev raznih resolucij
Kmalu prvi pokopi na novem delu glavnega goriškega pokopališča
Na novem delu goriškega glavnega pokopališča bodo v prihodnjih tednih predvidoma opravili prve pokope. Na novem delu pokopališča bo našlo poslednje domovanje nekaj nad tisoč Goričanov. Šeststo grobov bo v zemlji, petsto pa v posebnih komorah v
jugovzhodnem delu novega kraka. Po informacijah, ki smo jih dobili na pristojnem uradu, so vsi razpoložljivi prostori na novem delu pokopališča že oddani. Občinski upravitelji bodo morali zato čim-prej začeti razmišljati o novi razširitvi pokopališča. Tudi zaradi pro-
storske stiske, ki je vse večja skoraj v vsgh primestnih pokopališčih, od Štandreža do Podgore in Pevme.
Teh pokopališč v glavnem ne bodo širili, bodisi zaradi neposredne bližine stanovanjskih naselij, bodisi zaradi sila neprimernih značilnosti tal (zamakanje).
Dela za razširitev pokopališča trajajo od jeseni leta 1990. To kar so do zdaj opravili se nanaša le na prvi poseg. Splošni načrt namreč j predvideva nadalnjo razširitev pokopališča. Seveda je treba načrt ! uskladiti z razpoložljivostjo denar- j nih sredstev.
Na sliki — foto Marinčič j
novi del glavnega pokopališča, kjer zaključujejo dela.
kino
Gorica
VITTORIA 19.45-22.00 »Rdeče svetilke«. CORSO 17.00-22.00 »Nightmare 6, la fine«.
VERDI 18.00-22.00 »Hot shots, madre di tutti i film«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DTJdine — Trg sv. Frančiška 4 — tel-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, ul. Fratelli Roselli 23 —j tel. 410340.
Saccavini: Kaj načrtuje Indusvi v pomoč industriji na Goriškem?
Priprave na kongres PSI
V okviru priprav na 20. pokrajinski kongres Socialistične stranke, ki bo 15. in 16. februarja, se te dni odvijajo sekcijski kongresi v posameznih krajih. V sredo 29. januarja je bila kongresna skupščina članov sovodenjske sekcije socialistične stranke. Na srečanju, ki je bilo dobro obiskano, se je po predstavitvi vseh treh kongresnih dokumentov, razvila živahna razprava o številnih vprašanjih s posebnim ozirom na manjšinjsko problematiko, okolje, gospodarsko sodelovanje s Slovenijo.
Kongresne dokumente so predstavili Luciano Pini (dokument št. 1), Ermes Dosso (dokument št. 2) ter Aleš Wal-tritsch in Franco Stacul (dokument št. 3).
Na tajnih volitvah je dokument št. 3 prejel 13 glasov, po en glas pa dokumenta št. 1 in 2.
Na skupščini so izvolili tudi tri delegate, ki bodo sekcijo predstavljali na pokrajinskem kongresu. Delegati so Emil Tomšič, Ivo Rojec in Vlado Klemše.
Veliko zanimanje vlada za sekcijske kongrese, ki bodo ob koncu tedna v Gorici in Tržiču ter nekaterih drugih krajih.
Po podobni potezi sindikatov, o kateri smo poročali v prejšnjih dneh, se je tudi predsednik Pokrajine Gino Saccavini s pismom predsedniku družbe Indusvi Gi-seppeju Brasci opredelil za poseg te družbe pri reševanju krize v številnih industrijskih obratih na Goriškem. Družba Indusvi, katere članici sta med drugimi Trgovinska zbornica in Združenje industrij cev, obstaja namreč od začetka 80. let prav s ciljem spodbujanja industrijskega razvoja. Saccavini ugotavlja, da je danes stanje industrije na Goriškem podobno onemu v začetku prejšnjega desetletja, ko sta kriza in preosnova proizvodnje povzročili težke izgube delovnih mest. Danes so v največ j ih težavah družba Meteor v Ronkah, podjetje Compensati Fri-uli v Marianu, goriška tovarna Sa-fog. Poleg navedenih pa gotovo ne gre prezreti - piše Saccavini -tudi še nerešenih vprašanj glede tovarne Detroit v Ronkah, Torci-tura v Zagraju, Safica v Gradežu, že dolgoletne zadeve okrog pod-
gorske predilnice in ne nazadnje krize v podjetjih z državno soudeležbo kot je Ansaldo v Tržiču.
Saccavini sprašuje, kakšni so nameni vodstva Indusvi, da se preprečijo množični odpusti in nadaljnja zaostritev krize v navedenih podjetjih, ki bi spravila na kolena celotno proizvodno tkivo goriške pokrajine.
Prav tako se je za takojšnje ukrepanje Indusvi zavzela Trgovinska zbornica, ki razpolaga s skoraj tretjino kapitala omenjene družbe.
V zvezi z zaskrbljujočimi znaki gospodarske krize je tudi pokrajinski odbor odobril resolucijo, v kateri izreka solidarnost prizadetim delavcem in se zavzema za takojšnje ukrepanje rimskih in deželnih oblasti v korist gospodarstva na Goriškem. Nujni so takojšnji ukrepi z razpoložljivimi instrumenti za ublažitev zaposlitvenih in drugih posledic krize, tem pa bo moralo čimprej slediti skupno oblikovanje programa korenitejših posegov za razvoj proizvodnih dejavnosti.
Danes pogreb Vilme Cigoi
Na goriškem pokopališču bo danes pogreb Vilme Cigoi vd. Hlede. Kdor je v teh letih imel opravka na županstvu, se je bo prav gotovo spominjal kot ustrežljivo in vestno uslužbenko. Tako se je bomo spominjali predvsem novinarji. Dolgo let je bila tajnica župana Scarana, bila je, kot nam je sam povedal, njegova desna roka.
Na delovnem mestu je vztrajala do zadnjega in se vztrajno borila proti kruti bolezni.
Sicer je bilo njeno življenje zaznamovano s težkimi preizkušnjami. Še mlada je izgubila moža in je zatem sama skrbela za tri otroke.
Pogrebni sprevod bo ob 12.30 iz splošne bolnišnice.
vazna obvestila
V oddaji Na Goriškem valu bo Radio Trst A danes ob 13.30 oddajal novice o kulturnih prireditvah zlasti ob dnevu slovenske kulture ter športno rubriko. Sledil bo zvočni zapis o liturgiji slovan-sko-bizantinskega obreda, poročilo o prvem občnem zbomPD Podgora in razgovor Rudija Pavšiča ž^Nadjo Marinčič o Ljudski knjižnici Damir Feigel in knjižni razstavi ob dnevu slovenske kulture.
t
Na željo pokojnice.po pogrebu sporočamo, da je 1. februarja preminila
Anica Sardoč
roj. Uršič
Žalostno vest sporočajo Pauči, Nevenka, Branko in Nada
Gorica, 5. februarja 1992
Zapustila nas je naša draga
Marija Perc vd. Figelj
Žalostno vest sporočajo sin Dari°; snahi, vnuka, brata in vsi sorodnik1
Pogreb bo danes, 5. februarja, ob E uri v župnijski cerkvi v Sovodnjah Pogrebni sprevod bo krenil ob 13.30 ^ mrliške veže splošne bolnišnice v G°' rici.
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo udeležili žalnega obreda.
Gorica, Sovodnje, 5. februarja 19^
ti <U J..C tO H !0
kultura □ s,™ 9
.
L
l
C
)'
rt
r-
]
:«■
la
di
sl
0
er
ia
e-

io.
Ki
l4
ih-
iZ
10'
se

Ob dnevu slovenske kulture v Cankarjevem domu
Lojze
Spacal
osebnost
Zoran Kržišnik
V	Cankarjevem domu bo v petek (7. januarja, ob 18. uri) otvoritev razstave del Lojzeta Spacala. (Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali še do 8. marca, vsak dan od 12. do 20. ure, ob nedeljah pa od 15. do 18. ure.) Razstavo, pripravljeno v počastitev kulturnega praznika Slovencev, bo spremljal obširen katalog s 30 barvnimi reprodukcijami in kritiškima tekstom prof. Zorana Kržišnika, direktorja Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani, ki bo na razstavi podal tudi uvodno besedo. Tekst prof. Kržišnika smo sklenili objaviti tudi zato, da bi opozorili na visok jubilej tržaškega slikarja, ki bo junija letos slavil svoj 85. rojstni dan.
Tako dolgo je tega, da zdajšnji rod, ki - kakor vsi pred njim - občuti začetek sveta s svojim zavedanjem o njem, ne more občutiti, da je bilo kdaj drugače: toda tudi Lojze Spacal si je moral priboriti svoje mesto v slovenski kulturi. Bil je, tržaški umetnik, Kraševec po rodu, Udeležen pri prvi skupinski razstavi slovenskih primorskih umetnikov v Ljubljani leta 1945; in nato med tržaškimi umetniki razstavljale! leta , 1950. Toda resničen prodor na teritorij »matične domovine« je pomenila šele njegova samostojna razstava v ljubljanski Moderni galeriji leta 1955.
V	slovenskem prostoru se je bila klima medtem spremenila. Nastopil je nov rod likovnikov, zagledan v široka obzorja sočasnega evropske-
: ga, svetovnega, likovnega ustvarjanja; rod, ki je iskal svojo pot; in je z radostno osuplostjo sprejel umetnika, ki je pokazal, da je mogoče biti hkrati v polni meri vpet v sodobno dogajanje, biti evropski, mednaroden, pa tudi regionalno zavezan - in svoj. Spacalova poglavitna značilnost tedaj, danes in vedno je, da je nezamenljivo prepoznaven; še Preden razberemo njegov podpis v skritem kotu, vemo: to je Spacal. Prepoznavamo ga v njegovem ob-: dobju »magičnega realizma«; v socialno angažiranih slikah in grafikah in tistih, ki izražajo njegov odpor proti grozodejstvom vojnega in vsakršnega drugega nasilja, pa naj gre za bazoviške žrtve tridesetih let, za : Uiučenike druge svetovne vojne ali za Čile v letu 1973. Slog se je menjal, umetnik je ostal. Mediteranec in razklenil ožino slovenskega kulturnega prostora, ki se je v nacionalni ogroženosti začel oklepati vzpetih in ravni »Podtriglavja«. Kraše-vec je pokazal svojo pripadnost trdi, skopi zemlji, ki poraja kraški burji >n vsem viharjem sveta kljubujoči,
utrjeni, samozavestni, zemlji privrženi, pa proti morju odprti rod kmetovalcev, ribičev, mornarjev in svetovljanov. Spacal je brez fraz in parol, s svojim delom dokazal, da je umetnik, ki črpa navdih iz domačih tal in je pri tem nepogrešljiv del sočasnega evropskega - svetovnega -likovnega ustvarjanja.
To je bilo leta 1955 in odtlej je ostal živa prisotnost v slovenski umetnosti, čeprav njegov vpliv, kakor je občuten, še ni vsestransko priznan in ocenjen.
Toda ni nam govoriti o preteklosti. Razstava Spacalovih del, ki je pred nami, zajema predvsem doslej zadnje obdobje njegovega ustvarjanja, slike, nastale - gledano široko -v zadnjih dveh desetletjih, večinoma pa v naj zadnjih letih, in zajemajoče kot tematiko njegov »zidarsko-arhitekturni« Kras, če si iz praktičnih razlogov privoščimo to poenostavitev.
Gre za podobo kraške pokrajine in zidanja, kot jo je vpijala umetnikova duševnost od otroških let in se je v njej izčiščala v času njegove
ustvarjalne rasti, dokler je ni v obdobju popolne zrelosti zaupal lesu, platnu in papirju.
Kraševec, potomec generacij in generacij kamnarjev, kamnosekov,' klesarjev, ima do kraškega kamna poseben odnos. Ljubi ga, kot ga srečuje v naravi, vsajenega v rdečo kraško zemljo; ljubi lomljenega, zdrobljenega, kot se kaže v ogradah, ki zamejujejo in ščitijo pred burjo dragoceno prst, kot hrešč pod stopinjami človeka in živali na kraških poteh; in ima posebno afiniteto do obdelanega, ko z milimetrsko natančnostjo obklesan ustvarja večje gradnje in zaokrožene, skromno okrašene portale kraških hiš. Kamen prispeva svoj delež k mešani tehniki teh Spacalovih slik, tako rekoč v prah zdrobljen se pojavlja v barvi, ki jo umetnik uporablja, ko ustvarja svoje kraške vizije belega' v belem ali belega in bledo rumenega, bledo oranžnega, bledo rjastega, pri čemer sodeluje v rdečo zemljo razpadli apnenec. In kamen daje mojstru, ki kot slikar in grafik spoštuje v svojem razvoju vse bolj dvodimenzio-
nalnost slikovnega polja in je našel nešteto likovnih uresničitev v strogi ploskovitosti, nenadno potrebo po tretji dimenziji, ne v smislu per-spektivične iluzije, temveč dejanske plastičnosti.
Seveda pri tem ne gre podcenjevati vloge, ki jo je imela tudi Spaca-lova grafična ustvarjalnost, njegovo intimno poznavanje lesa, katerega samostojne oblikovalne možnosti je uporabil v vrsti svojih lesorezov. Prve plastične slike so menda nastale iz matric lesorezov; odtlej pa vidimo številna slikarska dela na podobno obdelani leseni plošči, ki pa ni služila za odtise, temveč zgolj za unikatno slikarsko stvaritev.
Vendar plastičnost, kakor je za umetnikovo zdajšnje slikarstvo značilna, ni neogibni - in predvsem ni poglavitni - razlog učinkovitosti njegovih slik. Ta je dejansko v oblikah in variacijah intenzivne, zastrte tonalike, v tisti precizno grajeni, na maloštevilnih elementih temelječi kompoziciji spacalovsko preoblikovane kraške krajine in ustvarjalnega delovanja njenega človeka. Reduk-
cija barvnosti na minimum, vendar uporabljena v nešteto zanimivih različicah; redukcija form na najbolj osnovne; skrajno skopa uporaba morebitnih živobarvnih akcentov; nekaj malega črkastih vzorcev, ki razlagajo površino in poudarjajo kamnito hrapavost namaza; stroga uravnovešenost slikovnega polja in pri tem vibrirajoča čustvenost, ki daje tem zidarsko arhitekturno oblikovanim pokrajinam srca izrazito možat, nesentimentalen lirični naboj.
S Krasom v srcu slika Spacal tudi velemestno predmestje in samo mesto, najrajši v noči, v začaranosti neonskih luči. In slika antične in biblične motive, Noetovo barko, Kleopatrin otok, Vrata pekla, Magični ritual; pa tudi Glasove iz vic, tako razumljive poznavalcu kraškega podzemlja in, na drugi strani, pomladno prebujenje, ki zmeraj spet prinaša upanje na novo rast, na veko trajno obnavljanje življenja.
Skopa trdota kraškega sveta skriva nesluteno bogastvo lepotij, ujetih v estetsko nenavadno zadovoljujočo učinkovitost njihovega likovnega poeta. Spacalov vselej prepoznavni likovni rokopis nas seznanja z eno najbolj izkristaliziranih poetik, kar jih premore slovenska likovna srenja; še posebno pomemben je zato, ker predstavlja kar neverjetno aktivno združitev razigranega, optimističnega, barvno samozavestnega in čistega Mediterana in zasanjanega, v duhovnem snovanju bujnega, v izrazu pa zadržanega Severa. Svojevrstna Spacalova umetnost vsrkava obojni vpliv in ga vrača v vsebinsko bogatem, navzven zadržanem izrazu, v pretehtanih poenostavitvah, ki spreminjajo miselno in čustveno obilje v udaren, trden, neizprosno dosleden znak.
Rekli smo, da je še ne do kraja raziskan Spacalov mogočni in trajni vpliv na slovensko slikarstvo. Še manj je raziskan njegov vpliv na nekatere stvaritve sodobnih slovenskih arhitektov, na zunanjo obliko stavb, zgrajenih zlasti v obmorskih predelih, in še posebej na njihovo tonaliko. Toda Spacal, kakor ga štejemo za svojega, ni samo slovenski umetnik. Je pomemben predstavnik srečanja dveh kulturnih področij, izrazito prisoten tako v italijanskem kot tudi v mednarodnem umetniškem dogajanju. Je, skratka, regionalno, in v najširšem pomenu besede evropsko definirana, do kraja izpiljena, zaokrožena ustvarjalna osebnost. In pri tem eden izmed pitonov slovenskega sodobnega likovnega ustvarjanja.
Ob naslovu: Kraška kaluna (mešana tehnika) - Spacalovo delo iz leta 1986 (foto Gasparo).
Zamejski književniki protagonisti proslav ob dnevu slovenske kulture
Začetek febraurja vsako leto sproti obeležuje praznovanje dneva slovenske kulture s proslavami malodane v vsaki vasi in kulturnem središču. Skoraj ga ni društva, ki ne bi prirejalo proslave ali vsaj skromnega večera, pač po lastni zmogljivosti. Slovenci južno od meje pa smo se v zadnjih le^ tih navadili osrednjih proslav, ki združujejo Slovence različnih svetovnonazorskih pogledov, raztresenih v treh Pokrajinah. Kljub razburkanim razmeram in zameram, ki pluskajo ob manjšino z različnih strani, kljub težavam in skrbem bodo osrednje proslave tudi letos. In ponudile nam bodo priložnost Za kanček ponosa več ali vsaj za razmislek, ki naj ne bi bil grenak v svoji sVečanosti.
Kronistično naštevanje vsemogočih Prireditev bomo pustili ta trenutek ob strani, da se bomo ustavili ob osrednjih proslavah v Trstu, Gorici in Čedadu, čeprav je zlodej spet zasukal svoj rep, da bosta proslavi v Trstu in Gorici istočasno - v nedeljo, 9. februarja ob 17. uri, v Benečiji pa teden ali še nekaj dni kasneje. Vse tri proslave pa so zasnovane enako in izvirajo iz ohrabrujoče ugotovitve, da je bilo leto 1991 -torej leto velikih sprememb, vojne v Sloveniji, krvavih spopadov na Hrvaškem in končno slovenske osamosvojitve in priznanja - izredno plodno na
ustvarjalnem področju, še posebno na literarnem področju. Naslov proslav je zato Slovenska beseda '91. Organizatorji proslav - Zveza slovenskih^kulturnih društev v Trstu, Gorici in Čedadu, Slovenska prosveta v Trstu in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici -so zato sklenili pokloniti pozornost prav literarnim ustvarjalcem in njihovim delom, ki so - vsaj nekatera - doživela morda preskromen odziv.
Na tržaški osrednji proslavi, ki bo v Kulturnem domu, se bodo s, svojimi deli predstavili Vinko Beličič, Miroslav Košuta, Boris Pahor, Boris Pangerc, Marko Sosič, Zora Tavčar in Sergej Verč, počastili bodo tudi spomin na Danila Turka, zaradi zadržanosti drugje bo, žal, odsoten Alojz Rebula. Slavnostni govornik bo Filibert Benedetič, povezovalec bo Livij Valenčič, tekste pa bosta podajala Lučka Počkaj in Marjan Kravos. Na proslavi bodo sodelovali tudi gojenci Glasbene matice iz razreda komorne glasbe.
V Gorici bo proslava v Katoliškem domu, kjer bo slavnostni govornik Janez Povše, predstavili pa se bodo Rafko Dolhar, Jožko Kragelj, Dorica Makuc, Branko Marušič, Ace Mermolja, Aleksij Pregare, Aldo Rupel, Zora Saksida in Ljubka Šorli. Povezovalka bo Barbara Rustja, tekste bo predstavljala
Bogdana Bratuževa s partnerjem, katerega ime še ni znano. Tudi tu bodo sodelovali mladi glasbeniki, gojenci Centra Emil Komel in Glasbene matice v Gorici. Scenska zamisel je delo Silvana Bevčara, za tehniko bo skrbel Niko Klanjšček.
Goriško proslavo bo bogatila razstava, ki je nastala v sodelovanju s Knjižnico Damir Fajgl in katere otvoritev bo v petek, 7. febraurja. Naslov in vsebina razstave sta v skladu s proslavo - Besedno ustvarjanje na Goriškem v desetletju 1981-91.
Izbor del in odlomkov za proslavi v Trstu in Gorici (pa tudi za tisto, ki bo kasneje v Benečiji) je pripravila Marija Cenda.
Besedo posebej potrebuje prav Benečija, kjer ta »osrednji literarni večer« ne bo imel množičnega značaja. Priredili ga bodo zato v manjšem prostoru, predvidoma v tednu med 15. in 22. februarjem. Sicer bo v soboto, 15. februarja, že tradicionalna dvodelna proslava, ki jo vsako leto prireja Študijski center Nediža v Špetru. Ob 19. uri je v Beneški galeriji predvidena otvoritev razstave Klavdija Palčiča, ob 20. uri pa bo v občinski dvorani nastopil duo Trlep, ki bo poklonil občinstvu večer slovenskih ljudskih pesmi in viž, zaigranih na stara glasbila, (nak)
Že nekaj dni je med nami
Januarski Gakb
Pred nekaj dnevi je izšla peta številka Galeba, januarska, kot nas prepriča rdeče obarvana Arharjeva pesmica na prvi strani, če že spregledamo številko na pisani naslovnici. Januarski Galeb pa sega tudi že v februar, saj nas na samem začetku opozarja na slovenski kulturni praznik s travestijo Prešernove Vrbe, ki jo je napisala Meta Rainer. Da smo pozimi in da tudi zima mine, nam pove pesmica Danila Gorinška. Nekaj besed posebej zasluži pravljica o Zimskih češnjah, ki jo je zapisala Ada Tomasetig. Pravljica o treh revnih bratih, zaskrbljenem kralju in nesrečni kraljični, ki jih zmrzle češnje prinesejo zdravje. Seveda s srečnim koncem, kot se za pravljico spodobi. Po vsej verjetnosti gre za beneško inačico ljudske pravljice, ki je poznana v širšem prostoru.
Fižolčki so izpod perosa Jožka Lukoša, Debelinko-vo sramoto nam ponuja Miha Mate, Prigode lovca Janeza pa je napisala Majda Koren, sledi ji Franjo Frančič, ki trdi, da Včasih pride tak dan. Nadvse pester je Kotiček za najmlajše z rebusom, labirintom, ponesrečencem, sporočilom in nesrečnim Jožekom Josipa Ribičiča. V razdelku Zapojmo veselo se pojavljajo plešoči medvedki Janeza Bitenca, zobek Jožeta Ševljaka, sadovnjak mojstra Peteršiljčka, led Stane Vinšek in strip Kristine Kovačič. Medvedkov je v tokratnem Galebu res velikov, tiste najbolj skrbne nam predstavlja Jelka Bakula, zvito lisico zdravnico pa nam opisuje Meta Rainer.
Revijo dopolnjujejo insert o Kanalski dolini, razpis za naslovnico, običajne kratke vestičke pod skupnim naslovom Okno v svet, pisma šotorčkov, urednikova beležnica, za konec pa Petelinove uganke in zanke. Galeb je kot običajno bogat z ilustracijami, ki so jih oskrbeli Jelka Reichman, Marjanca Jemec Božič, Ales-sio Petricig, Borut Pečar, Marjeta Cvetko, Magda Tavčar, Jasna Merku, Peter Furlan, Bine Rogelj in Barbara Boneta.
V evropskem košarkarskem pokalu po zmagi proti Orthezu
Smelt Olimpija še upa
SMELT OLIMPIJA -
VRAI PAU ORTHEZ 88:86 (46:43)
SMELT OLIMPIJA: Horvat 4, Šiško, Daneu 3 (1:2), Mirt 1 (1:2), Bačar, Hauptman 18 (1:1), Kraljevič 11 (3:4), Vilfan 24 (7:8), Kotnik 7 (3:4), Djurišič 20 (4:4).
VRAI PAU: Fauthoux, Demory 9, Naulleau (0:2), Maurice, T. Gadou 13 (4:4), Percevault, D. Gadou 8 (1:2), Jones 25 (2:6), Philipps 28 (6:7), Domon 4 (0:2).
PON: Domon (32), Kotnik (35), De-mory (40). ON: Smelt Olimpija 26, Vrai Pau 24. 3 TOČKE: Jones 5, Hauptman 3, Djurišič 2, Vilfan, Demory in D. Gadou 1. SODNIKA: Klingbiel (Nemčija) in Simeonidis (Grčija).
GORICA — Igralci Smelta Olimpije so sinoči v podgorski športni palači povsem zasluženo premagali trdoživo francosko peterko Vrai Pau. V napetih poslednjih sekundah, ko je že kazalo, da ne bo Ljubljančanom uspel podvig, je izjemen Hauptman hladnokrvno dosegel zmagovito trojko, ki daje zeleno-belim še možnost boja za uvrstitev v finalni del evropskega košarkarskega pokala. Pogoj je, da Ljubljančani zmagajo v zadnjem kolu na gostovanju v Izraelu.
Tokrat so se morali igralci trenerja Sagadina pošteno namučiti, saj jim sodnika nista bila nikdar ob strani, ravno nasprotno. Povprečna sodniška dvojica je namreč do zadnjega ogrožala zmago domače peterke.
Igralci Smelta so pričeli zelo nezbrano. Gostje so s temnopoltima igralcema Jonesom in Philippsom izvajali agresivno košarko in vseskozi polnili nasprotnikov koš. V vrstah domačinov se jim je v prvem polčasu odlično zoperstavil razpoloženi Djurišič, ki je dosegel v tem delu igre kar 16 točk. Rezultat je bil sila izenačen vse do uvodnih minut drugega polčasa, ko se je Vilfan razigral, Olimpija pa je na ta način dosegla v 27. minuti maksimalni naskok desetih točk (59:49). V nadaljevanju so gostje nadoknadili zamujeno in minuto 20" pred iztekom povedli s tremi točkami prednosti (81:84). V končnici je neustavljivi Hauptman dosegel dve trojki, kar je osrečilo štiri ti-sočglavo množico navijačev.
Poleg že omenjenih igralcev zasluži pohvalo tudi mladi Kraljevič, ki je dosegel več pomembnih košev, (mar)
OSTALA IZIDA 9. KOLA: Panionis - Hapoel 91:71, Real Madrid - Benfica n.p..
LESTVICA: Real Madrid in Smelt Olimpija 12, Orthez 10, Panionis in Benfica 6, Hapoel 4. (Real in Benfica imata tekm manj.
SKUPINA A
Veronski Glaxo je v Izraelu s 105:97 premagal moštvo Makabija Rišon. S tem uspehom si je italijanska peterka že zagotovila uvrstitev v finalno fazo.
Maxicono odličen
V	anticipirani tekmi 2. kola v italijanski moški odbojkarski A-l ligi je Maxicono iz Parme pred 3.900 gledalci s 3:0 (15:7, 15:12, 15:9) premagal Sisleya iz Tre viša.
MAKICONO : Bracci (10 + 9), Giani (6 + 28), Dal Zotto (7 + 9), Gravina (7 + 5), Giretto (3 + 14), Blange (3 + 1).
SISLEV: Petrelli (5 + 8), Tofoli (2 + 3), Tonev (1 + 8), Bernardi (6 + 20), Canta-galli (1 + 13), Merlo (1 + 3).
V	Padovi pa je Charro s 3:1 (15:10, 15:10, 7:15, 15:1) premagal šestero Gab-biana iz Mantove.
Olympique boljši
LE PONTET — v prijateljski tekmi
je marsejlski 01ympique z 2:1 (1:1) premagal milanskega Interja.
Prvo tekmo za nogometno SP bo Italija igrala s Švico
Trener Sacchi zadovoljen s sporedom kvalifikacij
RIM — Spored me zadovoljuje, ker junija ne bo nobene tekme, je ob objavi sporeda 1. kvalifikacijske skupine za nastop na nogometnem SP leta 1994 v ZDA izjavil selektor azzurrov Arrigo Sacchi. Po njegovem mnenju je favorit skupine Škotska, svari pa tudi pred Portugalsko in Švico proti kateri bodo Italijani igrali za uvod.
Triestina out
SPORED KVALIFIKACIJ 16;8.92.: Estonija - Švica; 9.9.92.: Švica
-	Škotska; 14.10.92.: Škotska - Portugalska in Italija - Švica; 25.10.92.: Malta - Estonija; 18.11.92.: Švica - Malta in Škotska - Italija; 19.12.92.: Malta -Italija; 24.1.93.: Malta - Portugalska;
17.2.93.	: Škotska - Malta; 24.2.93.: Portugalska - Italija; 24.3.92.: Italija - Malta; 31.3.93.: Švica - Portugalska;
14.4.93.	: Italija - Estonija; 17.4.93.: Malta - Švica; 28.4.93.: Portugalska -Škotska; 1.5.93.: Švica - Italija; 12.5.93.: Estonija - Malta; 19.5.93.: Estonija -Škotska; 2.6.93.: Škotska - Estonija;
19.6.93.	: Portugalska - Malta; 5.9.93.: Estonija - Portugalska; 8.9.93.: Škotska
-	Švica; 22.9.93.: Estonija - Italija;
13.10.93.	: Portugalska - Švica in Italija
-	Škotska; 10.11.93.: Portugalska - Estonija; 17..1.93.: Italija - Portugalska, Malta - Škotska in Švica - Estonija,
V povratni tekmi osmine finala za italijanski nogometni pokal tretjeliga-šev je včeraj popoldne v Ferrari do-i mači Spal s 4:1 premagal Triestino in jo tako izločil iz tega tekmovanja. Tr-: žačani so namreč v prvi tekmi v Trstu I zmagali le z 1:0,
Prvi so včeraj povedli Tržačani in, sicer v 19' s Polidorijem, a domačini so izenačili že v 21’ po avtogolu Cerone-ja. Minuto pred koncem polčasa so j povedli z 2:1, v drugem polčasu pa so j dosegli še dva zadetka.
Prpič premagal Carattija
MILAN — Nekaj včerajšnjih izidov| teniškega turnirja ATP v Milanu: J-Sanchez (Šp.) - Costa (Šp.) 7:5, 3:6, 7:6; Bruguera (Sp.) - Boetsch (Fr.) 6:4, 6:2; | Volkov (SND) - Novaček (ČSFR) 7:6, 7:6, Pozzi (It.) - Pioline (Fr.) 5:7, 6:4, 7:6; j Forget (Fr.) - Mansdorf (Izr.) 6:3, 6:4; i Prpič (Hrv.) - Caratti (It.) 6:2, 6:4; Ivaniševič (Hrv.) - Larsson (Šve.) 7:6, 6:7, 6:4; Pescosolido (It.) - Arrese (Šp.) 6:3, 6:1; Čerkasov (SND) - Furlan (It.) 6:2, 6:2.
Na olimpijskih igrah v Albertvillu
28 športnikov Slovenije
LJUBLJANA — »Slovenska olimpijska reprezentanca prvič v svoji zgodovini sodeluje na olimpijskih igrah. Del slovenske reprezentance je že odpotoval v francoski Albertville in danes pričakujemo, da bo v olimpijski vasi dvignjena tudi slovenska zastava.«
To je poudaril na današnji novinarski konferenci slovenski minister za informiranje Jelko Kacin, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič pa je na njej predstavil dejavnosti komiteja in športnike.
»V naslednjih 48 urah pričakujemo, da bo slovenski Olimpijski komite sprejet v stalno članstvo Mednarodnega olimpijskega komiteja,« je rekel Janez Kocijančič. Tjaša Andree-Prosenc iz Zveze drsalnih športov Slovenije je obvestila novinarje, da je ta zveza postala stalna članica Mednarodnega drsalnega združenja.
»Prvič nastopamo kot samostojna država in olimpijske igre želimo izkoristiti kot priložnost za predstavitev Slovenije, njenega gospodarstva in športa«, je dejal Kacin. Odločili smo se, da to predstavitev pripravimo dan pred pričetkom iger in sicer 7. februarja ob 15. uri v Mestni hiši v Montie-
ru. »Slogan, pod katerim se bodo vrstile vse predstavitvene in športne dejavnosti, bo Nova država na sončni strani Alp,« je povedal Kacin.
V Albertvillu bo nastopala tudi močna vladna delegacija, ki jo bo vodil slovenski premier Lojze Peterle, podpredsednik vlade Matija Malešič, ki je odgovoren tudi za organizacijo zimskih OI treh dežel, ki bo leta 2002, ter Jelko Kacin in dr. Peter Vencelj.
Ministrstvo za promet in zveze bo prvega dne olimpijskih iger začelo prodajati blok šestih priložnostnih znamk v skupni nakladi 180.000. Na znamkah bo likovno in poimensko predstavljena celotna slovenska reprezentanca.
Janez Kocijančič je dejal, da bo v Albertvillu nastopalo 28 športnic in športnikov, med katerimi bo 26 smučark in smučarjev ter dva umetnostna drsalca. V Francijo bo odpotovalo tudi moštvo 31 trenerjev, strokovnjakov in vodstvo reprezentance.
Kocijančič je povedal, da vodstvo pričakuje, da se bodo slovenski športniki iz Albertvillu vrnili z dvema medaljama.
Po 3, povratnem kolu v ženski namiznoteniški B ligi
Razpleta se v prid krasovk
V 3. povratnem kolu ženskega namiznoteniškega prvenstva B lige so dekleta Krasa Corium ponovno žele uspeh. Z izidom 5:1 so porazile šibke nasprotnice Campomaggiore »A« iz Ternija. Častno točko za gostje je dosegla št. 2 med tret-jekategornicami Marcocchijeva, pa še to z velikim naporom v drugi tekmi proti mlajši pionirki Katji Milič. To je bila tudi edina tekma, ki je terjala tri sete. Sicer pa je enourno srečanje potekalo v popolni premoči Krasovih deklet. Simo-netova in Radovičeva sta brez večjih težav nadigrali povprečni nasprotnici (obe sta osvojili po dve točki). Peto je k zmagi krasovk dodala še Katja Milič, ki je premagala tretjekategornico Carduccijevo.
Matjaž Šercer (trener Krasa); »Izgubljena tekma Katje z Marcocchijevo sploh ni
tekmecu Terniju (S.S. Giovanni XXIII). Z njim bo Kras Corium igral zadnje kolo, medtem pa se bodo razpletla tudi druga vprašanja, med njimi ali bo Ora okrepljena s tujko premagala Terni in ali bo Kras Corium kos Ori.
neuspeh. Nasprotno, to je velik uspeh Katje Milič. Proti št. 2 v 3. kategoriji je
igrala zelo dobro. Po igri ji je bila enakovredna in le malo je manjkalo, da je ni premagala. Zadovoljen sem tudi z igro Monike Radovič in Biserke Simoneta.«
Tudi po 10. kolu ostaja Kras Corium na vrhu lestvice. Štiri kola pred koncem prvenstva postaja slika na lestvici zmeraj bolj jasna in govori v prid Krasa Corium. V prihodnjem se bodo krasovke srečale z ekipo Adriatica Libertas, zatem z Latino. Latina ne more več dohiteti Krasovih deklet v boju za prestop v prvo ligo, ker je utrpela poraz proti glavnemu kr asovemu
KRAS CORIUM -
CAMPOMAGGIORE A	5:1
Simoneta - Rinaldi 2:0 (21:13, 22:20), K. Milič - Marcocchi 1:2 (20:22, 22:20, 7:21), M. Radovič - Carducci 2:0 (21:10, 21:13), Simoneta - Marcocchi 2:0 (21:19, 21:19), M. Radovič - Rinaldi 2:0 (21:4, 21:17), K. Milič - Carducci 2:0 (21:15, 21:11).
Ostali izidi 10. kola (skupina B): Latina - Terni 2:5; Karneid - Adriatica Libertas (neodigrano); Auer Ora Platter - Az-zurra Gorica 5:0.
Lestvica: KRAS CORIUM 18, Terni 16, Latina 14, Karneid in Ora 8, Adriatica in Azzurra 6, Campomaggiore 2.
MOŠKA B1 LIGA
V borbi za 3. mesto so Krasovi fantje izgubili s tesnim izidom 4:5 proti bocen-ski ekipi Marling/Raiffeisen. Razplet srečanja je bil negotov. Krasovo moštvo je pokazalo zelo dobro igro proti homogenemu Marlingu, za katerega nastopa Vivarelli (št. 33 2. kat.), branilec Zeppa in Stanger (oba 3. kat.). Pričakovali smo -
kot ponavadi - dve točki Igorja Miliča, Uspešen je bil le proti zelo natančnemu Stangerju. Pri izenačenem stanju 4:4 je imel Zeppa več športne sreče: potem ko je Igor ves čas vodil v drugem setu, je pri prednosti 18:19 naredil »pardon«-Zelo blizu zmagi je bil tudi v težkem dvoboju z nasprotnikom št. 1. Mersi je dal vse od sebe. Tudi proti tretjekategor-nikoma je igral za vsako točko. Pri izenačenju 3:3 se je srečal z Vivarellijem. V zelo napeti igri mu je nasprotnik izrekel priznanje »sei grande«. In Christian Mersi je zares velik, kajti na vsaki tekm* osvoji tri točke. Nekaj upanja na zmago je spet zasijalo, ko je Marjan Milič v zadnji tekmi večera osvojil prvi set, vendar nato zdržal taktiki Stangerja.
Vivarelli je izgubil tekmo z MersijerU športno, Kras pa srečanje, čeprav to zanj ne predstavlja nobene tragedije, saj sobotni poraz ne ogroža njegovega obstoja.
Vil. kolu se bodo krasovci v San Do-naju srečali z drugouvrščenim Medical System.
KRAS - MARLING/RAIFFEISEN 4:5
M. Milič - Zeppa 0:2 (10:21, 12:21), Mel-si - Stanger 2:0 (21:12, 21:17), I. Milič -
Vivarelli 0:2 (19:21, 19:21), Mersi - Zeppa 2:0 (21:11, 21:11), M. Milič - Vivarelli 0:2
V mladinskih odbojkarskih prvenstvih na Tržaškem Borove in Slogine ekipe konkurenčne v vseh kategorijah
MLADINCI
3:0
INTER 1904 - SLOGA
(15:6, 15:12, 15:13)
SLOGA: Glavina, Kralj, Marc, Maver, Mijot, Spetič, Strain.
V 4. povratnem kolu se je Sloga srečala z Inter jem, ki je trenutno na drugem mestu na lestvici. Inter je sicer praktično že izključen iz boja za pokrajinski naslov, trenutno pa je vsekakor boljši od slogašev. To je prišlo zlasti do izraza v drugem setu, v katerem je Sloga že vodila z 11:3, a je domačinom le uspelo uveljaviti svojo premoč. Slogaši so z dobro igro nadaljevali tudi v zadnjem setu, vendar to še ni bilo dovolj, da bi lahko iztržili zmago. (Inka)
RICREATORI - BOR FURLANI 0:3
(9:15, 10:15, 7:15)
BOR FURLANI: Koren, Stulle, Pavlica, Taberni, Chert, Tomšič, Čuk, Talot-ti.
Proti šibkemu Ricreatoriju so Borovi mladinci zmagali brez težav in igrali zadovoljivo. Na igrišče so stopili vsi, še posebej pa velja omeniti pozitiven nastop najmlajših Talottija in Čuka.
OSTALA IZIDA 11. KOLA: Cus -Volley Club 1:3, Pallavolo - Zaule odi.
LESTVICA: Pallavolo Ts 18, Inter in BOR FURLANI 16, Zaule 14, SLOGA 12, Volley Club 6, Ricreatori 4, Cus 0. (Zaule in Pallavolo imata tekmo manj)
0:3
KONTOVEL - KOIMPEX
(0:15, 6:15, 5:15)
KONTOVEL: Blažina, Brezovec, Hrovatin, Rebula, Križman, Comino, Jelen, Bogateč, Milič, Husu, Doglia.
„ KOIMPEK: Milič, Stopar, Corsucci, Živec, Stigliani, Dapretto, Tensi, Meri-ani, Kralj.
Gostiteljice niso igrale slabo, vendar pa so bile telesno in tehnično bolje in starejše odbojkarice Koimpexa zanje odločno premočne. Prvi niz je minil v znamenju absolutne premoči slogašic, v ostaih dveh nizih pa so se Kontovel-ke otresle manjvrednostnega občutka in zaigrale učinkoviteje, kar pa je bilo seveda premalo, da bi zaustavile premočne nasprotnice.
OSTALI IZIDI 3. KOLA: Cus - Sant-Andrea 3:0.
LESTVICA: KOIMPEK in BOR FRI-ULEKPORT B 6, Cus 4, KONTOVEL 2, Sgt in Sant'Andrea 0.
Napad Borove B ekipe deklic med nedeljsko tekmo z ekipo SGT
DEČKI
SANT’ANDREA - BOR FURLANI 2:3
(16:14, 6:15, 15:11, 9:15, 14:16)
BOR FURLANI: Furlanič, Furlani, Šušteršič, Pieri, Nadlišek, Mauri in Do-mio.
Mladi borovci so v tem kolu resnično prijetno presenetili in ugnali favorizirane gostitelje. V setih, ki so jih osvojili, so plavi nesporno dokazali, da so tehnično boljše pripravljeni od San-fAndree, a v ključnih trenutkih izgubljenih nizov je prišla na dan njihova neizkušenost, saj ne gre pozabiti, da vsi fantje (razen Domia) sodijo še v mlajšo kategorijo naraščajnikov. Uspeh borovcev je še toliko bolj spodbuden,
če vemo, da so igrali v zelo okrnjeni postavi, manjkali so namreč kar trije boljši igralci. Posebno pohvalo si za požrtvovalni igro zasluži naj mlajši med plavimi, to je Matthias Mauri.
OSTALI IZID: Sloga - Cus 3:0.
LESTVICA: SLOGA 14, Nuova Pallavolo TS 12, SanVAndrea 10, BOR FURLANI in Pallavolo Ts 6, Čus in Rozzol 0. (Nuova Pallavolo in Rozzol imata tekmo manj)
se jim nikakor niso mogle postaviti po robu.
OSTALI IZID: Ricreatori - Orna 3:2, Altura - Zaule odložena.
LESTVICA: BOR FRIULEKPORT A in Ricreatori 6, Orna in Altura 2, Zaule in SOKOL 0.
Prvenstvo mladink
Na Opčinah prvi polfinalni derbi
3:0
DEKLICE
0:3
SKUPINA A
SOKOL - BOR FRIULEKPORT (1:15, 2:15, 1:15)
SOKOL: Švara, Antonič, Radetiuč, Legiša, Golemaz, Visentin, Peric.
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Vitez, Vodopivec, Guštini, Faimann, Ažman, Čok, Flego, Neubauer.
Kot je razvidno že iz izidov posameznih setov je bila tekma povsem enosmerna. Borovke so bile v vseh pogledih boljše in neizkušene sokolovke
SKUPINA B
BOR FRIULEKPORT - SGT
(15:5, 15:6, 15:7)
BOR FRIULEKPORT: Pitacco, Bezenšek, Sacca, Gruden, Faimann, Zadnik, Pernarcich, Vidali.
Borovke so se tokrat pomerile z menda daleč naj slabšo ekipo v skupini, saj sestavljajo Sgt tudi nekatere čiste začetnice. Čeprav so plave začele tekmo z neobičajno postavo, niso imele nikakršnih težav in so večji del dela opravile že s servisi, gostje pa so svoje točke v glavnem nizale zaradi napak borovk. Trener borovk je izkorstil priložnost, da je na igrišče uvrstil vse razpoložljive igralke.
Danes zvečer bo v telovadnici openske srednje šole (s pričetkom ob 19. uri) prva polfinalna tekma končnice pokrajinske faze prvenstva mladink med igralkami Koimpexa in Bora Friu-lexport. Kot znano, so slogašice v skupini A osvojile prvo mesto pred favoritom za naslov OMA, borovke pa, ki nastopajo v tem prvenstvu s svojo mlajšo garnituro igralk, so se dokaj presenetljivo uvrstile na drugo mesto skupine B za Alturo.
Če sodimo po starosti in staležu igralk obeh ekip, je Koimpex favorit za uvrstitev v finale, utegne pa se zgoditi, da bo ozračje derbija prikrilo razliko v kakovosti med ekipama in pripomoglo k temu, da bo srečanje zanimivo.
Povratna tekma bo prihodnji teden na stadionu 1. maj. V primeru, da vsaka ekipa zmaga po eno tekmo, se bo v finale uvrstila tista, ki bo v seštevku obeh dvobojev osvojila več nizov.
(12:21, 12:21), I. Milič - Stanger 2:0 (21:14 21:12), Mersi - Vivarelli 2:0 (21:17, 21:17)-I. Milič - Zeppa 0:2 (17:21, 18:21), M. MiUč! - Stanger 1:2 (21:10, 17:21, 7:21).
Ostali izidi 10. kola (skupina A): Me: dical System Pong. Basso P. - CanottieP Lecco 5:0; Gallarate - Evergreen Esedrs 2:5; Robur et Fides Varese - Milano 1:5.
Lestvica: Milano 20, Medical Systefl1 18, Marling/Raiffeisen 12, KRAS in Esed' ra 10, Canottieri Lecco 6, Robur et Fide5 Varese in Gallarate 2.
ŽENSKA C LIGA
Ivana Stubelj je zamenjala poškodova' no Eriko Radovič v 8. kolu ženske C li<Je
na gostovanju v Casalecchio di RenO' Prav na tej tekmi se je pokazalo, kaka zelo pomembne so izkušnje, ki si jih ie nabrala Ivana v promocijskem prvefl' , stvu. Z Vanjo Milič sta bili uspešni v igrl dvojic, Vanja pa je nadigrala obe na' sprotnici posamezno, kar je zadostoval0, da se je kljub zamenjavi Kras Activa vr' nil iz Bologne kot zmagovalec.
V 9. kolu bo v Zgoniku gostoval Vil' lazzano, ki ima zmago več od krasovk-
CASALECCHIO - KRAS ACTIVA
Norca - Stubelj 2:1 (21:14, 22:24, 21:71' Vannoni - V. Milič 0:2 (12:21, 14:21), N«' potti/Salvarani - V. Milič/Stubelj (14:21, 11:21), Norca - V. Milič 1:2 (20:2* 22:20, 15:21), Zannoni - Stubelj 1:2 (21:1“ 18:21, 21:12),
Ostala izida 8. kola (skupina B): C a*'
- n____i - x 7211______ : i; n--,,4- $‘,ii
sa Rurale Villazzano - Čhiadino Trst Recoaro Bočen - Lib. Treviso 5:0.
Lestvica: Recoaro Bočen 14, Cassa R°' rale Villazzano 12, KRAS ACTIVA lu’ Čhiadino 8, Casalecchio 4, Treviso 0.
PROMOCIJSKA LIGA
Krasovke so v Vidmu v predzadnj6^ kolu zgubile z Rangersom, vendar je tr ba takoj povedati, da je to njihov n°) boljši rezultat. Iz kola v kolo sta Iva11, Stubelj in Nataša Grom boljši. Vsaka'0, njiju je naredila točko proti Fioritt0 ^
kar pa je še lepše presenečenje, da imeli krepko v precepu zmagovalko
dinskih iger in št. 8 med starejšimi p1 nirkami Gambinijevo. Škoda le, da j11*), ni uspelo zmagati dvojic, sicer bi slav prvo zmago.	c
V 5. kolu je s 4:1 CMM premaga* Giovanni iz Pordenona, ki bo tekm' Krasu 8. februarja, ko se bo deželno P venstvo zaključilo.
RANGERS - KRAS	3
Fioritto - Stubelj 0:2 (12:21, Gambini - Grom 2:1 (21:18, 11:21, 21:p
Gambini/Fiontto - Stubelj/Grofij^ Grom 2:0 (1* ^
(21:14, 21:12), Gambini - Stubelj 1:2 ( 21:18, 21:14), Fioritto
16:2!), _	_______	__ vi'
Eca i v ita. ivi ivi i iau iu, i\any ~ ^ [
dem 6, S. Giovanni Pordenon 4, KRAP
e
Konec tedna na deželnih smučarskih tekmovanjih v veleslalomu
Francesca Rapotec sijajna!
Konec tedna je Francesca Rapotec (MZSTE) na deželnih tekmah FISI poskrbela še za en podvig. Z odličnima- spustoma, kjer je doseglanaj-boljša časa (skupno 120’'20), je v soboto na Nevejskem sedlu v veleslalomu premagala drugouvrščeno Monico VVedam (Lussari) za skoraj tri sekunde (122 ”98). Tudi na nedeljskem slalomu v Trbižu je Rapotčeva dosegla najboljši čas.
Naša predstavnica je bila tako na obeh tekmah najboljša tako v mladinski kot članski kategoriji. Rapotčeva dosega odličen rezultate tudi zato, ker se je profesionalno posvetila samo smučanju.
Tudi drugi naši zamejski smučarji so dosegli dobre rezultate. Valentina Šuber (MZSTE Brdina) je bila veleslalomu s časom 132 "46 deseta, Va-nessa Mezgec (Mladina Resco) pa s časom 149”67 dvajseta, medtem ko je bila Tatjana Dolhar (Brdina) s časom 192 "57 sedemindvajseta.
Odličen rezultat med moškimi je v soboto dosegel tudi Robert Renčelj (MZSTE Breg). S skupnim časom 124""96 je bil v ostri konkurenci peti. Na 13. mesto se je s časom 130'55 uvrstil Kristjan Volpi (MZSTE Brdina), medtem ko je Pe-
ter Ferluga (Brdina) s časom 151"24 pristal na 22. mestu.
V	slalomu v nedeljo pa je v Trbižu Kristjan Volpi (MZSTE Brdina) zasedel na cilju dobro peto mesto, medtem ko je bila v ženski konkurenci Vanessa Mezgec (Mladina Resco) šetnajsta, Tatjana Dolhar (Brdina) pa osemnajsta. Res škoda, da se je po prvem dobrem spustu Valentini Šuber odprla vez med vožnjo drugega spusta in ji tako preprečila dobro uvrstitev.
V	nedeljo pa je bil na Zoncolanu v popoldanskih urah veleslalom za pionirje, kjer je Brdina med društvi osvojila odlično 3. mesto. Med deklicami, kjer je zopet zmagala Mic-hela Novacco (Sci C Al) s časom 64 "52, se je uvrstila na deveto mesto Fjona Mezgec (MZSTE Mladina) s časom 75"46. Deseta je bila Giulia Sadlowsky (Mladina Resco) s časom 78"57. Dvanajsta je na cilj prismuča-la Dana Furlani (Mladina Resco) s časom 87 "85. Takoj za njo je bila Neda Sancin (Breg) s časom 102"40.
V	kategoriji dečkov, kjer je zmagal Aaron Nider (Club 70) s časom 62T4, je bil Sandi Sancin (Breg) z 88 '38 enajsti, medtem ko je bil Da-njel Tence (Breg) s 102 ”08 štirinajsti.
Med naraščajnicami, kjer je bila Uršula Nussdorfer (CAI TS) prva s časom 60"62, je bila naša smučarka Jasmina Štrekelj (MZSTE Brdina) s 77"23 šesta, takoj za njo se je uvrstila Kristina Lovriha (Breg) s časom 83 "85.
V kategoriji naraščajnikov, kjer je zopet zmagal Mauro Bruni (CAI TS) s časom 61"46, sta dobro smučala Fa-bio Germani in Gabriele Talotti (oba MZSTE Brdina): prvi je bil Š časom 66 "09 šesti, takoj za njim pa se je uvrstil s časom 67 "32. Tudi Aleks Prašelj (Mladina Resco) se je tokrat dobro obnesel, s časom 71 "74 je bil na cilju deseti. Na 11., 12. in 13. mesto_ so se uvrstili člani Brega Gorana Čuk s časom 75"14, Fedor Lovriha s časom 83’’43, Dean Sancin s časom 86""82.
Tudi ta konec tedna bodo naši smučarji polno zaposleni. Mladinci bodo v soboto imeli superveleslalom v Sappadi, medtem ko se bodo v nedeljo podali v Sauris za slalom.
Pionirji bodo imeli v soboto superveleslalom na Zoncolanu, medtem ko je v nedeljo v Forni di Sopra na sporedu slalom Tudi mlajša kategorija bo v nedeljo tekmovala v veleslalomu na Zoncolanu. (EM)
V italijanski moški rokometni C ligi
Poraz krasovcev
TASSINA - KRAS TRIMAC 21:15
(10:5)
KRAS TRIMAC: Legiša, Klinc, Brissi 1, Raseni, Kozlovič 2, Agostini 8, Roc-ca, Lassini, Sardoč 4, Cebulec, Vremec, Oberdan.
Krasovi rokometaši so na gostovanju v Rovigu odigrali svojo naj slabšo tekmo doslej in visoko izgubili. Po izenačenem začetku je bil za krasovce usoden drugi del prvega polčasa, ko naši niso dosegli niti enega gola in so si domačini priborili visoko prednost. V drugem polčasu je nato Tassina z lahkoto nadzorovala neprepričljive poskuse krasovcev, da bi vsaj zmanjšali razliko v golih, in popolnoma zasluženo zmagali.
To je drugi zaporedni poraz Kraso-ve ekipe, v kateri je očitno nekaj začelo škripati, saj je težko verjeti, da so Lazarjevi varovanci zaigrali kot kaki novinci v ligi. Med igralci sicer ni nobenega omembe vrednega spora, ki bi lahko vplival na enotnost ekipe, na tekmi proti Tassini pa so krasovci igrali povsem nezagrizeno in neborbeno, pa čeprav je bilo srečanje precejšnje važnosti. Trener Lazar mora nemudoma ukrepati, predno bodo že tako nizke možnosti napredovanja dokončno splavale po vodi.
Včeraj v Repnu prijateljsko srečanje ZSŠDI-Slovenija
Naši mladinci presenetili
Mladinska nogometna selekcija ZSŠDI se je včeraj na repenskem igrišču spoprijela z mladinsko vrsto Slovenije in nepričakovano, toda zasluženo zmagala z 1:0 (1:0). Več o tem srečanju in njegovem pomenu bomo poročali v eni izmed naših prihodnjih številk. Na sliki D. Križmančiča mladinski selekciji ZSŠDI (v temnejših dresih) in Slovenije
V nogometnem prvenstvu naraščajnikov
Prosečani uspešni
PRIMORJE - DON BOSCO	2:1
PRIMORJE: Emili, Ferfolja, A. Pahor, Guštin, Gher-bassi, Digovich, Prasselli, Zangari, C. Pahor, Kuk, Ostro-uška (Čok).
Primorje je zasluženo premagalo predzadnjeuvrščeno ekipo Don Bosca, ki pa je našim nudila močan odpor.
OSTALI IZIDI 13. KOLA
Zaule - ZARJA ADRIAIMPEX 1:2; Servola - Olimpia 1:5; Opicina - San Giovanni 1:0; Portuale - Fortitudo 3:0; S. Andrea - Domio 0:0; Montebello - Campanelle 6:0.
LESTVICA
CGS 25; Olimpia 21; Portuale 20; Domio 18; Opicina 15; ZARJA ADRIAIMPEX in San Giovanni 13; S. Adn-rea, Fortitudo in Zaule 11; PRIMORJE in Montebello 8; Servola in Don Bosco 7; Campanelle 4.
ZAČETNIKI
MOSSA - SOVODNJE	2:0 (1:0)
SOVODNJE: Rassu, Ožbot, Pahor, Brertogna, Pisk, Farra, Subani, Devetak, Gergolet, Ferletič, Figelj (Bric).
Sovodenjci so nastopili v močno okrnjeni postavi in so zato tudi izgubili. Naši pa so torkat sprožili tudi nekaj nevarnih akcij in na splošno pokazali napredek.
Naj omenimo, dfa se je po daljši odsotnosti vrnil v moštvo Subani. (A.G.)
LESTVICA
CUS Udine	6	4	2
Padana Monselice 6 4 1 J. Campoformido 6 4 0 Kras Trimac	6	3	1
Tassina (RO)	6	3	0
Ouarto d"Altino 7 2 2 Paese (TV)	7	2	1
San Dona	620
Fides S.Vito	6	0	1
0	142:107 10
1	139:111	9
2	125:112 8
2	130:110
3	114:103
3	131:145
4	119:138 4 91:128
5 114:148	1
PRIHODNJE KOLO (8.2.): Tassina -Padana; KRAS TRIMAC - Jolly; S. Dona - Fides; CUS Udine - Paese; Q. d"Altino prost. (Pjotr)
Ženska rokometna C liga
Krasovke tokrat zmagale brez težav
KRAS - SAN DIOR	27:15 (11:7)
KRAS: Calzi, D estri, Marzetti, Milkovič 4, Ukmar 2, Lupine 3, Sirk, Bizjak, Ferluga 14, Jagodic 3, Colja 1, Kr-mec.
Krasove rokometašice so v soboto na domačem igrišču brez težav premagale ekipo San Dior iz Bližine Trevisa.
Tekma ni bila posebno kakovostna, saj je bilo takoj razvidno, da so naša dekleta za razred boljša in bolj izkušena od mladih nasprotnic. Kljub temu pa so varovanke trenerja Božjeglava prav gotovo zaigrale pod svojimi sposobnostmi in precej nezbrano.
Naše so povedle že v prvih minutah igre, vendar so se nasprotnice v začetku zagrizeno borile, tako da so bile še v 20. min. prvega polčasa tik za petami našim. Tu velja omeniti tudi dejstvo, da krasovkam streljanje 7-met-rovk nikakor ne gre od roka, saj so jih pogrešile v samem prvem delu srečanja kar štiri.
Po odmoru so naše končno zaigrale nekoliko bolje in tako zlahka povečale razliko. Tudi tokrat je bila junakija večera Dolores Ferluga, ki je bila s 14 zadetki najuspešnejša na igrišču.
Prihodnjo in zadnjo tkemo letošnjega prvenstva bodo krasovke odigrale v gosteh proti Gonarsu, v nedeljo 9. t.m. ob 11. uri. (Tanja)
obvestila
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 9. t.m. smučarski izlet v Badkleinkircheim. Informacije in vpisovanje J. Purič tel. 327196 in B. Škerk tel. 200236.
ZSŠDI
obvešča, da bo do 8. t.m. urad v Trstu zaprt.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 6. t.m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije.
ŠD SOKOL - NABREŽINA sklicuje v petek, 7. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini.
Mladinska košarka: med kadeti dvojna zmaga naših
DEŽELNI MLADINCI
B°R RADENSKA b - INTER 1904 91:70 (55:36)
BOR RADENSKA B: Galoppin 15 (1:2), Ohpčič 9, Possega 7 (1:2), Grbec 12, I.
15 (3:4), Tomšič 16, Uršič 5 (1:1), E. faic 2 (0:4), Samec 6, Krizmančič 5 (1:3); trener Martini.
Čiči : 7:16" SON : 20" TRI t°ČKE: Filip-
d Broti skromni peterki Interja 1904 so ^ °rovi kadeti zmagali brez vsakršnih te-. v- Takoj so si nabrali visoko prednost , točk, zatem pa je razlika še naraščala, Jub stalnim menjavam igralcev in tak-cnih poskusov tako v obrambi kot v aPadu. Razlika je v polovici drugega ®la narasla tudi na + 28, krstni nastop kategoriji pa je opravil tudi mladi
SGT BULL - KONTOVEL	67:65
(38:35)
KONTOVEL: Ban, Rebula 10, Gulič 9
fN). Pavlica 9 , Emili 22, Gruden, Černe, S 2 (0:2), Turk 13 (1:2).
IRI TOČKE: Pavlica 1.
Kr?!i 2 (0:2), Turk 13 (1:2).
TRI TOČKE: Pavlica 1.
^ Pekočim, vendar povsem zasluženim š aZ0In proti SGT so si Kontovelovi ko-h„_ ji Po vsej verjetnosti zapravili sle-
. razom proti SGT so si Kontovelovi ko-rji po vsej verjetnosti zapravili sle pno možnost za končno drugo mesto.
°. Pravici povedano, smo že dolgo raz i vtls' d® bi prej ali slej do takega - Pteta neizbežno prišlo. Vendar vseeno
ne tako
zgodaj in ne proti tako povpreč-
(j,0 ^'Pi, kot je SGT. Vsekakor ne moreno 0111110 dejstva, da za to ekipo resnič-iQ 01 zanimanja. Sicer tudi odnos samih nj .lcev tako starejših kot mlajših je res-Up -°a ljubo dokaj zaskrbljujoč, zlasti, če fan(.stevamo, da gre za izredno mlade ip e'Raterim motivacij res ne bi smelo biln atl' °d samega ogrevanja, ki je bi i vsako kritiko, je bilo opaziti, da i?K .R° Kontovelci le z veliko težavo plevah zmago.
j\ja.ani0 srečanje je bilo prava muka. spr ls? v glavnem stalno zasledovali na-ra?n i*a ln kljub temu da so imeli na bi f° ago zadnji met, jim ni uspelo, da Se ‘zognili porazu.
Odsotnosti Gregorija in Budina ter dvomljivo sojenje v kočljivih trenutkih, ne morejo zveneti kot opravičilo za neuspeh, kajti v okrnjeni postavi bi morali plavi opraviti z nasprotnikom po hitrem postopku, ne glede na okoliščine in »sive srajčke«. (Andrej Pavlica)
DRŽAVNI KADETI
BOR RADENSKA - FERROVIARIO 74:65
(40:36)
BOR RADENSKA: Giacomini 1 (1:2), Galoppin 6 (0:2), Filipčič 5 (3:7), Possega 19 (1:2), Grbec 4, I. Bajc 11 (3:4), Tomšič 26 (3:9), E. Bajc 2, Križmančič; trener L.Martini.
PM: 11:26. SON: 16. TRI TOČKE: Tomšič 1.
Po presenetljivi zmagi proti Kontovelu so borovci zelo slabo igrali proti naj šibkejši postavi tega prvenstva, zlasti v uvodnem delu prvega polčasa, ko so stalno zasledovali nasprotnike. Ferrovia-rio je v 16. minuti vodil kar za 8 točk (34:26), šele zatem pa so Possega in Tomšič zaigrali na običajnem nivoju in popeljali svoje moštvo do izenačenja. V drugem polčasu so borovci stalno vodili, šele v zadnjih minutah pa je bila zmaga na varnem.
S tako igro si Martinijev! fantje ne bodo priborili večjih uspehov, v prihodnjem kolu pa jih čaka drugouvrščeni Don Bosco, ki je doslej le dvakrat izgubil.
SAN DANIELE - KONTOVEL 78:88
(72:72; 33:33)
KONTOVEL: Ban 4 (0:1), Budin 32 (7:8), Cingerla, Gruden 5 (0:2), M. Spado-ni, A. Spadoni, Černe 10 (4:4), M. Milič, Ravbar, I. Milič 24 (8:9), Vodopivec 4, Turk 9 (1:7).
PM: 20:31. SON: 19. TRI TOČKE: Budin 3, Gruden 1.
Kontovelci so spet zmagali po podaljšku, tokrat v gosteh proti ekipi S. Daniele, ki pa uvršča nekaj res perspektivnih posameznikov (Del Monte in M. Roja). Tekma je bila izenačena do konca, glavna protagonista srečanja pa sta bila po-
Trenutek s srečanja prvenstva propaganda Polet - Poggi A. (Foto Magajna)
novno Budin in Ivo Milič (56 točk skupno), manj učinkovita^ pa sta bila tokrat Vodopivec in Turk. Šele v podaljšku je prišla na dan očitna razlika med ekipama, z zmago pa se je Kontovel še bolj približal vrhu lestvice.
OSTALI IZIDI 14. KOLA: Stefanel -Crup PN 109:56, Thesis PN - Don Bosco 69:68, Italmonfalcone - Ricreatori 109:114, Rex UD - SGT Buli 80:78, Bernardi GO -Legnonord 81:95.
LESTVICA: Stefanel 26, Don Bosco 24, KONTOVEL in Rex 20, Bernardi GO 18, Ricreatori 16, BOR RADENSKA 14, Italmonfalcone in Thesis 12, Legnonord in Crup 10, S. Daniele 8, SGT 6, Ferroviario 0.
NARAŠČAJNIKI
SOKOL - BOR INDULES preložena.
KONTOVEL - RICREATORI 126:48
(63:26)
KONTOVEL: Spadoni 18, Spacal 8, Rizzante 2, Daneu 12, Žerjal 25 (1:3), Co-
lja 11 (1:2), Starc 2, Rustja 15 (1:2), Škerk 18, Vatta 15; trener: Vascotto.
TRI TOČKE: Vatta 1.
Proti zadnjeuvrščenemu Ricreatoriju soo Kontovelci opravili le lažji trening, tako da so se tudi vpisali med strelce
OSTALI IZIDI 12.KOLA: Servolana -Libertas 50:113, Stefanel A - SGT 136:36, Stefanel B - Inter 1904 90:78, Stefanel C -Santos 77:61, St. Azzurra - Don Bosco 44:96.
LESTVICA: Stefanel A in Don Bosco 24, Inter 1904 in KONTOVEL 20, Stefanel B 18, Libertas 16, SGT 14, BOR INDULES in Stefanel C 10, SOKOL in Santos 8, St. Azzurra 4, Servolana Latte Car-so 2, Ricreatori 0.
DEČKI
CICIBONA - SANTOS 85:51 (40:20)
CICIBONA: Jagodic 24 (2:2), Caser 4, Košuta (0:2), Štokelj 17 (1:4), Omari 10 (3:5), Velinsky 4, Umek 18, Škerl, Cova, Bertocchi 2, Starc 6; trener: Corbatti.
Hitra igra v napadu in agresivna »pressing« obramba sta tokrat prinesli ci-
cibonašem dve pomembni točki, poudariti pa je treba, da so bili nasprotniki dokaj slabi. Naši so bili v ospredju skozi vso' tekmo, razen v drugi četrtini, ko so povsem odpvoedali.
Pohvalo si zaslužijo vsi igralci, a za še boljše rezultate, je potrebna večja prisotnost na treningih, (d.j.)
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Lega Nazio-nale - Stefanel A 19:104, Servolana - Stefanel B (danes), Ricreatori - Libertas 84:62, Don Bosco A - Poggi 57:51.
LESTVICA: Stefanel A 18, Poggi, Stefanel B in Don Bosco 12, Servolana in Ricreatori 10, CICIBONA 8, Don Bosco A 6, Libertas in Santos 4, Lega Nazionale 0.
PROPAGANDA
POLET - POGGI A	39:118 (19:62)
POLET: Petaros, Senica 8 (4:4), Budal 4, Genardi 2, Hrovatin 4, Lakovič 2, Širca 2, Krečič 15 (2:3), Fonda 2.
Proti premočnim sovrstnikom košarkarskega kluba Poggi Basket, ki je dejansko selekcija tržaškega prvoligaša Stefanela, so seveda mladi Poletovi košarkarji potegnili krajši konec in utrpeli tudi zelo visok poraz.
Neglede na kakovost in na premoč na-sportnikov pa nas je pri openskih košarkarjih motil pristop in bojazljivost, s katero so stopili na igrišče, saj so se še ob prvem pogledu na Tržačane vdali v usodo in odločili, da je tekma pač izgubljena in se temu primeru tudi ravnali na igrišču, saj so ves čas igrali brez vsakega žara in brez vsake borbenosti. Edina svetla izjema v tej splošni sivini je bil mali Krečič, ki je ves čas enovredno kljuboval višjim in boljšim nasprotnikom. (Cancia)
OSTALI IZIDI 3. KOLA.
SKUPINA A: SGT - Don Bosco A 45:123, Barcolana - Fincantieri 68:43. LESTVICA: Don Bosco A 6, Poggi B in BREG 4, Barcolana 2, Fincantieri in SGT 0.
SKUPINA B: Don Bosco B - Alleanza 33:67, Scoglietto - Servolana preložena. LESTVICA: Alleanza 6, Poggi A 4, POLET in Servolana 2, Don Bosco B in Scoglietto 0.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2.1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
primorski
A	dnevnik
sreda, 5. februarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
zveze časopisnih založnikov FIEG
Taktični lovski bombnik amx padel na neko hišo, pilot se je rešil
Pri strmoglavljenju letala hudo opečena neka ženska
VERONA — Kmalu po vzletu je včeraj nekaj po 11. uri v kraju San Pietro in Valle v občini Gazzo Veronese strmoglavil lovski bombnik amx. Pri nesreči se je pilot Roberto Valotti pravočasno katapultiral, letalo pa je treščilo najprej na asfaltno cesto in se odbilo v neko stanovanjsko hišo. Pri tem je letalo izgubilo rezervoar z gorivom, ki je zažgalo stanovanjsko hišo, v kateri je bila 56-letna Marta Longhi Schirolli. Lažje ranjeni pilot, ki je s padalom pristal v bližini, je takoj stekel na pomoč ženski, ki so jo nato s hudimi opeklinami odpeljali v bolnišnico Borgo Trento v Veroni, kjer so ji ugotovili 80-odstotne opekline. Njeno zdravstveno stanje je zelo zaskrbljujoče in zdravniki so si pridržali prognozo. Tudi pilot je pri reševanju dobil opekline po rokah in obrazu in so ga zato zadržali na zdravljenju v bolnišnici.
Vojaško letalo je pripadalo tretji eskadrilji iz letalskega oporišča Verona Villafranca in je vzletelo na vadbeni polet nekaj minut po 11. uri, približno 15 milj od oporišča pa je iz doslej še neznanih razlogov strmoglavilo. Na kraj nesreče je vče-
raj kmalu potem prispel tudi komandant tretje eskadrilje polkovnik Marani, skupaj z njim pa so bili tudi člani komisije, ki so jo takoj imenovali, da razišče vzroke nesreče.
Strmoglavljeno letalo je bilo vrste amx, ki ga proizvajata italijanski tovarni Aermacchi in Alenia skupaj z brazilsko tovarno Embraier. Gre za eno-motorni, enosedežni taktični lovski bombnik novejše proizvodnje, ki je v Italiji zamenjal letala G 91 in F 104 G. Italijansko vojno letalstvo je doslej naročilo 136 teh letal, prejelo pa jih je približno 60. Razpon kril tega letala znaša devet metrov, dolžina 13 metrov, največja teža ob vzletu pa znaša trinajst ton, od katerih je dobrih 900 kg bojnega tovora. Leti z maksimalno hitrostjo 900 km na uro, največja višina delovanja pa je 13 tisoč metrov. Poganja ga rolls royceov spey motor, ki ga po licenci izdeluje nek konzorcij italijanskih proizvajalcev motorjev skupaj z brazilskim proizvajalcem Celma. Vojaško letalstvo z letali amx razpolaga približno osem mesecev, včerajšnja nesreča pa je bila v tem obdobju druga te vrste.
Ministrskemu predsedniku predstavili novo alfo 155
Predsednik Fiata Gianni Agnelli je včeraj ministrskemu predsedniku Giuliu Andreottiju predstavil novo alfo 155	(Telefoto AP)
Begunci s se vračajo
LJUBLJANA Sekretar republiškega Redečega križa Mirko Jelenič je v pogovoru za STA dejal, da se število beguncev vsak dan zmanjšuje. Begunci se vračajo predvsem na območja, ki jih ne ogroža vojna in niso razrušena.
Mirko Jelenič je še povedal, da je bilo po neuradnih ocenah v Sloveniji skupaj več kot 50.000 beguncev, okoli 5000 pa je še neregistriranih. Po podatkih republiškega Rdečega križa je bilo sredi januarja v Sloveniji 21.902 registriranih beguncev, danes pa le še 16.450, saj se vsak dan ria svoje domove prostovoljno vrne več sto beguncev.
Tretjina beguncev je nameščena po republiških centrih, tretjina pa občinskih centrih, ostali pa so razporejeni po domovih. Slovenska vlada je iz republiškega proračuna za pomoč in oskrbo beguncev namenila 400 milijonov SLT. Družinam, ki so na svoje domove sprejel begunce, Rdeči križ Slovenije in Mednaordni komite RK iz Ženeve pošiljta humanitar-
Hrvaškega v domovino
no pomoč v obliki paketov s hrano. Zadnji mesec pa se je v pošiljanje pomoči vključil tudi Visoki komisariat OZN za begunce, ki poleg hrane pošilja tudi odeje, je še poudaril Mirko Jelenič.
Na sestanku slovenske in hrvaške vlade, ki je bil 27. januarja v Ljubljani, pa sta se hrvaška in slovenska vlada dogovorili, da bo republika Hrvaška do srede februarja pripravila načrt za vračanje beguncev na domove. Tako naj bi pod nadzorom Visokega komisariata OZN za begunce že 15. februarja v Zagrebu Hrvaška in Slovenija podpisali meddržavni sporazum.
V Sloveniji je sedaj največ beguncev v Mariboru (1500), Kopru (1224), občini Ljubljana Moste (1100) in Novem mestu (1275).
Od skupno 16.450 beguncev je 3273 otrok do 14. leta. Zanje je v Ljubljani, Kopru, Novem mestu in še nekaterih mestih organiziran pouk v hrvaškem jeziku. Srednješolci pa obiskujejo slovenske srednje šole. (STA)
Veča se število žrtev zaradi neurja ki že nekaj dni pesti Bližnji vzhod
Celo pešci so si le s težavo utirali pot po kairskih ulicah	(Telefoto AP)
KAIRO, JERUZALEM — Iz ure v uro se daljša seznam žrtev, ki jih na Bližnjem vzhodu povzroča silovito zimsko neurje. Mrtvim na turško-iraški meji zaradi snežnih plazov, so se v ponedeljek in včeraj pridružili mrtvi zaradi peščenega viharja, ki divja nad Egiptom-Hamasin, kot mu pravijo Egipčani, ni nobena novost, da pa v nekaj urah povzroči smrt 14 oseb in popolnoma ohromi vso gospodarsko dejavnost, tega ne pomnijo niti naj starejši ljudje. Meteorologi pa zagotavljajo, da imajo ljudje ob takih nekoliko bolj izjemnih vremenskih pojavih zelo kratek spomin, da je bil podoben hamasin pred nekaj desetletji. Nedvomno pa se je od takrat spremenil način življenja, prišlo je do precejšnje urbanizacije, tako da ljudem vse izgleda hujše. Navsezadnje je večina žrtev izgubila življenje v prometnih nesrečah zaradi omejene vidljivosti, kar pa se pred 20 - 30 leti ne bi zgodilo, ker avtomobilskega prometa sploh ni bilo.
Če hamasin spada v normalne bližnjevzhodne vremenske pojave, pa tega ne moremo trditi za snežne viharje v Jordaniji in v Izraelu s pravimi sibirskimi temperaturami. Aman je včeraj ostal brez električne energh je in ogrevanja, ker je pred sneženjem v siloviti nevihti srela udarila v glavno elektrarno. Sneg je včeraj popolnoma ohromil skoraj ves promet med posameznimi jordanskimi kraji. Še hujše je bilo v Izraelu, silovitemu neurju z dežjem in poplavami je sledil snežni metež, ki ga tokrat ne pomnijo niti meteorološke statistike in stare kronike. Po mnenju francoskih vremenoslovcev je vsega kriv filipinski ognjenik Pinatubo, ki je od junija v ozračje poslal 7 milijonov ton kubičnih metrov pepela in drugega materiala.
'
Vtisi ob nekajdnevnem obisku v Beogradu
Konzerva srbske tunine
BEOGRAD - Ko je na rojstni dan vladajoče socialistične stranke alternativni radio B-92 insceniral »puč«, kot da bi zdrave Miloše-vičeve in nacionalistične sile vsilile spremembo programskega koncepta, ter se tako pretvoril v mali odmev radia Beograd, je med naprednimi in malo manj naprednimi beograjskimi krogi izval pravo paniko, hkrati pa tudi ogorčenje nad močjo Miloše-vičevegc režima. Problem seveda ni bil v neki pol mračni, pol norčavi radijski diverziji po vzorcu Orsona Wellsa, temveč v dejstvu, da bi do takega »puča« lahko zares prišlo oziromada se lahko že tako skromen srbski medijski prostor zdaj-zdaj skrči ali celo popolnoma zapre.
Ob možnem oženju tega prostora pa se neki drugi prostor širi. Obrad Savič, mirovnik in filozof, pravi, da se je zavedal, do kam je segla norost vojne, tisti hip, ko je slišal, kako je nekdo v trgovini prodajalko nagovoril z besedami: »Dajmi mi konzervo srbske tunine«. Zdi se, da je tako Srbija »epistemološko« osvojila tista ozemlja, ki jih ni mogla z vojno, kajti s prispodobo »srbske tunine« je dobila tisto, česar ni mogla dobiti s srbskim pasuljem - izhod na morje.
Novi način osvajanja - način, ki osvaja želje ne pa ozemlja - je prvi preobrat, ki sta ga prinesli premirje na hrvaških bojiščih ter priznanje Slovenije in Hrvaške. Drugi preobrat (oba nakazujeta možnost nadaljevanje vojne. - toda tokrat z drugimi sredstvi) je presenetljivo dejstvo, da so v zadnjem mesecu dni vsi začeli govoriti, da so za mir. Borka Pavičevič, umetniški direktor Jugoslovanskega dramskega gledališča, je na nedavni tribuni, ki jo je organiziral Helsinški
državljanski parlament, opozorila na dejstvo, da če srbska oblast mesec dni govori, da je za mir, moramo prepoznati njene nakane in ugotoviti, da še vedno vlada vojna. Tako bi se lahko zgodilo, da bi se ob priznanju Slovenije in Hrvaške in ob trajnem premirju srbska agresija introvertirala in se spremenila v popolno represijo oziroma kakor pravi Borka: »Čez deset dni bodo nas mirovnike obtožili, da smo bili mi krivi za vojno«. Podobnega mnenja je Tanja Petovar, odvetnica, ki svetuje oporečnikom: »Premirje je samo premor za preštevanje sil za bodoče politične igre, ki bodo zahtevale še več krvi«. Ob možni eskalaciji represije, ob nacionalni evforiji, ob medijski blokadi je, kot je pričakovati, beograjsko mirovno gibanje šibko. Šibkejše in manjše kot je celotno poslušalstvo postaje B-92, pa vendar...
Ohrabrujoče je dejstvo, da je po trenutnih ocenah v tujini med 100.000 in 200.000 pobeglih vojaških obveznikov, do nedavnega pa so krožili podatki o 20.000 obveznikih, ki naj bi se pred vojaško policijo skrivali po stanovanjih svojih bližnjih ali prijateljev. Odziv Beograjčanov proti vploklicu naj bi se gibal nekje okoli 14 odstotkov vseh vpoklicanih. Ta masa mladeničev je masa fantomskih mirovnikov, ki jih ni moč videti na nobeni ulici in težko po redkih kavarnah, ki
niso v rokah paravojnih tolp kot so »beli orli«.
Prišla pa naj bi neka druga mirovna masa. Le-ta naj bi bila »ultra« vidna. Beograjčani so več ali manj skeptični, da bo zares prišlo 10.000 modrih čelad in nedolžen poslušalec radia Beograd lahko sočustvuje s tonom ranjenega ponosa, s katerim se napovedovalec o prihodu modrih čelad sprašuje: »Mar se je to moralo Zgoditi prav nam, Jugoslaviji, ki je sama nekoč prispevala k mirovnim silam?« Medtem se interne mirovne iniciative glede nespremenjene okoliščine, reorganizirajo. Nekatere akcije se zaključujejo druge se nadaljujejo npr. zbiranje podpisov za referendum o koncu vojne. Potrebnih je 100.000 podpisov, da bi iniciativa prišla na dnevni red srbske skupščine. Vprašanje se glasi: »Ali soglašate s tem, da so državljani Srbije lahko po ukazu oblasti odvedeni v vojno izven ozemlja republike Srbije? Trenutno je zbranih 55.000 podpisov. S podpisom sta ujeti dve muhi na en mah: podpisnik ali podpisnica svojo opredelitev za mir zabetonira z ohranjanjem srbskih meja, ki naj bodo enake republiškim.
Priznanje nekaterih republik in ustvarjanje novih državnih obveznosti, ter enačenje državnosti, nacionalnosti in individualne identitete je bil povod za nastanek ustanove listine Civilnega gibanja Opspora. Ta je na
poti v ustrezne institucije držav VS ZN, ES, KEVS in drugim. Zavzema se za pravice ljudi iz mešanih zakonov, tistih, ki se regionalno opredeljujejo, Jugoslovanov, manjšin in nacionalno neopredeljenih, ki morajo imeti pravico do simultanega državljanstva vseh držav na področju bivše Jugoslavije, hkrati pa ne podležejo niti vojaški ali delovni obveznosti v sporih med novimi državami. Civilno gibanje odpora je zraslo iz mirovnega gibanja, podobno je z nedavno osnovanim Beograjskim krogom, ki je sicer nekoliko manj radikalen ter alternativen. Krog naj bi kot združenje neodvisnih intelektualcev krepil prav tisto, kar je Srbiji manjkalo -neodvisno kritično misel, hkrati pa naj bi bil eden od projektov kroga tudi sestava t.i. »anti-memoranduma«, kajti od memoranduma srbske akademije o položaju Srbov in Srbije v Jugoslaviji, ki je bil v marsičem prapočelo vojne, je ostalo kakor pravi Ivan Čolovič, podpredsednik kroga, samo »dum, dum«.
Kljub dobrim nameram bo prenova srbske družbe dolgotrajen proces. Kateri dokument bo zaustavil paravojne formacije, ko se bodo vračale s fronte in grozile z »vietnami-zacijo« in ali je interno soočenje (oziroma možnost bodočih krvavih političnih iger) neizbežno? Sistem je že tako napet, da se pogreza sam vase: ali v absurd, kakor je v primeru tunine ali v odkrito konfrontacijo-Nekateri poslušalci postaje B-92, ki so nasedli »puču«, so bili tako polni gneva, da bi jih samo en poziv spravil na ulice, da tokrat bolj uspešno kakot v času marčevskih demonstracij zrušijo Miloševičevo oblast.
(NDJ)