224. številka. Ljubljana, vtorek 2. oktobra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. fftbttj* vsak dan, isv&emsi poneueljke in dneve po praanicih, ter velja po posti prejesnan za a v str o - oge rsk e uežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., g s Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ni laai so računa 10 kr. r.a mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa lijake velja sultana cena in sicer: Za Ljubljano ca četrt lota 2 gld. 60 kr.. po po iti prejeman sa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se pladnje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dop.a naj se iavole frankirati. — Bokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši i*. 3 ^gledališka stolba". Ue>: a f aiJtTd. ■* katero naj »o blagovuUjo pošiljati naročnine, reklamacije, esnanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni41 t Kolmanovej hiši. Vojska. Peterburg 29. sept. Na ukaz velikega kneza Nikolaja je bil dopisnik „Standardov" iz vojske in iz Runiunije odpravljen, ker je bvojo častno besedo preloinivši, poročal o premikanji vojske in o utrdbah. — „GolosM poroča iz Igdira 28. sept. Celo noč na 27 t. ni. je bilo viharno vreme. Kljubu viharju so Turki prijeli ob 8. zjutraj desno rusko krilo pri Karavansarei-soteski. Kanonada je trajala do večera. Ko so Rusi pomoč dobili, vzmaknili 80 se Turki. Izgube so še neznane. Poveljnik Kubanskega polka, Kabenin, in oberstlejtnaut Midiran sta ranjena. Ruska vojska je prenočila na posedenih in utrjenih prostorih. Carigrad 28. septembra. Muktar paša poroča iz Azije, da so Rusi dobili mnogo polnočne vojske in se pripravljajo na ofenzivo. Bukarešt 28. septembra. General Sko-belev je bil 2C. septembra v Gjurgjevem in je tam te. stolpa Ruščuk ogledoval. Turki so ga zapazili in začeli granate metati na Btolp, a nijso zadeli. London 29. septembra. Depeša v „Daily Uevvs" poroča, da ima Šefket paša uže drugo kolono pripravljeno, da jo pošlje Plevno Osuianu na pomoć. Belgrad 29. sept. Vojni minister Gruič se je pogodil z domačimi trgovci Boškovičem, Radovanovićeni, Tuzakovieein in z bratoma Krzinanovićnma za odhranitev štirih srbskih vojskinih oddelkov, ki bi se imeli postaviti ob Drini, Moravi, Timoku in Javoru. Včeraj so uže odpeljali na 256 vozovih živež proti Javoru. Sera j evo, 29. sept. Vsi turški vojaki, ki so še v Bosni, dobili so povelje takoj odriniti, nekoliko proti Mostaru, a drugi na mejo Najdba poganskega pokopališča blizu trga Cerknice na Kranjskem. Meseca septembra tega leta so začeli prebivalci cerkniške doline delati nov pot v gozdati Javornik, in ko so na hribčku „Tržišu" — četrt ure od Cirknice, prav blizu cirkniškega jezera, v znozji Javornikovem — na več krajih kopali kamenje za omenjeno cesto, našli so lončene posode ali urne iz neuglajenega ila napolnene s pepelom, osinojenimi ostanki človeških kostij in prstjo. Do zdaj so našli okolo 50 takih žarie ali uren; visoke so od 30 do 50 cm. in merijo Črez sredo 25 do 35 cm. Oblika je skoraj pri vseh enaka. V večjih urnah je bila navadno še ena ali celo dve manjše, katerih oblika je pa nekoliko drugačna, podobna loncu, umetno delanej posodi (vaza) ali skudelici. srbsko. Telegrafsko poročilo, koje je dobil guverner Mazhar paša naznanja, da maršira 14 srbskih bataljonov na mejo bosensko. Zatorej je odposlal brž več eskadrov in nekaj stotin baši-bozukov se 6. topovi iz Banjaluke in Travnika njim nasproti, poleg tega pa je kar hitreje mogoče ukazal iti v Hercegovino nekaterim bataljonom redifov z dvema pogor-skima baterijama in municijo na 170 konjih. Bosenski begi so rekli, da hote vojskovati, ako dobe dobrega zapovednika namestu Ferik Veli paše, kateri je bil poklican drugam. Denes nijsmo nič izvirnega telegrama dobili, znamenje, da je mirovalo povsod. Stara „Presse" ima v nedeljo iz Bukarešta telegram, da je carjevič veliko zmago dobil nad Mehemet-Alijem, Toda denes nij nič oficijalnega potrjila o tem. Znani dopisnik „Daily Newsu toži, da ruski vojaki pred Plevno nemajo več vsega zaupanja v svoj generalni štab. Zdravje vojske je še dobro, a bati se je ležanja v dežji. Turške izgube mej zadnjimi boji, pravi dopisnik, so ravno tako velike, kakor ruske. Vere dostojna poročila pripovedujejo, da v Plevni leži 14.000 ranjenih Turkov. Skobelevljeve Čete so Turkom strašne izgube pr.zadele, predao so oni dve reduti na levej strani izgubile. Angleški generalni konzul Fawcett piše iz Jeni-Sagre vladi: Mesto Kazan lik je denes samo ena velika kužna hiša. V vsakej hiši, ki ima streho, leže ranjenci in bolniki. V posameznih hišah smo videli ducate mrtvih, ki čakajo, da bi jih kdo pokopal. Na dvoriščih mrliči gnjijo in čudo je, da nij tifus še nastal . . . Lega manjših v večjih je bila razna in nekatere so bile tudi v večjih poveznene. Le škoda da vse večjo ume bile so uže tako preperele in prevlažeue, da čeravno smo jih z vso skrbjo privzdigovali, nij bilo nobene nepokvarjene ohraniti, kajti ko so jih je le nekoliko roka dotaknila, razpale so in le prst in pepel ostalo je ko gruča in sicer v prejšnjej obliki. Manjših uren, je pa okolo osem skoraj nepokvarjenih oslaio. V večjih urnah so je našel razen lišp, v nekaterih celo biseri (Perle) iz čudno rudeč-kaste smole. Lišp je bakren in bronen. Te^ke lite zapestnice so kaj čedno uarezljane, druge so zopet ložje in elastične, veliko broš, ki obstoje Iz dveh iz bakrenega drata v spirali povitih krogov, na sredi lepo skleuene, kjer so tudi igle pritrjene. Znamenito je posebno veliko število zaponk (Schliesse), kakoršne rabimo še dan denašnji pri pledih (plaids). Te zaponke so razne velikosti, nekatere O bojih Črnogorcev se iz Cetinj poroča: Knez Nikola je zdaj nekaj časa v Nik-šiču, kjer ima glavni stan, dokler trajajo ope» racije na sever, namreč proti Goranskem in Metohiji. Tudi Petar Vukotić je odšel z nekaterimi batalijoni in artilerijo proti Goranskem ter je jel cernirati to tvrdnjavico in mesto Piva. Neprestano silno sedanje deževje in silen južnjak bodo seveda malo ovir na-pravljali črnogorskim podvzetjam, a vendar upamo skoro dobiti lepih ti ni j, ker še nijsmo v jesenskej deževnej dobi. Po padu Goran-skega in Metohije, ki sta pričakovati v kratkem, obrnila se bode črnogorska ofenziva, ako mej tem ne stopi Srbija v akcijo, najbrž proti jugu, posebno proti Spužu in Podgorici." V tem zadnjem mesticu so nikšiški izseljeniki se svojim pripovedovanjem o hrabrosti Črnogorcev ljudi zelo poparili in 03trašili; človekoljubno obnašanje črnogorskega kneza je pomirilo uporne misli meščanov podgoriš-kih in začeli so se uže izseljevati, ker se boje kakih surovostij turških vojakov mej obleganjem mesta. O boji v jezerskem okraji, o katerem vam je poročal telegraf, da so Črnogorci pod zapovedništvom Pejovićevim Turke premogli ter jim vzeli tri kanone, a nekaj jih obkolili, nemamo še službenega potrdila. Samo neko? vojnik, ki je včeraj od tod prišel, nam je povedal, da bo jo obkoljeniki turški iz jezerskih dveh dolin v tamnej in viharnej noči popihali ter pustivši ves bojni materijal prezlezli naj-pustejše skalnate brege. Črnogorci to opazi vši,. so jo krenili za njimi ter jih dohiteli na Tari, kjer so jih popolnem zmagali v večurnem boji. Ostanki turških krdel, ki so Be bila s Črnogorci, prišli so srečno v Kolasin, kjer jih cernirata Pejovič in Lazar Sočica, ki se je malo čudne podobe, tako, da se ne more natanko misliti, zakaj in kako bi jih bili rabili nekdanji prebivalci na „Tržišu", kajti imajo rivčke in roglje, na katerih je skoraj gotovo kaj viselo, postavim orožje itd. Druge so bolj niajhene in izvrstno delane, s katerimi so gotovo spenjali obleko, in nekatere so tako nepokvarjene, da bi se še lehko rabile. Se ve da, večina teh sponk prevlečena je črez in črez z bakreno okislino (kupferoxyd), le nekoliko je čistih, in vidi se, kakor bi bile pre-lakirane. Izkopali so se tudi ostanki svetilnic na gomilah ali morda kadilnic, posebno dobro ohranjena je gornja skledica, na kateri še vise verižice. Vse to je bakreno ali iz brona. Opomnim naj le še, da je vsaka urna bila obložena s kamenjem in ravno tako pokrita s kamenato neobdelano ploščo. Sicer pa nij bilo nobenega denarja, na kamnih nobenega napisa, in sploh uikakovega znamenja, iz katerega bi se vsaj nekoliko mogla določiti sta- temu pridružil sč svojimi hercegovin3kirai bataljoni. Mogoče je, da se turško poročilo zadnjih dunajskih novin iz Novega Bazarja, ki pa nikakor nij resnično, naslanja na te dogodke, kajti drugače se ne more nikakor govoriti o 5000 Črnogorcih, o katerih poroča Hafiz-pa-ševa depeša. Izraz, ki ga tudi prinaša ta depeša „obkoljenja na balkanskem podnožji", kaže dovolj po svojej netočnosti, nje popolno neverjetnost. Začetek magjarskega upora. Prav čudne glase čujemo iz Ogerskega. Tam so prišli nekej magjarskej rovoluciji na sled. Magjari so namreč hoteli prelomiti nevtralnost naše monarhije in vojsko začeti zoper Ruse na svojo pest. Z angleškim denarjem je namreč kupljeno bilo orožje in nakopičeno v Pešti in Sibinji in na tihoma se je snovala magjarska bojna družina, ki bi bila, kacih 5000 mož močna, udarila iz Sibinjskega v II um u nij o, tam železnice razdejala in Rusom zvezo pretrgala, potem pa jednemu oddelku turške vojske roko podala. Vlada pa je temu revolucionarnemu planu prej na sled prišla in konfiscirala zbrano orožje ter vojakov poslala na mesto. „Pester Lloyd" in „Ellenor" te novice potrjujeta. General Klapka je bil baje na čelu tega snovanja, ki se je baje tačas začelo, ko je bil Mithad paša na Dunaji. Po jednej strani obžalujemo, da Magjari svoje bedarijo nijso res poskusili. Ker smo namreč preverjeni, da bi bili Runami ma-gjarsko druhal temeljito prekleščeno iz svoje dežele iztepli, in ker bi Magjaroin to lekcijo iz srca privoščili — škoda, da se je „puč" prej znašel, predno se je vršiti začel. Časi bo resni, zakaj ne bi Magjari skrbeli nam za nekaj smeha! In smijal bi se bil po dejanji ves svet še bolj, ko se smeje zdaj, ko čuje namere Klapkove. Sicer pa stvar nij le smešna, temuč ima tudi prav resno stran. Magjarski prenapetci 8e predrznejo organizirano pasti za vrat sosedu, ki ima posla s sovražnikom in ki zaupa, da mu jo hrbet vsled obljube gotov ! Cesar naš v magjarskih Košicah napije na zdravje dražega prijatelja si ruskega, a ti Magjari mej tem zarote kujejo in orožje skup-ljujejo ! Vlade proglašajo nevtralnost, a ljudje, ki občnjejo z majarskimi Tiszi in Audrassy, kakor Klapka, — skujejo prisilno revolu- rost teh izkopanih reči; skoraj pa so iz časov, ko Rimljanov še nij bilo tukaj. Vse te najdene reči hranim jaz, in ko bodo dokončali izkopavanje, odposlalo se bode v deželni muzej v Ljubljano. Adolf Obreza. Za slovensko stenografijo. Iz Maribora [Izv. dop.] Občno poznato je, da se narodi ne odlikujejo le po svojih činih v bojih, temuč še bolj po modrej organizaciji in posebno po znanostih, katere ta ali oni narod ima. To osve-dočuje zgodovina in vsakdanja skušnja. Ozrimo se na Atenčane in Spartance; prvi, akoravno manj hrabri kot drugi, so za nas in bodo za vse čase bolj važni in bolj znani za-volj znanostij, ki so se mej njimi gojile. Za to pa tudi vsak narod znanosti spoštuje in zraven može, ki ovo znanost gojijo. Vsakdo želi, da on in drugi udje tistega naroda koristne cijonarno vojsko zoper Rumune in Ruse, ho čejo po razbojniško upadati v Rumunijo, ki jim nij nikdar nič hudega storila! Radovedni smo, kaj zdaj poreko magjarski sodniki, tisti, ki so zapor Miletiča potrdili, ker so samo sumili, (ne dokazali), da je hotel mej svojimi srbskimi rojaki dolenje Ogerske za svoje brate v Srbiji pomočnike nabirati. Ali bodo te svoje rojake, ki so uže dovršeno, ne le sumnjeno zaroto zoper prijateljske Ruse in Rumune naredili, tudi vse za eno leto in več v preiskovalni zapor deli? Ali bodo tudi tako po vseh novinah vpili „križaj ga!u kakor so dozdaj na Jugoslovana, ki je le za sorodne brate simpatiziral in se vne-mal za križ? Ne verujemo. Magjarstvo je dan denes še premogočno. Kar je za druge nas greh, to oni smejo, mislijo. Pa dobro jo, da se take reči gode. Magjari se bodo sami uničili in nemogoče storili. Njih „lojalnost" se je pokazala oni dan, zdaj.se pokazuje njih junaško „viteštvo". Tako bodo odločilni krogi k izpoznanju prišli, kako krivo je, da bi ta magjarski nezanesljivi rod vpliv imel v mnogo jezični Avstriji, kjer prebiva tudi vedno zvesti in krepki Slovan. Politični razgled. V Ljnbliani 1. oktobra. Cff'iroivMij listi se je/.e nad svojim pristašem ministrom Auerspergom, da je tako kratko odgovoril na Fuxovo interpelacijo in kažejo na Tiszo, ki je obširno govoril. Iz tt*atšn<*t'i}«' se poroča, da je bil 27. septembra v Boki kotorskoj velik vojašk manever v navzočnosti namestnika Rodica, ki se mudi zdaj v Dragalji na meji črnogorskej. M/rt/ • *i v.v°*i šivarji čižem in opletavih ohlapnih svit.ic zdaj svoje sinove krste „Os-man," „Sulejman". Magjarske novino pa se naprej in naprej jeze, da ne gremo kar vsi vkup na Ruse. — Neodvisni listi grajajo Tiszo, da nij s svojimi „frazami" nič povedal. 1" 11» H* elirf. Če ravno so bile od ruske strani in od drugod večkrat odločno preklicane in odbite vesti o /io*t'crtatu ni* za mir ali premirje, vendar se vedno po necih novinah vračajo. Ali kljubu vsem tacim govoricam je le eno gotovo: ta vojska in celo vprašanje slovanske svobode na jugu se bode le na bojišči rešilo. Tam se mora pravi začetek pa le vršiti, torej je neumno o konci govoriti. V Atvue je došlo 44 Krupovih kano-nov. Kralj je odposlal posebnega slit v ruski glavni stan. znanosti poznavajo in skrbi po svojej moči za vpeljanje ove znanosti. Mej znanosti, koje so v novejšem času skoraj vrhunec popolnosti dosegle, ter bo za izobraženca zelo potrebne, spada tudi stenografija ali tesnopis. Ta znanost je dovršena v sestavu Gabelsbergerjevem za nemški jezik, in ta sostav je skoraj v vse moderne evropske jezike prenesen; predelan je tudi za slovenski jezik, da, tako predelan, da ugaja isti sostav Slovencu, Hrvatu in Srbu, od našega rojaka g. Antona Bezenšeka, filozofa v Zagrebu. Ta sostav, katerega on javlja v listu, uže drugo leto v Zagrebu izhajajočem „Ju-goslavjanski stenografa je vreden, da se ga nauči vsak mlad izobraženec. Da se Slovenci za ovo znanost tudi zanimajo, kaže to, da je mej naročniki lista 80 0/„ Slovencev, v resnici lepa številka, a je s tem tudi zagotovljeno, da se vsi naročniki učijo stenografije. Bog ne daj! a mogoče je, da večina le HMaitftM#flri bivši čolni direktor Catar-giu je v izrednem poslanji šel v Belgrad na dogovore s srbsko vlado. sintfloški liberalni državnik in bivši minister Gladstone je 2G. t m. govoril o orijentalnem vprašanji in j11 ponavljal uže večkrat izrečeno svoje prepričanje, da je vojska nastala vsled omahljivosti in brezgla-vosti angleške vlade, ki bi bila morala z drugimi oblastmi vred za hrambo kristijanov na noge stopiti. Kljubu dobrohotnim opominom Evrope Turčija še vedno s kristijani po svojej Btarej navadi ravni. Tudi mej Angleži so še poštenjaki, žalibog da so v manjšini, kakor še marsikje. Iz W*mw1mh se javlja: V predmestjih so> dozdaj vsi volilni shodi odbili socijalisti?ni program, ker se bnje, da je za njim kaka past. — Če bode Chamhord izdal kak manifest, hoče ga tudi mladi Napoleon izdati. W*4ipe£ je sprejel 20. t. m. več depu-tacij, s katerimi je govoril. Dopisi. K C»Ol'4Kll|Kk4»ir» 28. sept. [Izviren dopis.] V nekaterih časnikih je uže bilo brati, da po pobit.ji Rusije bodo druge evropske države skrbele za zboljšanje stanja turškega kristijanstva. Po mojem mnenji zamorejo turški Slovani le od svete Rusije pričakovati spasenja, Črna gora in Srbija sti premajhen! za streti turško gospodstvo, koliko se druge vlade brigajo za turške Slovane so uže od začetka hercegovinske ustaje dovolj jasno pokazale. Angležu je le za njega denarne interese; Nemce, nemškutarje in Magjare, ki v Avstriji pri vladi zvonec nosijo, navdaja velik strah, ne le pred slovansko Rusijo, a pred vsem ukrepljajočim se Slovanstvom, Francozje so se Slovanom kazali neprijazne v rešenji orijentalnega vprašanja, in imajo dovoljno dela se obvarovati pred sovražnimi jim sosedi Pru3f, Nemčija nij bila Slovanom nikdar v resnici prijazna. — Sedanjo simpatije oficijalne Nemčije do Rusije ne izvirajo iz prijateljstva do Slovanstva, a le iz prijaznosti obeh carskih rodovin in iz raznih druzih političnih obzirov in bi se, ako bi Rusija popustila začeto delo, nemška politika v Slovanom protivno spremenila, od hinavske italijanske politike tudi ne more turški Slovan nič dobrega pričakovati. Da bi Bkupna Evropa prevzela delo spasenja turškega kristijanstva nij misliti, ker so velevlasti razen svete slovanske Rusije Jugoslovanom neprijazno, in tudi dozdaj so bolj zavirale nego pospeševale re-šenje orijentalnega pitanja. Turški Slovani list podpira, a ga potem Še ne pogleda, imamo v tem obziru žalostne izkušnje! Dijaci se, kakor se nam zdi, zanimajo za ovo znanost, imajo namreč dijaci mariborske in novomeške gimnazije (glej Jug. sten. II. br. 2. in 3.) tako imenovane „stenografske venčke", v katerih se pod vodstvom stenografijo veščega Bošolca vadijo v stenografiji. K ustanovitvi ovih venčkov vabil je dijake gosp. Bezenšek (Jug. sten. II. br. 1.) ter jih izpodbujal s tem, da je razpisal za tistega uda „stenografskega venčka", ki bi mu najlepše napisal ali Preširnovo „Slovo od mladosti" ali pa Preradovićevega „Putnika" nagrado (Jug. sten. II. br. 2). Vspeh tega natecanja i (objavljen v br. 5) bil je precej ugoden, tako da smemo upati, da bode ta izgled tudi dijake drugih učilišč izpodbujal k ustanovitvi takih venčkov. Da bi jim trud olajšal, objavil je gosp. Bezenšek (v 8. br. Jug. sten.) načrt pravil stenografskega veučka. Namen je do- zamorejo in pričakujejo osvobodenja od jarma mahomedanskega gospodstva le od svete slav-janske Rusije, katera bo, ako bi zdaj bila zmagana, kar pa še nij verjetno, črez deset ali dvajset let poslala večjo vojne sile zoper Turčijo in uničila gospodstvo mahomedanskega veličanstva v Evropi in podarila Jugoslovanom zlato slobodo, ter jim odprla pot do omike in kulture. lK|»od li ■■■■■« pod Svibnim 17. sept. [Izv. dop.] ljetina je pri nas Se precej dobra; veseli imo je, ker smo uže vajeni več let praznih žitnic, če tudi razven kakave tepke, ki se je tu pa tam na kakov pecelj obesila, nij nič sadja. Otave čisto nič nijsmo prve kosili, radi suše. Mrva (1. seno) je bila vrlo lepa, kakor tudi strnena žetev je bila jako povoljna. Brnata je tudi poganka (ajda), da bi je le ne potlačil kakov Šembran mraz. Odkar je dež namočil, kaže tudi vse ostalo po njivah. Pod vrhom je tudi grozdje jako lepo, še celo puntarica ptičina je letos obrodila, ali kaj pomaga, ker je pa v znožju vse prazno radi pozebe pomladanske in pozimske. Kaj bi li bilo, če bi še toliko dobra letina ne bila letos, ker je kmet tako globoko zabrel v dolgove in v vsestranske nedostatke! Moralo bi se kmalu začeti pri nas II. babilonsko preseljevanje kam dol na Turško ali pa pod Kavkaz, kjer je dosta rodne zemlje. Saj še tako ne vem, kaj bod i ? Premije za dobro izrejena goveda se nam imajo notri tamo v Novem metu deliti! To je tako, kakor da bi otroku vrh strehe kos kruha položil. Kedo li popelje tija brejo telico, da mu izvrže radi 8—10 ur dolzega pota?! Potem, se ve, da bode kmet novomeške okolice moral dobiti kacih srebrnikov premije od kakove pokvečene hrvatske mrhe, dočim imamo mi Z as a v ča ni tu pa tam ipak kakovo lepo muričanko v hlevu. Sicer pa mislim, da to premije le ubogo malo svojega cilja dosego, ker naš kmet le po naključju (večji del) zredi lepo govedo, dostikrat na veliko škodo svojemu gospodarstvu, ker je lakometi tistih goldinarčkov, ki se pa navadno potem „zafaj-fajo." Poduka najpred treba kmetu, da bode z razumom zaslužil premijo, in pa robo naj se kmetu da v roko, a ne novci. Otroku daj najprej tablico, potem še le polo papirja ; najpred igračo, potem še le nož in sekiro. Um onimAk«'^i» okrafa na slov. Štajorskem 28. septembra [Izv. dopis.) Zdaj vesela, zdaj srce pretresujoča poročila dohajajo iz osodepolnega opustoešnega polja južnega, kjer se z občudovalno srčnostjo bori brat naš Rus s sovražnikom Turkom in vsak Slovan uže nestrpljivo čaka trenotka, ko bode rešilna slovanska bandera zmagonosno vihrala, oznanjajoč tužnej raji lepšo bodočnost. Tudi mi vsak dan željno čakamo novin, da poizvemo dogodke bojnega polja, le žali -bog, da je nas malo, ker veČina malo čita, kar ima svoj uzrok, ko nimamo v celem okraji društva, katero bi mej drugim tudi podpiranje domačega časopisja pospeševalo. Trgatev je uže pred durmi in dobili bodemo, če bode sedaj še lepo vreme, boljše in več vina, nego lansko leto, in tako kaj denarja, katerega nam sedaj manjka — le bati se je tudi nasledkov dobrega vina, katero marsikateremu glavo zburka, da ne vo, kaj počenja. Tako je lansko vino kočarja J . .. ča v Vinskem vrhu zmešalo, da je v pijanosti ustrelil Bosedovega hlapca v nogo, katero mu bodo najbrž odvzeti morali, trdeč, da mu je hlapec grozdje kradel. II koncu še neko zanimivo dogodbo. Prve dni tega meseca sedim v gostilnici, kar se vsede k meni tujec, obnašal se je tako, da sem mislil, da blodi. Po daljšem pogovoru mi pripoveduje to-le : Lansko leto oktobra oženim se v Temešvaru z neko točarico V., ker imam mesarijo s krčmo, mi je dobro Šlo. Tri ženitvi imel sem sitnosti, ker moja nevesta nij imela potrebnih listin, pravila je, da jih je izgubila. Tišem torej župniku njo rojstvenega kraja, pridenem 5 gold. in ga prosim, naj mi potrebna pisma pošlje. II tro dobim krstni list in spričalo, da je neomožena. Tako se poročiva. Letos pa je moja žena bolehala, pošljem jo v toplice, tam se seznani z drugim, pride domov, vzame mi 700 gold. in odide ž njim. Ko pa sedaj na njeno domovjo pridem, poizvem, da še nje prvi mož živi, katerega je pustila. Mislite si nesrečo mojo, kaj hočem početi, ženiti bo ne morem, sam pa tudi biti ne morem itd. Tako jo v brez-upnosti govoril, še le ko mu dokažem, da je poroka ničeva in da se zopet ženiti zamore, bil je bolj zadovoljen. Domače stvari. — (Postavo deželnega zbora) kranjskega o obdelovanji in sušenji ljubljanskega mahu je cesar potrdil. — (Povožena) je bila tu v nedeljo večer neka dekla na oglu pri Lasnikovej šta- ber, a misel se ne da izpeljati, kajti po teh pravilih postane „venček" „društvo" (verein) in to je srednješolcem prepovedano. A ta pravila dovedla so me na drugo misel in dr/nem si njo tukaj javiti. V naših čitalnicah, posebno po mestih, je mnogo udov, kojim bi stenografija dobro služila, (duhovnikom, učiteljem, raznim uradnikom i. t. d.) Ako bi jo bili vešči, ne bi se njim več godilo tako, kakor Goetheju, ki je namreč mnogokrat v glavi imel stihe, a preden je vse zapisal, je uže nekatere tudi pozabil. Ker bi torej stenografija vsem koristila, in za samouk deloma nemajo časa, deloma pa bi jim tudi težave delal, bilo bi gotovo primerno, ova pravila nekoliko prenarediti in za-htevanju „stenografskega venčka na čitalnici" prirediti. Gotovo je povsodi jeden stenografije vešči ud, in 3—4krat na teden bile bi lehko ure za stenografijo, vsakdo nekaj plača, da se za ta denar kupi tablja in druge potrebne reči. Ako pa ga mej udi nij stenografije veščega, bi to lehko oskrbel večji, stenografije vešči dijak; gotovo se pri tem nikdo ne bode izpodtikal na tem, da tolmači stenografijo dijak, in da se on od mlajšega učiti mora, pri tem nij treba gledati na osobo, ampak na — predmet. A ovi venčki ne bi prinašali samo tistim, ki se stenografijo naučijo mnogo koristi, nego tem potem bi se gotovo tudi skoraj utelesila misel g. Bezeušeka, ustanoviti, po združenju VBeh teh venčkov, velik stenografski venec ali „jugoslovensko stenografsko društvo". — Taka stenografska društva imajo z majhenimi izjemami uže skoraj vsi evropski narodi in mi bodemo le tem potem skoraj d on j prišli, drugači pa nam bode še dolgo čakati. Kako se t o raj po čitalnicah Čita, poje, pleše in na tarčo strelja naj so odsilmial ste-nografuje. cuni tako hudo, da bo jo v bolnico prenesli. Povozil io je kočijaž, ki je rodovino K. v gledališče peljal. Hitrej vožnji ob oglih in v tesnih ulicah bi bilo pač treba ustavljati se. — (V Bledu) se je brzojavna postaja 29. septembra zaprla. — (Iz Škofje Loke) 29. septembra se nam piše: Gospod dr. Anton Arko je bil v zadnjej soji mestnega zastopa enoglasno sprejet za zdravnika našega mesta. — (Pogansk grob) iz keltiških časov je nekov g. Picco našel pri Beljaku. Najdene stvari so lonci in kosti. — (Tatica.) Emilija Gregorič iz Novega mesta, 2G let stara, velika, je služila pri dvornega svetovalca ženi Katinki Živkovh',, pa jej ukrala dva brasleta z briljanti v vrednosti 550 gld. in ubegnila. Policija jo išče. — (Na smrt obsojen) je bil nekov Franc Ilinek iz Mokronoga na Dolenjskem, služeč za lovca na graščini barona Sothena v Schonau, na Spodnje-Avst.rijskem, ker je bil živinskega trgovca ustrelil in oropal. — (Odbor kranjske družbe kmetijske) je v nedeljo, 23. t. m., pod predsed-ništvom barona \Vurzbacha imel izvanredno sejo, v kateri je šlo posebno za to, da se po novem pravilniku (normativu), ki ga je razglasilo si. ministerstvo kmetijstva dne 15. aprila t. 1., za deželne in okrajne razstave in delitev živinskih premij volijo sodniki o tacib napravah za deželo Kranjsko. Po dolgem razgovoru so bili v deželno stalno sodnjo komisijo za 3 leta izbrani gospodje dr. Jan. Blei* weis, Fr. Sehollmnvr in Jo*. Frid. Seunig;za njihov« namestnike pa gospodje Peter Lasnik, dr. Maks pl. VVurzbach in dr. Kari Ahačič. — Ker je pa letos 11. oktobra prva okrajna razstava goveje živine in pa delitev premij v No-vomestu za Dolenjsko stran, ima tuli družba kmetijska k tej razstavi poslati enega sodnika, ki bode z unimi tremi vred, ki so jih podružnice kmetijske Doleujske izvolile za sodnike, in pa s tstim, ki ga c. kr. deželna vlada za svojega zastopnika voli, opravljal sodniški posel. Družba kmetijska je za sodnika v Novomeški razstavi si izvolila gosp. Schollmaver-a, c. kr. deželna vlada pa pošlje gosp. Ekelna, c. kr. okrajnega glavarja, v to komisijo. — Podružnice Dolenjske pa so si za razstavo Novomeško 11. oktobra za sodniko izbrale gospode: dr. Ludevika viteza Gutmansthala, grofa Alberta Margherija in pa Karla Rudeža, in če bi kdo izmej teh treh zadržan bil, bar. Wambolda za namestnika. — Ker pa dalje gori navedeni pravilnik določuje, da takrat, kadar komisija obstaja iz 5 sodnikov, mora pristopiti še kak živinozdravnik, je centralni odbor sklenil, gosp. dr. Schindlorjn, c. kr. deželnega živinozdravnika, ki pred ta dan v Novem mestu sodeluje v komisiji za delitev konjskih premij, naprositi, da sodelujo tudi pri delitvi govejih premij. Vrh tega se jo pa centralnemu odboru še koristno zdelo naprositi odbornika g. J. Fr. Seuniga, ki je tudi 10. oktob. v Novem mestu kot ud c. kr. deželne komisije za delitev konjskih premij, nnj — ne kot sodnik — ampak kot zastopnik centralnega odbora, ako bi treba bilo, pomaga pri zaznamovanji goved po predpisih, M jih veleva omenjeni novi ministerski pravilnik. — Tako jo sodnja komisija za delitev govejih premij v Novem mestu sestavljena iz mož, na katere se sme eaupanje staviti, da bodo prav sodili. Dolenjci, zdaj je le še vaša čast zastavljena, da pripeljete v razstavo lepega blaga, da bode komi* si,a mogla tudi vredni živini premije oddati! Naj pa naši gospodarji u vseh krajev Kranjske dežele ne pozabijo na to, da se bodo ta dan za polovico kupne cene prodajala lepa goveda. — V Bledu ima od 15. do 17. oktobra Kranjsko - Primorsko gozdarsko društvo svoj občni zbor. Družba kmetijska, povabljena udeležiti se tega zbora, bo naprosila gospode Karola Galleta, Fr. VVitseheloa in Fr. Scholl-majerja, naj blagovoljno bodo njeni zastopniki. — Gosp. Anton Brajer, posestnik na Jezici, je bil za uda sprejet. Kazne vesti. * (Bogat Žid,) ki je umrl te dni na In maji. je zapustil 90 000 gld za človekoljubne namene židovakej občini, a je v svojej oporoki posebno naglasil, da nema od tega denarja dobiti ni krajcarja nobeden njegov sorodnik, naj si tudi je najubožnejši prosjak. * (Volka s polenom.) Graščinski delavci pri Daruvaru so orali deteljišče, ko vidijo velikanskega volka črez polje priti. Ustrašili so se vsi, le jeden je imel poguma dovolj, vzel debelo poleno in z jednim udarcem po giavi zver potolkel. Ko bi ne bil na prvi mah dobro zadel! E •o. O >3 w i M -4 H E P *— i E 1 a"3 o •* >-t -r) „ a 8.2.1 ir i. 1 I ■ —. W* ~ ' 1 ■ s. H E w J KI 1 1 S m D o 1.3. mE N I ESlj B 5-11 I Vabilo iia naročbo. S koncem tega meseca je potekla naročnina na tretje četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponovč. „Slov. Kurod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. 30 kr. Za en mesec .... i „ iO ., Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta ... 4 gld. — kr. Za en mesec..... 1 „ 40 „ Za gospode u«i«clj«' na ljudskih šolah in za Ig v bankovcih . 64 gld. ir> Enotni drž. dolg v srebru . . 66 Zlata renta........74 1860 drž. posojilo..... 111 Akcijo ndrodne banke .... 844 kr. Kreditne akcije ...... 215 London.........116 Napol.......... 9 C. kr. cekini....... b Srebro .........104 Državne marke......57 70 66 25 50 85 39«/, 59»/, 65 Zenitna ponudba. Z žensko, kakih 30 — 42 let staro, ki ima 12.000 do 16.000 gold. premoženja, sc želi oženiti nek premožen posestnik, ki ima lopo hišo z gruntom na vsakemu podvzetju pripravnem kraji. Pisma se prosijo pod naslovom : A. I*. Sf. v IJublJitui, ]»o»tc regluute. — Tajnost so obljubujo ' (289—1) Vsak dan fiisnc H&ehes- paštete, makove in orehove bajgelce, najfinejša Malaga in Ciprska vina, najboljše likerje, čaje, punče, gorko čokolado i. t. d. i. t. d. priporoča (281-3) Rudolf Kirbiš, _sladčičar na kongresnem trgu._ V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in ao dobiva: Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Šuklje, Iv. Tavčar in prof. Fr. "VViesthaler v Ljubljanski Čitalnici. 8° 9 pol. Cena 30 kr. m*vawilo in mm&jmh-mišev! Higđar še nij noben kozmetičen izdelek prouzrokoval z velikanskimi svojimi všpehi tolike WM pozornosti, ■■ kakuršuv Hi Jc pri \hvU prilikah zutlubil Winkelmayerov tori^en cv6t, k.jti po nJem no kolini) 10 letni iiilailciitei njkv nosili iakove' Itrmle, kukuičuili nu viilis pri Ijudth v molkej dobi, ]>1cnč«, kjer ui.o vi>u tat nij bilo nujnianJNV Uluči«*«, znriikl« ho se /<>|iil in i^iiAle krt'itt.«' in h«inU- Iiinc. Kij >.«■ flukle «iirišlit vnakovri)tua ponarejanju nuj hvl't. KujVL-c na slcjiuri občinstvo nt'k tukajšnji trgovec, ki nunravlja mojemu alitcn cvet pod istim imenom, v čemur ga je, ho vq da lo slnbo poučil iilu|m4'. I.an ic;ii miii oiljiijitil iz s\«>)<* '»•> Celo ,,Wiutiur inudiziniscliu Zuitung i. ii-L.i, ila iiu.i Wiiikolinnjer najbolj«) luni in l'Y«'t. 1'rosiiiio tlakle, |»ozat»i |>ovnoinkrčok toriene^u mazila 60 kr, ; piukrček I brilantllioiii, ki bruilo dela lepšo in volnejlo tO ki'.; Iiinriiii olje tO kr.; louriin VUM'CHU nia/iln ■ kr. ; tO. rieno mazilo za l»raiii°Kiii, vegetubiličuo sredstvo, ki osiveloj bradi da zopet prvotno barvo, 1 Kld. — 1'nrKin je napravljen brez miiiera-ličnili zniesij in nij tluklo prav nič škodljiv. ll.i/puHiljati sa mogo sumo naročilu, ki presegajo I n lil — Za vsako steklenico nuj se prideno 10 kr. za priredbo. Centralna razpošilja I iih zaloga: (287—n J. WINXELMAYER, Wim, 6. Bezirk, Gumpemhrferstntssc Nr. 150 und Stumpcrfjasse Nr. 13. Podružnice na linnaji: M. Uauptncr, fri/.ir, Hcbottenring, na oglu Goncaginili ulic in Filip Neustein, lekarnica ,,prl sv. Leopoldu", v lueutu, J'lankeugasso. V 1'fsli : J. v. Torok, lekarnur v kraljevoj ulici 7. V l'raKi : J. J^llrht, lekarnar. V Urnu : F. Kdor, lokarnur. V Ciradel s 11. Kielliauser, lekarnar. V 'Jeiaesvaru: Krust Jaroinisz, lekarnar. V Kbms.......imi «zcky Miklos, lekarnar. \' UjungjuNu : Ferdinand Mersits, lekarnar. IzdateIj in urednik Josip Jurcic. Lastnina m tisk ,Marouiie tiskarne".