35, številka.
Letmk Vili
Maribor, dne 1. maja 1916.
Ceto iefo	.	.	K IO1—
Poi feta .	.	.	„	5 —
Četrt leta	.	.	„	2*50
Mesečne.	,	.	_	1-—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
se računajo po 12 vin», od čredne petitvrsre: pri večkratnih oznanilih velik — popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravni&tvo: Maribor Iteroika ulica. 5. — Telefon 81.113.
J Neodvisen političcnlišt za slovensko ljudstvo, j
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Anglija v škripcih
Angleška posadka v Kut-el*Amari se je udala Turkom. — TJstaja na Irskem. — Angleška vlada umaknila predlogo o vojaškem nabiranju, — Amerika in Nemčija se bosta najbrž sporazumili. — Rusi pri Naroškem
jezeru izgubili 5683 mož. - Gorica zopet obstreljeval a.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 30 aprila.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
•Sfibrilo od M ly.no v a (ob reki Ikva, med trdnjavama Luck in Dubno) so bili naši oddelki pred močnejšimi ruskimi napadi zopet vzeti nazaj iz ruskih. prednjih postojank, zavzetih dne 28, aprila 1916. Število včeraj, dne 29. aprila, javljenih ujetnikov je naraslo na več kakor 200.
Italijansko bojišče.
Topovski boji, ki so se vršili na raznih mestih bojne črte, se niso raztezali čez navadno mero. Od Časa do časa je bilo mesto Gor i c a zopet obstreljevano, Naši letalci so obmetavali z bombami sovražna taborišča barak pri Villi Vicentini (severno od 'Ogleja). Po srečno izvršenem zračnem boju so se zopet vrnili nepoškodovani vsi naši zrakoplovci. Pri S v. D a n i j e 1 u de Friuli se je bojeval edeh naših zrakoplovcev proti štirim sovražnim zrakoplovom in je prisilil e njega sovražnega zrakoplova, da se je nagloma spustil na zemljo.
Na ozemlju A d a m elio so napadli italijanski oddelki, ki so prodirali iz smeri od D o s s o n a d i G eno v a, naše postojanke pri prelazu T i o p e t e.
Italijansko časnikarsko poročilo z dne 28. aprila vsebuje popolnoma izmišljeno zatrdilo, da se poslužuje naša infanterija vodno bolj pogostoma razstrelilnih nabojev. Temu nasproti naj bo (pribito, da se dejanja Italijanov zoper mednarodno pravo (uporaba razstrelilnih nabojev in plinoviti granat, obstreljevanje razločno označenih zdravstvenih zavodov, cerkva in samostanov itd.) sploh nič več ne zabeležujejo, ker se dogajajo prepogostokrai.
Balkansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höler,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Francosko bojišče.
Angleži so večkrat ponovili svoje protinapade pri kraju Givencte-en-Cohelle, ne da bi dosegli kakega uspeha. Severno od kraja Somme in severno-za-hodno od Oise so se vršili za nas uspešni patruljski boji.
Levo od Može so včeraj (dne 29. aprila) močne francoske sile napadle nemške postojanko na višini „Mrtvi mož“ in na sosednjih črtah do severno cd O-urette-gozda. Po srditih Pojili na izhodnem pobočju višine je bil napad odbit. Desno od reke se je ponesrečil sovražni sunek severozahodno od dvora Thi-aumont.
Nemški letalec je nad črto Verdun- -Velleray v boju s tremi letalci enega sestrelil
Rusko bojišče.
Južno od Naroškega jezera so Udi po noči u-pienjem 4 ruski topovi in 1 strojna puška, ujetih pa 88 mož.
Predloga o vojaškem nabiranju umaknjena
V angleški spodnji zbornici je bil dne 27. aprila oster boj zoper vladno predlogo o vojaškem nabiranju. Razprava se je vršila osobito o vprašanju, a-li se naj lSletne pritegne pod orožje, in o podaljšanju vojaške'službene dolžnosti. Ker nobena stranka ni bila zadovoljna s to predlogo, je bila vlada prisiljena jo umakniti. S tem vlada ni samo izgubila svojega ugleda, temveč je za celo deželo ustvarila položaj, ki je najnevarnejši od začetka vojske.
Najnovejša poročila iz Trske.
Reuterjev urad javlja,, da je izdal vodja irskih nacionalcev, Redmond, izjavo, glasom katere se on postavlja popolnoma na razpolago angleški oblasti. On je z oblastmi v stalni zvezi ter je naročil nacionalističnim prostovoljcem v vseh delili dežele, da se morajo dali na razpolago vojaškim oblastim.
Posebni brzi sel, ki je dne 28, aprila zvečer zapustil, Dublin, je poročal, da kažejo vsa. znamenja, da se bliža konec vstaje. Celi dan so prihajale čete m strelja se v odmorih. Ustaši so na slabšem.
Pohvala Slovencem.
„Gustos“ (varuh), stanovski list za katoliško duhovščino, ki se tiska v Uznacliu na Švicarskem in ga urejuje dr. Mauser, župnik v švicarskem mestu Davos, je v 4. številki tega letnika objavil članek o „Slovencih“, ki se tako začenja:	„Vrli ljudje prebi-
vajo na jugu Avstrije. Jugoslovani, dobri katoličani, zvesti cerkvi in zvesti cesarski hiši. Posebno Slovenci se odlikujejo s temi lastnostmi.“ Nato podaje kratek pregled katoliške nepolitične organizacije med Slovenci in zaključuje tako-le: „Zatorej pa, ti delavno, plemenito ljudstvo! Razvijaj se dalje na začeti poti! Kar je med vojnim hrupom moralo umolkniti, bo po zmagi zopet oživelo, namreč tvoja velikanska organizacija,. Ostani biser v kroni Habsburžanov in dragotina med narodi, ki tvorijo zaklad Cerkve!“ — Tako sodijo o Slovencih katoliški Nemci. Kakor nas ta sodba napolnjuje z veseljem, tako je tudi vspodbu-cla za tiste, ki nekoliko temno in malodušno gledajo v bodočnost. Kdo bi se drznil z nasilno in krivično roko se dotakniti naroda, ki je biser v kroni Habsburžanov in dragotina katoliške Cerkve!
„O bno vijen je Avstrije“*
Pod tem naslovom je priobčil socialdemokratič-ni poslanec in podpredsednik državnega zbora, Engelbert Pernerstorler, v „Berliner Tagblattu“ zanimiva razmišljanja, ki so tem važneja, ker dajejo porazen odgovor na izvestne nemške programe, vsebujoče zahteve, ki se enostavno ne dajo uresničiti brez nasilja na ustavi, na državnem temeljnem zajkonu in na modernem demokratičnem principu.
In ta, dr. Pernerstorfer — dasi eden prvakov avstrijske nemške socialne demokracije — ni morda kak zakrknjen internationalist in zanikovalec vsakega narodnega čuta. Mož je bil nekdaj nemški nacionale^ Id si je tudi po svoji politični evoluciji ohranil živo nemško čustvovanje. lie pozdravljati je, če
taki možje — če tudi tega ne naglašajo izrecno —-odklanjajo izvestne zahteve, kakoršne smo čuli ravno v zadnjih časih.
Javna tajnost je — pravi — da se v Avstriji vse stranke bavijo z vprašanji preuredbe Avstrije. Isto-tako splošno znano je, da so v ministrstvu za notranje stvari z vnemo na delu, da se ustvarijo nove u-stavne podlage. S tem je v zvezi tudi poklic namestnika barona Hatndla v ministrstvu za notranje zadeve.
Nato naglasa Pernerstorler, kjsko presenečeni smo bili mi sami po militarični odporni sili, ki jo je pokazala naša država v tej vojni in kako so radi o-brapibe države stopili v ozadje vsi notranji problemi. Ali — tako nadaljuje — veličina, jakost države in njo pomen niso samo v njeni moči na zunaj, marveč dajejo državi zgodovinski smisel: stanje njeh narodov. bistvo njih življenja, razvoj njih kulture!
Pernerstorler polemizuje proti nekemu članku znanega, dr. Friedjunga. Očita mu, da gleda le na moč dpžave na zunaj, dočim postavlja notranje politične probleme v drugo vrsto. In to naziranje Fried-jungovo je pri nas — tako naglaša Pernerstorler — zelo razširjeno. Pojasnilo za to vidi Pernerstorler v dejstvu, da imamo v Avstriji zavestno-politjično življenje mas šele kako dobro človeško dobo sem. Še revoluciji! leta 1848 je bila v glavnem le delo tanke ’višje -plasti inteligence, na kar je potem nastopivša reakcija nekoliko zdramljene mase zopet potisnila v politično brezbrižnost.
In tu je po mnenju Pernerstorierja, nevarnost, da, bi se v ponosu na vnanjo moč premalo cenila notranja reforma. Ker so pri nas vsled strukture dežel in narodnostnih razmer vsa notranja vprašanja obremenjena s tisoči težkoč in ker se uravnava teh v-prašanj mora vršiti s trudom in počasi ter, porablja mnogo energije — nastopa prav lahko utrujenje.
Vse te okolnosti zahtevajo, da se z največjim povdarkom opozarja na notranjo preuredbo, ki' je za „obnovljenje Avstrije“ precej važneja, nego naša moč na zunaj.
Ako naši sovražniki na zapadu razglašajo svojo zmago kot potrebo demokracije, jim moramo mi po vojni dokazati, da je tudi pri nas demokracija pod dobrim varstvom!
Do danes imamo pri nas le eno samo v resnici demokratično napravo:	splošno, enako in direktno
volilno pravico v državni zbor. Dr. Pernerstorler si niti ne more misliti, da bi se ta pravica mogla odpraviti ali kakor si bodi omejiti. To da bi bil udarec v obraz vsem braniteljem domovine, ki so pred sovražnikom zastavili svoje življenje in zdravje in Id po tej vojni ne bodo hoteli imeti zmanjšane politične pravice! Zmanjšanje te svoje pravice tudi narodi ne bi dopustili!! V vojni so se stavljale do njih največje zahteve in tudi po vojni se bodo zahtevale od njih nar-večje žrtve. Narodi in mase sploh so postale samo-zaveclneje in bodo več zahtevale ter predlože gotovo svoj političen račun. Tem potrebam se bo treba ukloniti. Sicer pa vidi Pernerstorler že znak, da se misli na demokratične reforme. Ta znak vidi v okolnosti, da so priprave ministrstva ža notranje stvari pod uplivom ministra za notranje stvari, princa Hohenlohe ki se je vsikdar kazal ljudskega in poštenega moža, ki mu je njegova politična minolost v jamstvo za njegovo politično bodočnost!
Ob četrtem vojnem posojilu*
Za vojsko je treba denarja. Tega pač ni treba jiosebej dokazovati. Na boljšem pa je v tem oziru naša država, nego so sovražne, ki morajo ne samo za živež, kakor Angleška, marveč zlasti za orožje in za strelivo in sicer yse brez izjeme, ogromne svote pošiljati ven iz svoje države. Res imamo prestati mar-sikako sitnost, ker smo zaprti od sveta, toda to, dobro pa imamo, da naš denar ostaja doma., ker doma-
la vse* kar potrebujemo za vojsko in zra ljudstvo v zaledju, dobimo iz domačih tal, domačih delavnic m tovarn.
Naša država ni bila pred vojsko bogata; razvijala se je sicer lepo leto za letom, toda ni se mogla meriti z Angleži, Francozi ali Nemci, Vrednost v-sega premoženja v našem cesarstvu se jo pri 50 milijonih prebivalcev pred vojsko štela na 130 do 135 milijard kron ; na osebo bi prišlo potemtakem okrog 2700 K premoženja, ko bi bilo vse premoženje samo v rokah posameznih oseb; velik del ga pa pripada državi, javnim zastopom in korporacijam, tako da se mora ta številka znatno zmanjšati. Na Nemškem so šteli pri 70 milijonih prebivalcev okrog 320 milijard vsega premoženja v državi; na iosamezno osebo pride torej, ne vpoštevaje javnega premoženja, okrog 4570 K, torej znatno več.
Vojska pa vse, tudi številke, preobrne. Naša, država se izkazuje za dovolj močno, da se s svojimi sredstvi prehranja in si preskrbljuje potrebnih pripomočkov za junaško obrambo. Njena denarna moč je vsled tega v vojski silno poskočila. Tu moramo priznati, da je država že izprva v tem oziru nastopila pravo pot. Treba je bilo poskrbeti, da vojni vihar ne pomete gospodarsko slabejših na tla in pa da je dovolj plačilnih sredstev — denarja — na razpolago. Strasti pohlepnosti nikdar ne utihnejo ; oderuhi ne izumrjejo ob nobeni kugi, Zato se je bilo po pravici bati, da ne bi upniki ob vojski planili na dolžnike, da ne bi bogatini potegnili svojih denarjev iz bank in hranilnic in jih ne dali v promet, razen v dobičkonosne kupčije in špekulacije. Zato je Ml silno prh moren in potreben moratorij za izplačevanje ulog in za odplačevanje dolgov; ta postava je popolnoma dosegla svoj namen, mnogo bolj nego tiste zoper blagovno oderuštvo, s katerimi se je mogel prijeti samo tupatam kak večinoma malenkosten slučaj, ni se pa dalo zavrniti odiranje in draženje v velikem. Zelo dobra je tudi postava, ki zabran j a špokulacijsko nakupovanje in razkosavanje kmečkih posestev; zlata vredna za kmeta. V kratkem času se je že izvrstno obnesla in dela čast našim sodnikom, ki so v splošnem popolnoma razumeli njen pomen. Recimo torej: v obrambo slabejšega proti močnejšemu je država že mnogo naredila v sedanji vojski. Ko bi ji bilo mogoče še cene držati v pravilr mejah, ko bi uspešno u-redila tudi trgovsko plat našega gospodarskega življenju, bi morali reči, da je storila sploh vse, kar je bÜo mogoče. Tega zajdnjega sicer ni dosegla, toda kljub temu smemo reči, da je s svojimi navedbami naredila, da ni bilo prevelikih sprememb na slabše.. Neprimerno več jih je obogatelo, nego obubožalo v sedanji vojski.' Skoda, ki jo imajo sedanje strahovite cene, ne pomenja konkurzov in prisilnih prodaj, pač pa pri delavstvu in malem in srednjem uredništvu škodo na telesnem zdravju. Slaba in pomanjkljiva hrana se pozna na licih, žalostna povest o* draginji se bere na otrocih in odrastlih. Ti stanovi niso imeli tudi pred vojsko splošno nič prihrankov; živeli so iz rok v usta, danes vsled draginje slabše nego poprej. Ko bi bilo samo slabše, bi še nič ne pomenja-lo, ker to, da se ljudje splošno vrnejo k preprostejši hrani in obleki in manj (zapravijo za pijačo in tobak, ni prav nobena škoda, marveč celo na vse strani dobro. Hudo je le tam, kjer telo ne dobi, kar potrebuje, da se ohrani; to je v časih nalezljivih bolezni sila nevarno, ker nobena reč tako ne pospešuje nalez-ljivosti kakor nezadostna hrana.
Država je poskrbela, da je dovolj denarja med ljudmi. Ustanovila se je vojna posojilnica: Avstro-o-grska banka je izdala vsled raznih naredb neprimerno več bankovcev, nego v mirnih časih. Pred vojsko sta bili v cesarstvu dobri dve milijardi papirnatega denarja v prometu; zdaj ga smemo šteti do štirikrat toliko. V obliki podpor in plačevanja za razne voja-
ške potrebe prihaja denar med svet in to oinogočuje gospodarsko življenje celo. ob dreSginji. Kaj bi bilo, ko bi splošno še gotovega denarja primanjkovalo, ko bi bila ob sedanji draginji navezana trgovina na — kredit! Zato se pa ni čuditi, da se danes vse sproti plačuje. Veliki trgovec plača Mago pri tovarnarji ali pridelovalcu naprej, mah pri njem in tisti, kateri ga rabi, tudi nič na upanje ne dobi.
Kdor to premisli, kar smo povedali, mora biti državi hvaležen, da jo o pravem času tu vmes posegla. Zdaj1 država rabi zopet posojila. . Izkazati ji-je treba priznanje in zaupanje s tem, da se ji potrebno posojilo da. Varno je, ker nobena država ne more obstati, ko bi dolgov ne plačevala, ki jih naredi; obenem je pa to posojilo, ki ga v Četrtič država išče pri svojih članih, silno obrestovano. Ko kličemo našemu ljudstvu, naj se zaveda svojih dolžnosti do države iii naj se udeležuje podpisovanja vojnega posojila, se pri tem v zadnji vrsti sklicujemo na požrtvovalnost. Malo je te reči treba ob tako ugodnem obrestovanju, pač pa je treba smisla za državo in njene potrebe.
Naš prevzv. knezoškof je v posebnem oklicu pozval škofijane, da se v kolikor jim le mogoče udeležijo podpisovanja za četrto vojno posojilo.
Nemiri na Irskem.
Ustaja irskih revolucionarjev ni bila tako ma-enkostna in krajevno Omejena, kakor so ji slikala začetna angleška poročila. Ce je sam vojni maršal French moral na Irsko, da napravi red, ne gre za navadno poulično demostraeijo. Vršili so se pravcati boji z angleškim vojaštvom osobito v mestu Dublin, ki je bilo skoraj popolnoma v oblasti ustašev.
Poulični boji v Dublinu.
Nemiri v Dublinu so izbruhnili na Velikonočni pondeljek. Kakih 1ÜÖ članov tajne družbe „Sinn-Fein“ so oboroženi s puškami koraikalji po ulicah in zasedli poštno poslopje. Prerezali so kakih 1000 žic. Na pošti so razobesili zastavo z napisom „Irska republika.“ Cel dan je bilo po ulicah živahno streljanju s puškami. Uporniki so dobili tudi dva topa.: V torek in sredo ni prišlo do posebnih dogodkov. V četrtek pa, ko je angleška vojaška posadka dobila pomoč, so se boji ponovili in razširili. Vojaki so silili v oni del mesta, ki je v oblasti ustašev in pričel se je spel hud , poulični boj. Do večera je bilo mrtvih okrog 20 Vojakov, ranjenih pa še več. Ustaši so se dobro zabarikadirali- Na strehah hiš imajo postavljene strojne pu-I ške, s katerimi streljajo na vojaštvo.
Vojno stanje. — Irci ujeli podkralja.
Iz Rotterdama se poroča, da je angleška vlada : za celo Irsko proglasila obsedno stanje. Civilna so-‘i dišča pa so nadomestili z vojnimi sodišči.
I „Corriere della Sera“ poroča, da so uporni Ir-; ci ujeli podkralja za Irsko, lorda Wimborne, j Iz Londona se poroča, da so uporni Irci pretrgali vse brzojavne in telefonske žice, ki vežejo Irsko z Anglijo ter so prerezali tudi podmorski kabel.
Uporniki gospodarji v Dublinu.
Uporniki so se polastili v Dublinu štirih glavnih mestnih delov. Tudi poštni in brzojavni urad je še v njih oblasti. Po ulicah se vrše boji med Irci in angleškim vojaštvom, katerega noč in dan spravljajo na Irsko. Nekatera poročila pravijo, da so Angleži odtegnili celo s flandrijske fronte nekaj čet in jih poslali na Irsko.
LISTEK.
Ali upliva streljanje na bojiščih na vreme?
Naš kmet pravi,- da.. Vojaki in vreme so v neki tesni zvezi. Samo da gredo fantje na nabor, že pada dež; rado dežuje, kadar gredcr novinci jeseni v vojašnico in če se prevažajo vojaki iz kraja v kraj, potem ni konca deževanja, kako torej, da ne bi lilo, če pretresa ozračje grom velike množine topov?
. Znani francoski fizik in vremenoznaneo je oil mnenja, da razžene streljanje oblake. Da ugotovi resničnost svojega mnenja, je opazoval skozi 30 let, od 1816 do 1846,- vreme ob dneh, ko se je vadilo topništvo v bližini njegovega stanovanja. Opazoval je vreme 662. dni. Sklep opazovanja pa je bil njegovemu prejšnjemu mnenju narevlnost nasproten. Glasil se je: Izstreljevanje velikih topov ne prežene nikakor oblakov, rekel bi raje. da se zbirajo oMaki vsled'lega .. .
Tako je potrdil Arago, kar veruje ljudstvo že od nekdaj in meid znanstveniki, kakor med lajiki naših dni jih je dosti trdnega prepričanja, da pride po bitkah rada nevihta ali dolgotrajno deževanje. Tega mnenja pa ni današnja veda in zopet na podlagi raziskovanj. Tuintam pride res po velikih bitkah in vajah močna ploha ali vselej ne. Treba: bi bilo dokaza-
ti s številkami, kolikokrat je sledil dež streljanju iz topov. Nimamo dokaza, da bi se bili pomnožili slučaji neviht in deževanja pri bitkah, kar je uveden smodnik; deževalo pa je tudi prej rado ob Mtkah, ko še niso streljali.
Bitki ob potoku Krimissov leta 346 pr. Kr. je sledil hud naliv, bitki pri Noreidi leta 113 pr. Kr. in veliki bitki v Teutoburškem gozdu, kakor tudi bitki ob Raabu leta 1044 so sledile močne nevihte. Mogoče da upliva na vreme glasno premikanje velike množice ljudi in živine, sopar in vročina, la se nabirata od izhlapenja.
In dež po bitkah s streljanjem. Leta 1849- so se bili dne 13. in 14. maja hudi topniški boji pri Budimpešti. Iz Peči je obstreljeval Hentzi skozi šest' ur Budo in Görgey je odgovarjal iz trdnjave ob mestu s 84 topovi težkega kalibra. Vreme ie bilo dotlej več tednov jako lepo. Na večer 14, maja pa se je pooblačilo in o polnoči se je izpustil dež, Id je padal tri u-re. — Po bitiki pri Solferinu, dne 24. junija 1859, je divjal ob 5. uri popoldne hud vihar, katerega se še spominjajo stari veterani. — Podobne pojave so opazili tudi ob amerikanski secesijski vojski. Po velikih kanonajdalr ob rekah Mississippi, Potoman, York-Ri-ver in East-River so se izlile močne plohe. L. 1870 je sledil vsem bitkam v mescu avgustu dež. A to ne dokaže ničesar, ker je bilo tistega leta in mesca po vsej srednji Evropi mokrotno vreme. Na bitkah tako bogati mesec avgust leta 1914 pa je bil nenavadno suh. Cd Ista 1870 je bilo 30 avgustov, ki so Mii dosti bolj mokrcitni, nego grmeči in treskajoči avgust
Anglija se boji resnice.
Angleška cenzura ne dovoli, da bi došla iz Ire. ske natančna poročila o tamošnjih dogodkih..Ministe® za Irsko je sam izjavil, da je angleški vladi mnogo do tega, da nevtralne dežele, pred vsem Amerika, ne zvedo resnice o dejanskem položaju ha Trske».
Maršal French poslan nad Irce.
Angleški ministrski svet je sklenil* <ta pošlje maršala Frencha kot vojaškega poveljnika nad uporne Irce. Ta vest znači, da je položaj na Irskem zelo resen, sicer ne bi Anglija poslala sitega izmed: svojih najpomembnejših generalov nad irske upornike. O svojem dosedanjem uspehu nad Irci poroča general French dne 28. aprila:	Vojaške akcije v svrhe
zatretja ustaje v D'uo-1 imi napredujejo zadovoljivo. Ustaši imajo zasedenih le še nekaj malo krajev,, pred vsem okoliš ulice Saektilie s poštnim uredom kot svojim glavnim stanom. Okoliš je obkolilo vojaštvo. Ustaši so se tu zabarikadirali. -Iz hiš v raznih delih mesta se še strelja, zlasti iz sodnega poslopja, ki i© imajo še vedno zasedeno po ustaših, ©čiščenje teh hiš je le še vprašanje časa. Skoda j® velika, zlasti po požar jih,■ Glavne točke ustaje v ostali Irski ste grofovim Galway in Enniscorthy. Tudi iz grolovin Killarney, Klonmel in Garey se javljajo javni nemiri. V ostali Irski'vlada red. Nmmri so očividno krajevnega značaja.
Družba „Siim-Eem“.
Družba „Sin-Fein“ je tajna irska družba, katera nima toliko pristašev na Irskem, kakor pa v Z-jiniženih državah, kjer ima na jbrž tudi svoj začetem -Pristaši družbe „Sinn-Fein“ se ne smejo zamenjati z organizacijo „Irish-Nationalists“,, t. j. irskimi nacionalisti. Družba „Sinn-Fein“ se bori proti znanim „komer ule“-prizadevanjem, ker smatra „homerule“, za katero se zavzema organizacija „Irish Nationalists*, kot zadevo, ki bi bila v važnih državnih vprašanjih še vedno odvisna od Anglije. Kot nespravljivi Irei, se smatrajo pristaši družbe „Sinn-Fein“ kot edini potomci onih očetov, ki so izkrvaveli v bojih za irsko neodvisnost. Kot taki zahtevajo popolno neodvisnost Irske od Anglije. „Sinn-Feinovci“ gredo v svojem sovraštvu do Anglije, ki se lahko tolmači radi mučeni-štva, ki so ga prestali Irci pod angleškim gospodstvom, tako daleč, da se volitev v angleško zbornico nikdar ne udeležijo. Ti ljudje smatrajo razpust irske zbornice in združitev irskega ljudskega zastopstva z državnim parlamentom v Londonu kot navadno goljufijo. Goljufija in podkupovanje igra sploh veliko u-logo. Kot potomci Fenijcev, M so se z ttombami in požigi maščevali nad nasprotniki, se tudi pristaši družbe „Sinn-Fein“ niso strašili, rabiti ta sredstva, ker se po njih nazSdanjih mora sila pobijati edino le s silo; sicer pa smatrajo bojkot kot najuspešnejšo sredstvo v boju zoper nasprotnike.
Beseda „Sinn-Fein“ je staroirskega Izvora in se glasi po slovensko „Mi sami.“ Ta beseda torej tar korekoč vsebuje vse, za čemur to tajno irsko gibanje stremi, namreč popolno ločitev Irske od Velike Britanije. Ker je John Redmond, voditelj irskih nacionalistov, od začetka vojske verjel praznim angleškim obljubam v „homerule“-zaidevi ter je nabiral na Irskem vojake za angleško armado in jo tako naletel med irskimi nacionalisti na močan odpor, je pričakovati, da bo družba „Sinn-Fein“ v irskih nacionalističnih krogih dobila velik prirastek.
1914. Tudi mesca majnik in junij leta 1JM5 sta bila nenavadno suha. Vendar je bila ravno ta dva mesca izstreljena velika množina streliva, ko so podili naši Ruse iz Galicije. Tako nenavadna jo bila suša v teh dveh mescih, da so trdili vremenski prerokaši, da so pregnali topovi oblake, a ravno ti razumni in modri možje so trdili par mescev poprej, sušca 1915, da je bilo pogosto streljanje krivo velike mokrote v le-tem mescu. Je pač tudi res, da jo izbruhnila v svetovni vojni večkrat med bitkami nevihta. Strašnih neviht v visokih gorah našega južnega bojišča ne bo pozabil Cadorna, treskalo je pri napadih na Kovrio in na Lüttich tudi iz neba, deževalo je po bitkah pri Lvovu in pri Tannenbergu. Da verujejo tudi vojaški krogi Aragovi statistiki, pojasnjuje Kuropatkinov brzojav carju, ki ga je bil poslal po bitki pri iSehaho: „Kakor pri Liaojangu je sledila tudi tukaj huda nevihta z močnim nalivom streljanju topov.“
Star topničar, ki stoji ves čas te vojne ob svojem topu, je menil: Včasih smo streljali cele tedne ob lepem vremenu in drugič smo zopet streljali ob dežju dni in tedne. Neviht in dežja nismo pregnali s streljanjem, naredili pa jih najbrž tudi nismo. Prve dni streljanja so se nabrali res včasih oblaki, prišel j« tudi dež, ali ni padal dolgo.
Laški topničarji se n. pr. mnogokrat silno trudijo, da bi s streljanjem preluknjali meglo, ali pa bi pregnali Cadornovo slabo vreme, ki mu talco pogosto kazi zmage. A naši opazovalci pravijo, da Še nikdar niso opazili, da bi topovske krogle kaj upliva!© na meglo ali deževno vrezno.
SSflIAZà.
rrrr
Stran 3.
porazom Angležev in, Francozov na' gali-potjsiöä«« polotoku )e padec angleške trdnjave Kut-el-Ämara »sgvečji uspeh, ki so ga Turki dosegli v bojo proli Angležem. Angleško prodiranje proti Bagdadu, SS gas.je svoj čas z mogočnimi besedami napove-dal As<jaitb, je torej ustavljeno. Vsi poizkusi predreti turgidi obroč, ki je obkoljeval Kut-el-Amaro, so se ponesrečili. Nazadnje se je trdnjava, „vsled preteče lakote »SW«,
Trdnjava I£ut-el-Ämara se
udala«
mm
-jjjfe&Jč
t£fü$
m
i'
m
im velikega turškega vojnega stana se dne 29. aprilär brzo^avlja :
,,À a g 1 e š k a vojna, sila, kije bila v SJitJifll-Am.ari obkoljena, se je udala hrabri turški o b k)o 1 j © v a 1 h i armadi. Ü j e I a 'h j © v e č k o t 1 3.0 0 0 mož.“
V, M udajo je še angleški genera 1 T own sen d ponudil Turkom predajo pod pogojem,! da prepusti Turkom- mesto z vsemi topova, plača 1 milijon funtov, -Turki pa, naj dovolijo njegovi armadi prosti izhod iz trdnjav«,. Turki so to ponudbo odklonili in kmalu na .to..,m Iß. trdnjava brezpogojno udala.
Udaja vsled lakote.
Angleško poročilo pravi o piadcu Kut-el-Amare : Po viteškem in hrabrem odporu, ki je trajal 143 dui ter ostane nepozaben, je bil generai Townshend radi inérpaktja zalog (živil) prisiljen predati Kut-el-Amaro Turkom, Pred predajo je še uničil topovp in strelivo. Angleške čete obstojijo iz 2970 Angležev v-seh vojaških vrst in kakih 6000 mož indijskih čet.
Italijansko bojišče.
Na bojišču proti Italijanom so povečini samo topovaM boji navajdnega obsega. Le v ozemlju Adar metlu (a® južno-zahodni tirolski meji) se je izvršil i-lalijaoafct inianterijski napad, ki pa ni uspel. Italijan je zopet obstreljeval Gorico, Naši zrakoplovci so z uspehom- napadli italijanska vojaška, taborišča.
liadijaui obstreljuj®!« našo železnico.
Italijansko uradno poročilo z dne 27. aprila pravd, la je italijanska artilerija uspešno obstreljevala v Dravski dolini železnico postajo Innichen (izhodno od Bruneka na Tirolskem).
Samo 3 metre na dan.
Železnica Trst—Gorica oznajča zapadni konec Krasa; črta Vermeljau—Selce višina 121 približno fronto*'ki je imajo Italijani, obenem rob visoke planote. Kakor se vidi, sovražnik ni udrl globoko tv, kraški svet, Približno 1 kilometer. Porazdeljeno na ves šas vojne pomeni to okoli 3 metre na dan. Naše prvotne postojanke na Doberdobu so seveda vse še vedno saai®..
Rusko bojišče.
tjradna poročila poročajo sajmo o bojih pri Nar roškem jezeru in v Voliniji. Pri Naroškem jezeru je Mo ssalnja dva dni ujetih blizu 6000 Rusov, v Voli-niji p® so se med trdnjavama Dubno in Lučk morali naSi pri Mlynovu nekoliko umakniti.
5600 Kusov ujetih.
Južno od Naroškega jezera so zavezniške Čete 'dne 28. aprila zavzele ruske postojanke med krajema S tana roče, in Stahovoe. Pri tem je oilo ujetih 5600 Rusov «? 56 častniki, med temi 4 štabni častniki. U-plenjen je bil 1 top, 28 strojnih pušk in 20 minskih metalcev. Rusi so poleg tega, imeli še velike izgube na mrtvih.
'foto odnesla 50 milijonov kg moke.
Švicarski listi so dobili poročilo, da je povodenj, la je zadnje tri tedne preplavila nižave v Vo-liniji in Besarabiji, v velikem besarabskem skladišču blizu mesta Mogilov odnesla 300.000 pudov (5 milijonov kg) pšenične moke. Moka je bila spravljena v sMaj&ščih tik ob Dnjestru in je bila namenjena za rusko armado v Besarabiji in Galiciji. Ko so jo začeli nakladati, je prišla povodenj tako naglo, da so se tesal ljudje in živina rešili.
Ruska mornarica.
Kakor se iz Stockholma poroča, še ruska mor-n&geim. rm. vse kriplje preustroja.' Vlada jé poklicala
na pomoč japonske in italijanske mornariške častnike» V ladjedelnicah delajo noč in dan.
Na bojišču pred Verdunom Francozi silovito napadajo nemško postojanko na višini „Mrtvi mož.“ Večji boji se vrše tudi med prekopom La Bassee in Ar-rasom.
Nemška letala nad Švico.
Dne 26. aprila zjutraj je priplul nemški dvo-krovnik v izredni višini nad švicarsko ozemlje in je plul dalje na Francosko. Švicarske čete so nemški zrakoplov obstreljevale, a ga niso zadele švicarska vlada je po svojem berolinskem poslank i odločno protestirala proti temu, da bi nemški zrakoplovci pluli nad Švico. Nemška viaria je izrazila svoje obžalovanje in je dotičnega letalca kaznovala»
Amerika.
Domneva se, da se bo spor med Nemčijo in A-meriko mirno poravnal. V nemškem glavnem stanu se v navzočnosti cesarja Viljema vršijo pogovori, katerih se med drugimi udeležujeta tudi ameriški veleposlanik in nemški admiral.. Domneva se tudi, da bo Nemčija vstrajala pri svojih obljubah, da bo namreč neoborožene trgovske ladje prej posvarila, in le takrat napadla, če se ustavljajo.
Nemški odgovor že gotov.
„Berliner Tagblatt“ izve, da je nemški odgovor na ameriško noto v osnutku že izgotovljen. Smatrati je, da bo odgovor v prvi polovici tega tedna v Vašingtonu izročen.
Japonska bi se veselila nemško-ame-riške vojske
Ameriški list „Century Magazin“ opozarja Wilsona, naj dobro premisli, predno prične vojsko z Nemčijo. Ako Amerika napove vojsko, bi s tem le hitela na pomoč Angliji. Vprašanje pa, je, čemu Amerika v interesu Anglije izziva Nemčijo na vojsko. — Splošno znano je, da ae Japonska z veliko naglico pripravlja na obračun z Ameriko. Ako Japonska na ljubo svojim zaveznikom sedaj Ameriki tudi ne pade za hrbet, bo vendar skušala vojsko na račun Amerike brez prizanašam j a za se izkoristiti. Japonska zasleduje sedanje dogodke z napeto pozornostjo in bi nemško-ameriško vojsko pozdravila z največjim veseljem, ker bi potem. Japonska z Ameriko lahko bila hitro gotova.;
Nov spor z Grdijo.
Srbski poslanik v Atenah je zadnji torek Še enkrat nujno priporočal grški vladi, naj dovoli prevoz srbskih čet čez grško ozemlje. Srbsko prošnjo staše podpirala tudi ruski in italijanski poslanik, a Sku-lndis je izjavil, da je odprava srbskih čet s Krfa pred Solun po grškem ozemlju izključena. Skuludis je dostavil, da je njegov ugovor nepreklicen, in da M Grška, če bi prišlo tako daleč, razstrelila mostove in pi’eđore. Francoski poslanik je Izjavil tudi kralju Konstantinu, da vstraja na zahtevi, da se srbske čete odpravijo preko Grške. Vladni časopisi zastopajo mnenje, da M četverosporazum ob enem s prehodom srbskih čet rad zasedel tudi važnejše točke na Grškem.
Angleži na otoku Chios.
„Frankfurter-Zeitung“ poroča dne 28. aprila iz
Aten ;
Angleži so zasedli na otoku Chios grški brzojavni urad» Grški predstojnik se je sprva upiral Angležem, a vlada; mu je naročila, naj se omeji samo na protest. (Otok Chios leži ob 'Mali Aziji, zahodno od Smyrne.)
Bolgarsko-rumunska pogodba podpisana.
Sofijska poluradna „Kambana“ poroča dne 28. aprila, da so se gospodarska pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo, katera sta vodila bolgarski poslanik Radov in rumunski trgovinski minister Radoviči, u-godno končala. Imenovana državnika sta pogodbo že podpìtolà.
Nemški podmor ki coin sé potop i.
Nemški podmorski čoln „ U C 5“ se s svoje zadnje vožnje ni povrnil. Po uradnem poročilu angleške admiralitete je bil čoln dne 27. aprila Uničen, moštvo pa ujeto.
Angleška vojna ladja „Kussel* se potopila.
Angleška admiraliteta javlja:
Admiralska ladja „Russell“ je trčila v Sredozemskem morju na mino in se je potopila. Bila je admiralska ladja angleškega admirala Fremantle. Od. posadke se pogreša 124 mož, 676 mož je bilo rešenih.
Potopljena velika angleška bojna ladja „Russell“ je bila zgrajena leta 1901. Oborožena je bila s 30 topovi in je vozila z brzino 20 morskih milj v eni uri. Posadka ladje je štela 750 mož.
Angleški katoličani o Avstriji.
Švicarski list „Neue Züricher Nachrichten“ objavlja zanimivo sliko o razpoloženju angleških katoličanov, ki so že skoro pripravljeni, da javno nastopijo zoper angleško vladno politiko. List citira-članek glavnega glasila angleških katoličanov „The U-niiverse“, v katerem so med drugim ti-le Značilni stavki :
„Mi smo želeli, da bi srce in duh Anglije lahko skupno nastopala z Avstrijo in Nemčijo za svobodo, mir in napredek. V taki zvezi Srednje Evrope z našo otočno državo bi se lahko našlo osrednje težišče, katero bi nam zagotovilo svetovni mir. Kar se pa Rusije tiče, so ti „osvoboditelji“ slovanskih narodov, ki niso pod njihovo oblastjo, najbrezobzirnejši in najbolj divji zatiralci slovanskih narodov, ki so si jih spravili pod svoje gospodstvo, kajkor ri, pr. milijoni poljskega ljudstva, katerega je Rusija držala v svoji železni pesti. Nobenega dvoma ni več, da so tajne s-pletke ruskih agentov odgovorne zaj različne kraljevske in druge umore na Balkanu. Tudi izbruh sovražnosti med zavezniki v prvi balkanski vojski je pripisovati ruskim uplivom.
Kar se tiče Avstrije, tako vidimo v njej yisoko-izobraženo katoliško silo. Njen stari vladar ja prava podoba svoje 'dežele, v kateri se vsak narod lahko svobodno razvija, V tej častitljivi drž ari je tudi dana možnost, da vsi narodi nastopajo v lepi skupnostih
Oddaja občinskih lovov«
C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša:
Lovska pravica spodaj navedenih občinskih lovov se bo oddaja za dobo od dne 1. julija 1916 do dne 30. junija 1922 na javni dražbi za ali nad izklicno ceno v zakup. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti izklicni ceni enakomeren znesek v gotovini, v hranilničnih ali posojilniških vložnik knjižicah kot vložnino (vadij). Kdor največ ponudi, mora takoj po končani dražbi v roke dražbo vodečega zastopnika podpisanega urada plačati stroške dražbe, enoletni zakupnini primerno varščino in enoletno zakupnino (slednjo v gotovini). Za istinitost navedenih površinskih mer se ne jamči. K temu se izrečno pripomni, da se bo, če bi vsled končnoveljavne odločbe o morda še tekočih prizivih ali v smislu nadalj-nih določb lovskega zakona od občinskega lovišča kaj odpadlo ali k istemu priraslo, pri dražbi dosežena zakupnina zvišala ali znižala po razmerju površinske mere prirastka ali odpadka, Ostali dražbeni pogoji se morejo vsak dan med poslovnimi urami pregledati pri tukajšnjem uradu. K točki 85, 92 in 93 se še pripomni, da se bodo lovi največ ponudivšim končnove-Ijavno odkajzali le tedaj, če bi od občin sklenjeni način izvrševanja lova ne odobril tukajšnji urad ali višje oblastvo. Dražba se vrši v naslednjem redu:
Dne 18. maja, ob %10. uri predpoldne, v Slov. Bistrici, v pisarni mestnega urada za občine: 27. Pretrež 346 ha 50 K; 28. Kovačavas 348 ha 120 K; 29. Rijoznoj 211 ha 10 K; 30, Pokoše 461 ha 150 K; 31. Bukovci 218 ha 80 K; 32. Kalše 511 l?a 40 K; 33. Ogljenščak 264 ha 12 K; 34. Sentoveo 394 ha 50 K; 35. Smerečno 510 ha 60 K; 36, Oselj 572 ha 150 K; 37. Vojtina 996 ha 40 K; 38. Gabernik 136 ha 15 K; 39. Stanosko 395 ha 50 K; 40. Frajhajm 1349 ha 40 K.
Dne 19. maja, ob 11. uri predpoldne, pri Sv. Le n artu v Slov. gor., v občinski pisarni za občine: 41. Kremberg 234 ha 30 K; 42. Sv. Lenart v Slov. gor. 249 ha 40 K; 43. Zgornja Ročica 588 ha 28 K; 44. SetarovarRadehova 521 ha 15 K; 45. Ži-tanci 486 ha 30 K ; 46» Drvanja 544 ha 25 K ; 47. Korena 576 ha 50 K.
D n e 2 2. maja, ob 12. uri predpoldne,« pri Sv. Lovrencu, v občinski pisarni za občine v 48. Sv, Lovrenc nad Mariborom 314 ha 20 K; 49. Recenjak 2320 ha 50 K; 50. Lehen pri Ribnici 719 ha 100 K; 51. Rudeči breg 2909 ha 100 K.
Dne 23. maja, ob 11. uri dopoldne, v R u -šah v občinski pisarni za občine: 52. Ruše 451 ha, 50 K; 53. Lobnica 1177 h« 180'K; 54. Bistrica pri
Rušah	352	ha 150 K;	55. Bistrica pri Lembahu	308
ha 110	K:	56. Selnica	ob Dravi 2374 ha 70 K;	57.
Slemen 1000 ha. 140 K; 58. Janžev Vrh 383 ha 25 K.
D n e 2 5. m a j a, ob MO. uri predpoldne, v Mariboru, pri c. kr. okrajnem glavarstvu, v sobi štev, 6, 1. nadstropje, za občine: 59. Dobrenje 375 ha 80 K; 60, St. Ilj v Slov. gor. 1007 l?a 140 K; 61. Kamnica 542 ha 200 K; 62. Grušova 487 ha 70 K; 63. Sv. Jakob v Slov. gor. 2351 ha 120 K; 64. Jelovec pri Kamnioi 460	ha	80 K;	65.	Kaniža 121	ha	40
K; 66. Krčevina 184	ha	80 K;	67.	Sv. Križ 2000	ha
170 K; 68. Sv. Marjeta ob Pesnici 651 ha 70 K; 69. Sv Martin pri Vurbergu 346 ha, 100 K; 70. Sv. Peter 1183 ha 150 K.
D ne 26. maj a, ob MÜ. uri predpoldne, v Maribor u, pri c. kr, okrajnem glavarstvu, v sobi štev. 6,	1. nadstropje, za občine: 71. Plač 408 ha
69 K;	72.	Ploderšnica	596 ha 70 K; 73. Polička	vas
477 ha 150 K; 74 Pesnički dvor 903 ha 200 K; 75. Dragučova 435 ha 120 K ;. 76. Spodnji Duplek 357 ha 80 K; 77. Vosek 440	ha	200 K; 78.	Vrtiče 344	ha	30
K; 79. Studenci 256	ha	30 K;	80.	Gorica 562	ha	80
K: 81. Doka 909 ha 60 K; Sv. Marjeta na Dr. polju 633 ha 300 K.
D n e 2 9. m a j a, ob MO. uri predpoldne, v Mariboru, pri o. kr. okrajnem glavarstvu, v sobi štev. 6, 1. nadstropje, za občine: 83. Orehova vas 607 ha 220 K: 84. Zgornje Hoče 164 ha 90 K; 85. Pohorje 1142 ha 100 K; 86. Pekre 561 ha 150 K; 87. Pivola 423 ha 40 K; 88. Pobrežje 562 ha 200 K; 89. Radvanje 1029 ha 250 K; 90. Tezno 161 ha 100 K; 91, Spodnje Hoče 473 ha 300 K; 92, Zrkovci 439 ha 400 K : 93. Podova 805 ha 300 K.
Posojilnica v Mariboru
(Narodni dom)
sprejema prijave za »
ieftrto «lojno posolil#.
Raznoterosti.
Teden Rudečega kriza. Teden, ki smo ga danes nastopili, je v naši škofiji posvečen v korist Ru-dečemu križu. Ta teden velja, družbi Rudečega križa pridobiti za njeno človekoljubno delovanje novih denarnih pripomočkov. Mi smo že v velikonočni številki z dne 21, aprila priobčili navduševale n oklic, — I-i smo ga povzeli iz našega z a d -njega škofijskega „Z a u k a z n i k a“ — da se naj naša škofija častno udeleži nabiranja gmotnih prispevkov v korist Rudečega križa. Naj nihče ne zamudi, odzvati- se temu blagomišljenemu pozivu, v kolikor mu njegova sredstva dopuščajo! Naj se naša škofija, kakor pri vseh drugih podvzetjih v pa-triotične namene, tudi glede tega nabiranja v korist Rudečega križa meet drugimi odlikuje.
Cesarjevo zdravje. Dne 27. aprila se je cesar,-ju na Dunaju poklonilo odposlanstvo Solnograške, la slavi, kakor smo že poročali, te dni lOOletnico, kar je združena z Avstrijo. Pri poklonitvi je predsednik avstrijske državne zbornice, poslanec Sylvester, omenti napram vladariu, da on (cesar) izborno izgleda. Cesar je odgovoril, da vojska na treh frontah zahteva od rijeva, da pozorno sledi vsem dogodkom in da ga stane vse to izredno mnogo truda. Kljub velikim skrbem in napornemu delu pa da se izvanredno dobro počuti.
Odlikovan slovenski vojni kurat. C. g. Ignacij Brvar, c. in kr. vojni kurat, je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda.
Vesti od ogrskih Slovencev. „Novine4- poročajo: Zvonove zgubimo mesca risavščeka (maja). Osial bo povprek samo eden zvon v vsaki cerkvi in sicer tisti, ki je iz starih časov. V Crensovcih ostane manjši, s katerim se navadno k maši zvoni, — V Mono-štri so na sejmu zgrabili ženo Andraža Kühar, koje kradla obuvalo. Pri njej so našli še mnoge druge u-krodene ' reči,- — Z metlo je šla na ekfeekutorja žena Sandorja Žilavec v Lucovi. Obsojena je bila zato na dva dni zapora ali pa na en dan zapora in 20 kron globe.
Novi kranjski deželni predsednik. Pred kakimi 30 leti se je zgodilo sledeče: Pred okrajnim komisarjem pri okrajnem glavarstvu v Litiji je stala stara ženica, obtoženh„ da je pripustila, da se je njena koza pasla v gozdu kneza Winctischgräiz. Okrajni komisar vpraša, če je tozadevna gozdarjeva ovadba resnična. „Resnična!“, odgovori ženica. „Ja<z sem uboga. vdovarbnjtarioa, koza, to je vse, kar imam.“ — „Ker je kazensko dejanje dokazano in tudi pripozna-- no, moram izreči obsodbo in sicer 5 goldinarjev globe ali en dan zapora“, reče okrajni komisar, — „Nikdar še nisem bila zaprta, tudi sedaj nočem biti, raje plačam, če tudi bodem morala radi tega stradati“, reče ženica ter našteje iz robca za 5 goldinarjev drobiža na mizo. — Nato pravi okrajni komisar: j „Kot uradnik sem že storil svojo dolžnost, sedaj jo storim še kot človek“, seže v žep ter izroči ženici j
bankovec za 10 goldinarjev. Zenica, do solz ginjena, se zamore komaj zahvaliti ter odide. Temu okrajnemu komisarju je bilo ime: Henrik grof Attems, novoimenovani kranjski deželni predsednik. Priča te z-godbice je bil že umrli posestnik in gostilničar Pav. ' Weinberger v Zagorju.
Izpred mariborskega kazenskega sodišča. Dne
29.	aprila t, 1. se ie vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru glavna obravnava proti svoječasnemu šta-jerčijanskemu kandidatu Hi urto viku Kresnik, posestniku v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici zarajđi krivega pričanja v kazenski zadevi 3. Pušnika, župana v Črešnjevcu., Mariborsko ojcrožno sodišče je obsodilo Ljudovika Kresnika zaradi krivega pričanja na dva mesca težke ječe.
Kako šolo bi radi nemški učitelji? O relormi ljudskega šolstva po vojni je sprejelo štajersko nemško učiteljsko društvo na svojem zborovanju dne 25. aprila v Gradcu resolucijo, ki pravi : Vse ljudske m meščanske šole se morajo podržaviti, uvesti se mora jednotna šola z osemletno šolsko obveznostjo brez v-sakih olajšav, kakoršne so sedaj v nekaterih deželah uveljavljene; šolstvo se mora kar najstrožje nadzirati, eden razred sme pohajati največ 40 otrok, v vseh nenemških ljudskih šolah se naj uvede nemščina kot učni predmet, v 4 zadnjih šolskih letih pa kot učni jezik v najmanj polovici vseh učnih predmetov, za mladino med 14. in 18. letom naj se, uvedejo nadaljevalni kurzi (gospodarski, trgovski, obrtniški), učiteljska izobrazba naj se povzdigne z uvedbo 21etnega visokošolskega študija po končanem učiteljišču, učiteljstvo naj se uvrsti v 11, do 8, razred državnih u-radnikov, naučno ministrstvo naj se popolnoma loči od ministrstva za bogočastje.
Sprejem v mornariško akademijo. Z začetkom prihodnjega Šolskega leta (dne 16. septembra) se bo v e. in kr. mornariško akademijo sprejelo kakih 70 gojencev. Od teh je 30 popolnoma in polprostih državnih mest in 40 mest, za katere se more plačevati določeni šolski prispevek, a, za nekaj mest so razpisane štipendije. Vstopi se lahko v prvi, oziroma tudi v drugi letnik. Prošnje je treba vlagati do dne 30. junija na vojno ministrstvo, mornariška sekcija, Dunaj, III. Slovenci, velikega pomena je, da smo tudi v mornarici častno zastopani!
Iz državne železniške službe. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja, da bo letos sprejetih večje število uradniški!? aspirantov v državno železniško službo. Kot pogoj za sprejem se zahteva starost ne manj kakor 17 in ne več kakor 35 let, krstni list in domovnico, nravnostim ter zrelostno izpričevalo kake srednje šole, Kot gimnazije, realke ali učiteljišča, nadalje zdravniško spričevalo ter dokazilo, da je prošnjik vešč v govoru in pisavi nemškega ter kakega drugega jezika dotične 'dežele. Tozadevne prošnje je vložiti najpozneje do 15. maja 1916 na ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku.
Morilec Prinčiu umira. O morilcu prestolonaslednika Franca Ferdinanda, Gabrijelu Prinčipu, kì je zaprt v mestu Terezin na Češkem, se poroča švicarskim listom: Začetkoma je bil Prinčip nasilen in dolgo časa sploh ni odgovarjal na nobeno vprašanje. Kmalu pa se je Prinčip močno spremenil. Pojavili so se znaki verske blaznosti in nastopila je tudi jetika tako močno, da so ga morali spraviti v bolnišnico, kjer se že nekako 4 mesce bori s smrtjo. Ko se jo pričela naša velika ofenziva zoper Srbijo in se je Prinčipu povedalo, da so dosegle naše čete znatne lispelte, se je tem poročilom porogljivo smejal. Rekel je, da se Srbije ne nume uničiti, ker kralj Peter ljubi svoje ljudstvo in ne bo pripustil, 'da bi se ga ugonobilo. Po zasedanju Srbije je dobil Prinčip v roke nek romunski list, iz katerega je posnel, da je Avstrija Srbijo res zasedla. To je uplivalo nanj naravnost uničevalno. Zdravniki so izjavili, da bo 201etni dijak živel še samo nekaj tednov.
Dopisovanja1 z našimi ujetniki na Ruskem. O-srednja pisarna za pregledovanje dopisnic za naše ujetnike na Ruskem naznanja, da. je le tedaj pričakovati, da ujetniki gotovo dobijo dopisnice, ajko je naslov na istih tiskan z ruskim pravopisom (cirilico). Pisarna preskrbi 50 dopisnic s tiskanim ruskim naslovom za vsakega posameznega ujetnika za ceno 3 K, 100 komadov 5 K. Kdor koče imeti take dopisnice! naj pošlje svoj in natančni naslov ujetnika ter o-meujeni znesek na sledeči naslov:	..Kartenabteilung
des Gemeinsamen Zentralnachweisbureaus, Wien, Oesterr. Postsparkasse » kontu Nr. 153.034.“
Koliko žita dobimo Iz Romunije? Romunska, osrednja komisija, ki ima nalogo, da določa, koliko žita se sme izvažati iz Romunije v Avstrijo .in Nemčijo, je dne 22. aprila sklenila, da se Imelo v bližnji dobi izvozile sledeče množine: 29,150 vagonov koruze, 21.500 vagonov ječmena, 1500 vagonov rži in 800 vagonov graha. Skupno dobita Avstrija in Nemčija po novi pogodbi 100.000 vagonov koruze, ter 40.000 vagonov- pšenice, ječmena, rži in fižola iz Rumunije. Od te množine dobi Avstrija 40, Nemčija pa, 60%. Po železnici bodo spravili vsak teden iz Rumunije 5000 vagonov žita; istotako bo|do tudi po Donava prevažali žito
Cena svinjam na Dunajn. Svinjski sejem na Dunaju dne 26, aprila je bil zelo dobro obiskan. Na sejmu je bilo 2725 mesnih in 2607 svinj za Špeh. Ce- !
ne so bile sledeče: Za najdete lej še svinje S K 70 v, srednje debele 5 K 50 v in mesne svinje 8 K 40 vin. 1 kg žive teže. Kupci so se za blago kar trgali. Sejem se je radi komisijonelne določitve najvišjih cen pričel šele ob \ na 12, uro. Ob M2, uri so bite že vse svinje prodane. Na Dunaju nimajo stalno določenih najvišjih cen, ampak jj.h določa posebna, komisija za vsak sejem posebej.
Nemčija zvišala cene za šivalne stroje. Nemške tovarne za izdelovanje šivalnih strojev so sklenile, da; vnovič zvišajo cene za šivalne stroje. Tudi na Dunaju se bodo vršila, te dni tozadevna posvetovanja avstrijskih tovarnarjev za izdelovanje šivalnih strojev.
Papir izborno sredstvo zoper slano. Nevarnost slane še za naše kraje ni popolnoma izključena. Na planinah je zapadel debel sneg in tudi ledeni možje nam še grozijo. Treba je še torej vedno misliti na o -hrambo zoj>er slano. Najboljše sredstvo za boj zoper spomladanski mraz je brezdvomno zažiganje dračja. V nižavah in za varstvo posameznih trsov in drugih rastlin v vrtovih pa dimu ne moremo uporablj-aii, In tukaj .je. najboljše sredstvo papir. Napra(vi iz' časnikarskega papirja klobučke ali ovoje na trsje in druge rastline in če je še tako močna slana, ti ne bodo pozebli.
Bučno seme. Graško okrajno glavarstvo je dalo svojemu žetvenemu komisarju Kolačeku na razpolago večjo množino bučnega semena in sicer, kajkor se' zatrjuje, prav izborne vrste žlahtnih in krmilnih buč. 1 kg stane 60 v. Menda bodo tudi spodnještajerska okrajna glavarstva, posebno mariborsko in ptujsko, posnemala važen ukrep graškega okrajnega glavarstva.
Dva otroka zgorela v peči. Josip Strpi« z Reke je vojak in leži bolan na Dunaju. Skrbna, žena ga je šla za Veljikonoč obiskat, da. ga vidi še enkrat živega:, kajti njegove rane so težke. Doma je pustila svoje štiri otroke:	Dragica ima štiri leta, Anđelka
šest, Josip sedem in Avguština enajst. Ko je šla kupit kruha, so se ostali otroci igrali v kuhinji. Ker sta bila Josip in Anđelka malo mokra, sta prišla na to misel, da bi bilo dobro zbežati v peč, da še tam posušita In res sta šla ter se postavila vsak na eno stran ognja. Draigioa ni mogla za njima, pa je gibala vrata peči semintja, ki so se po' nesrečnem slučaju zaprla in jih ni mogla več odpreti. Otroka sta kričala v peči, ker ju je dušil dim, kmalu sta nehala kričati, ker sta gorela. Prestrašena Dragica je šla k sosedi, ki je hibo uvidela, da se je moralo nekaj zgoditi. Prihiteli so na pomoč in odprli peč, ali po-moč je bila prepozna. Anđelka mrtva, dečko je še dihal, pa je na poti v bolnišnico umrl. Razdvojeno je srce uboge žene Strpinove, ki je prišla od umirajočega moža na grob 'dveh svojih otrok.
Maribor. Dne 27. aprila sta, se splašila aa tukajšnjem novem državnem mostu dva v voz vprežen a vojaška konja. Skočila sta ob stran mosta na prostor, ki je namenjen za pešce. Voz je s tako silo pritisnil ob mostno ograjo nadučiteljevo soprogo Jero Sturm, da je dobila težke notranje poškodbe. Spravili so jo z rešilnim vozom v tukajšnjo 'deželno bolnišnico.
St. Lenart v Slov. gor. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. sprejema prijave glede četrtega vojnega posojila do dne 15. maja 1916, od 8. do 12, ure dopoldne, tudi ob nedeljah, in sicer brez vsakih stroškov, tako da dobe udeleženci vojne obligacije svoječasno izročene, ne da bi jim potrebno bilo povrniti kakoršnihkpli poštnin. 301.
Ptuj. Pri ptujski pošti je Ml od dne 21. maja 1915 do dne 18. februarja 1916 nastavljen kot pomožni sluga 321etni Karl Steger, doma iz Gornjega Sta-jerja- Kot sluga,'je izmaknil na, pošti več poštnih zavojev in vzorcev. Ukradeno blago je vredno 740 K 61 vin. Večina zavojev je bila določena za vojake na bojišču, Steger je bil dne 26. aprila pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na 13 mescev težke ječe.
Ptuj. Ob okrajni cesti Ptuj—TurniŠ je zlobna roka poškodovala 20 dreves, ki so bila vsajena ob o-bel? straneh okrajne ceste. Zadevo preiskuje sodni js-ka oblast.
Rogatec. Posestniški sin Frano Kores iz Cer-možišč te ravnal tako nerodno z nabasano pištolo, da se mu je sprožila. Strel mu je obraz tako hudo poškodoval, da bo težko ostal pri življenju. Spravili so ga, v ptujsko bolnišnico.
Celje. V Gaberju pri Celju je umrl piosestnik Jožef Koštomaj. Umrli je bil svoj čas gostilničar „pri jelenu“ v Celju. — V nedeljo, dne 23. aprila, je nenadoma izginil Egid Vihar, bivši faktor „Zvezne tiskarne.“ Sumi se, da je zašel v naraslo Savinjo.
Celje. C. kr. predsedništvo okrožne sodnije v Celju nam uradno naznanja za čas od 1. 5. do
30.	0. 1916 sledeče uradne ure: Ob delavnikih» od 8. do 1. vrne opoldne in öd 3, do 5. ure popoldne, za pisarniško osebje do 6. ure popoldne; ob'nedeljah od
9.	do 12. ure dopoldne, ob praznikih öd 8, do 12, ure dopoldne. Vložišča so ob delavnikih od 8, do 12, ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, ch nedeljah od
9.	do 12. ure in ob praznikih od 8. do 12. tire 'dopoldne odprta.