35, številka. Letmk Vili Maribor, dne 1. maja 1916. Ceto iefo . . K IO1— Poi feta . . . „ 5 — Četrt leta . . „ 2*50 Mesečne. , . _ 1-— Posamezne številke — 10 vinarjev. — se računajo po 12 vin», od čredne petitvrsre: pri večkratnih oznanilih velik — popust „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravni&tvo: Maribor Iteroika ulica. 5. — Telefon 81.113. J Neodvisen političcnlišt za slovensko ljudstvo, j Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Anglija v škripcih Angleška posadka v Kut-el*Amari se je udala Turkom. — TJstaja na Irskem. — Angleška vlada umaknila predlogo o vojaškem nabiranju, — Amerika in Nemčija se bosta najbrž sporazumili. — Rusi pri Naroškem jezeru izgubili 5683 mož. - Gorica zopet obstreljeval a. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 30 aprila. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. •Sfibrilo od M ly.no v a (ob reki Ikva, med trdnjavama Luck in Dubno) so bili naši oddelki pred močnejšimi ruskimi napadi zopet vzeti nazaj iz ruskih. prednjih postojank, zavzetih dne 28, aprila 1916. Število včeraj, dne 29. aprila, javljenih ujetnikov je naraslo na več kakor 200. Italijansko bojišče. Topovski boji, ki so se vršili na raznih mestih bojne črte, se niso raztezali čez navadno mero. Od Časa do časa je bilo mesto Gor i c a zopet obstreljevano, Naši letalci so obmetavali z bombami sovražna taborišča barak pri Villi Vicentini (severno od 'Ogleja). Po srečno izvršenem zračnem boju so se zopet vrnili nepoškodovani vsi naši zrakoplovci. Pri S v. D a n i j e 1 u de Friuli se je bojeval edeh naših zrakoplovcev proti štirim sovražnim zrakoplovom in je prisilil e njega sovražnega zrakoplova, da se je nagloma spustil na zemljo. Na ozemlju A d a m elio so napadli italijanski oddelki, ki so prodirali iz smeri od D o s s o n a d i G eno v a, naše postojanke pri prelazu T i o p e t e. Italijansko časnikarsko poročilo z dne 28. aprila vsebuje popolnoma izmišljeno zatrdilo, da se poslužuje naša infanterija vodno bolj pogostoma razstrelilnih nabojev. Temu nasproti naj bo (pribito, da se dejanja Italijanov zoper mednarodno pravo (uporaba razstrelilnih nabojev in plinoviti granat, obstreljevanje razločno označenih zdravstvenih zavodov, cerkva in samostanov itd.) sploh nič več ne zabeležujejo, ker se dogajajo prepogostokrai. Balkansko bojišče. Položaj nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höler, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Francosko bojišče. Angleži so večkrat ponovili svoje protinapade pri kraju Givencte-en-Cohelle, ne da bi dosegli kakega uspeha. Severno od kraja Somme in severno-za-hodno od Oise so se vršili za nas uspešni patruljski boji. Levo od Može so včeraj (dne 29. aprila) močne francoske sile napadle nemške postojanko na višini „Mrtvi mož“ in na sosednjih črtah do severno cd O-urette-gozda. Po srditih Pojili na izhodnem pobočju višine je bil napad odbit. Desno od reke se je ponesrečil sovražni sunek severozahodno od dvora Thi-aumont. Nemški letalec je nad črto Verdun- -Velleray v boju s tremi letalci enega sestrelil Rusko bojišče. Južno od Naroškega jezera so Udi po noči u-pienjem 4 ruski topovi in 1 strojna puška, ujetih pa 88 mož. Predloga o vojaškem nabiranju umaknjena V angleški spodnji zbornici je bil dne 27. aprila oster boj zoper vladno predlogo o vojaškem nabiranju. Razprava se je vršila osobito o vprašanju, a-li se naj lSletne pritegne pod orožje, in o podaljšanju vojaške'službene dolžnosti. Ker nobena stranka ni bila zadovoljna s to predlogo, je bila vlada prisiljena jo umakniti. S tem vlada ni samo izgubila svojega ugleda, temveč je za celo deželo ustvarila položaj, ki je najnevarnejši od začetka vojske. Najnovejša poročila iz Trske. Reuterjev urad javlja,, da je izdal vodja irskih nacionalcev, Redmond, izjavo, glasom katere se on postavlja popolnoma na razpolago angleški oblasti. On je z oblastmi v stalni zvezi ter je naročil nacionalističnim prostovoljcem v vseh delili dežele, da se morajo dali na razpolago vojaškim oblastim. Posebni brzi sel, ki je dne 28, aprila zvečer zapustil, Dublin, je poročal, da kažejo vsa. znamenja, da se bliža konec vstaje. Celi dan so prihajale čete m strelja se v odmorih. Ustaši so na slabšem. Pohvala Slovencem. „Gustos“ (varuh), stanovski list za katoliško duhovščino, ki se tiska v Uznacliu na Švicarskem in ga urejuje dr. Mauser, župnik v švicarskem mestu Davos, je v 4. številki tega letnika objavil članek o „Slovencih“, ki se tako začenja: „Vrli ljudje prebi- vajo na jugu Avstrije. Jugoslovani, dobri katoličani, zvesti cerkvi in zvesti cesarski hiši. Posebno Slovenci se odlikujejo s temi lastnostmi.“ Nato podaje kratek pregled katoliške nepolitične organizacije med Slovenci in zaključuje tako-le: „Zatorej pa, ti delavno, plemenito ljudstvo! Razvijaj se dalje na začeti poti! Kar je med vojnim hrupom moralo umolkniti, bo po zmagi zopet oživelo, namreč tvoja velikanska organizacija,. Ostani biser v kroni Habsburžanov in dragotina med narodi, ki tvorijo zaklad Cerkve!“ — Tako sodijo o Slovencih katoliški Nemci. Kakor nas ta sodba napolnjuje z veseljem, tako je tudi vspodbu-cla za tiste, ki nekoliko temno in malodušno gledajo v bodočnost. Kdo bi se drznil z nasilno in krivično roko se dotakniti naroda, ki je biser v kroni Habsburžanov in dragotina katoliške Cerkve! „O bno vijen je Avstrije“* Pod tem naslovom je priobčil socialdemokratič-ni poslanec in podpredsednik državnega zbora, Engelbert Pernerstorler, v „Berliner Tagblattu“ zanimiva razmišljanja, ki so tem važneja, ker dajejo porazen odgovor na izvestne nemške programe, vsebujoče zahteve, ki se enostavno ne dajo uresničiti brez nasilja na ustavi, na državnem temeljnem zajkonu in na modernem demokratičnem principu. In ta, dr. Pernerstorfer — dasi eden prvakov avstrijske nemške socialne demokracije — ni morda kak zakrknjen internationalist in zanikovalec vsakega narodnega čuta. Mož je bil nekdaj nemški nacionale^ Id si je tudi po svoji politični evoluciji ohranil živo nemško čustvovanje. lie pozdravljati je, če taki možje — če tudi tega ne naglašajo izrecno —-odklanjajo izvestne zahteve, kakoršne smo čuli ravno v zadnjih časih. Javna tajnost je — pravi — da se v Avstriji vse stranke bavijo z vprašanji preuredbe Avstrije. Isto-tako splošno znano je, da so v ministrstvu za notranje stvari z vnemo na delu, da se ustvarijo nove u-stavne podlage. S tem je v zvezi tudi poklic namestnika barona Hatndla v ministrstvu za notranje zadeve. Nato naglasa Pernerstorler, kjsko presenečeni smo bili mi sami po militarični odporni sili, ki jo je pokazala naša država v tej vojni in kako so radi o-brapibe države stopili v ozadje vsi notranji problemi. Ali — tako nadaljuje — veličina, jakost države in njo pomen niso samo v njeni moči na zunaj, marveč dajejo državi zgodovinski smisel: stanje njeh narodov. bistvo njih življenja, razvoj njih kulture! Pernerstorler polemizuje proti nekemu članku znanega, dr. Friedjunga. Očita mu, da gleda le na moč dpžave na zunaj, dočim postavlja notranje politične probleme v drugo vrsto. In to naziranje Fried-jungovo je pri nas — tako naglaša Pernerstorler — zelo razširjeno. Pojasnilo za to vidi Pernerstorler v dejstvu, da imamo v Avstriji zavestno-politjično življenje mas šele kako dobro človeško dobo sem. Še revoluciji! leta 1848 je bila v glavnem le delo tanke ’višje -plasti inteligence, na kar je potem nastopivša reakcija nekoliko zdramljene mase zopet potisnila v politično brezbrižnost. In tu je po mnenju Pernerstorierja, nevarnost, da, bi se v ponosu na vnanjo moč premalo cenila notranja reforma. Ker so pri nas vsled strukture dežel in narodnostnih razmer vsa notranja vprašanja obremenjena s tisoči težkoč in ker se uravnava teh v-prašanj mora vršiti s trudom in počasi ter, porablja mnogo energije — nastopa prav lahko utrujenje. Vse te okolnosti zahtevajo, da se z največjim povdarkom opozarja na notranjo preuredbo, ki' je za „obnovljenje Avstrije“ precej važneja, nego naša moč na zunaj. Ako naši sovražniki na zapadu razglašajo svojo zmago kot potrebo demokracije, jim moramo mi po vojni dokazati, da je tudi pri nas demokracija pod dobrim varstvom! Do danes imamo pri nas le eno samo v resnici demokratično napravo: splošno, enako in direktno volilno pravico v državni zbor. Dr. Pernerstorler si niti ne more misliti, da bi se ta pravica mogla odpraviti ali kakor si bodi omejiti. To da bi bil udarec v obraz vsem braniteljem domovine, ki so pred sovražnikom zastavili svoje življenje in zdravje in Id po tej vojni ne bodo hoteli imeti zmanjšane politične pravice! Zmanjšanje te svoje pravice tudi narodi ne bi dopustili!! V vojni so se stavljale do njih največje zahteve in tudi po vojni se bodo zahtevale od njih nar-večje žrtve. Narodi in mase sploh so postale samo-zaveclneje in bodo več zahtevale ter predlože gotovo svoj političen račun. Tem potrebam se bo treba ukloniti. Sicer pa vidi Pernerstorler že znak, da se misli na demokratične reforme. Ta znak vidi v okolnosti, da so priprave ministrstva ža notranje stvari pod uplivom ministra za notranje stvari, princa Hohenlohe ki se je vsikdar kazal ljudskega in poštenega moža, ki mu je njegova politična minolost v jamstvo za njegovo politično bodočnost! Ob četrtem vojnem posojilu* Za vojsko je treba denarja. Tega pač ni treba jiosebej dokazovati. Na boljšem pa je v tem oziru naša država, nego so sovražne, ki morajo ne samo za živež, kakor Angleška, marveč zlasti za orožje in za strelivo in sicer yse brez izjeme, ogromne svote pošiljati ven iz svoje države. Res imamo prestati mar-sikako sitnost, ker smo zaprti od sveta, toda to, dobro pa imamo, da naš denar ostaja doma., ker doma- la vse* kar potrebujemo za vojsko in zra ljudstvo v zaledju, dobimo iz domačih tal, domačih delavnic m tovarn. Naša država ni bila pred vojsko bogata; razvijala se je sicer lepo leto za letom, toda ni se mogla meriti z Angleži, Francozi ali Nemci, Vrednost v-sega premoženja v našem cesarstvu se jo pri 50 milijonih prebivalcev pred vojsko štela na 130 do 135 milijard kron ; na osebo bi prišlo potemtakem okrog 2700 K premoženja, ko bi bilo vse premoženje samo v rokah posameznih oseb; velik del ga pa pripada državi, javnim zastopom in korporacijam, tako da se mora ta številka znatno zmanjšati. Na Nemškem so šteli pri 70 milijonih prebivalcev okrog 320 milijard vsega premoženja v državi; na iosamezno osebo pride torej, ne vpoštevaje javnega premoženja, okrog 4570 K, torej znatno več. Vojska pa vse, tudi številke, preobrne. Naša, država se izkazuje za dovolj močno, da se s svojimi sredstvi prehranja in si preskrbljuje potrebnih pripomočkov za junaško obrambo. Njena denarna moč je vsled tega v vojski silno poskočila. Tu moramo priznati, da je država že izprva v tem oziru nastopila pravo pot. Treba je bilo poskrbeti, da vojni vihar ne pomete gospodarsko slabejših na tla in pa da je dovolj plačilnih sredstev — denarja — na razpolago. Strasti pohlepnosti nikdar ne utihnejo ; oderuhi ne izumrjejo ob nobeni kugi, Zato se je bilo po pravici bati, da ne bi upniki ob vojski planili na dolžnike, da ne bi bogatini potegnili svojih denarjev iz bank in hranilnic in jih ne dali v promet, razen v dobičkonosne kupčije in špekulacije. Zato je Ml silno prh moren in potreben moratorij za izplačevanje ulog in za odplačevanje dolgov; ta postava je popolnoma dosegla svoj namen, mnogo bolj nego tiste zoper blagovno oderuštvo, s katerimi se je mogel prijeti samo tupatam kak večinoma malenkosten slučaj, ni se pa dalo zavrniti odiranje in draženje v velikem. Zelo dobra je tudi postava, ki zabran j a špokulacijsko nakupovanje in razkosavanje kmečkih posestev; zlata vredna za kmeta. V kratkem času se je že izvrstno obnesla in dela čast našim sodnikom, ki so v splošnem popolnoma razumeli njen pomen. Recimo torej: v obrambo slabejšega proti močnejšemu je država že mnogo naredila v sedanji vojski. Ko bi ji bilo mogoče še cene držati v pravilr mejah, ko bi uspešno u-redila tudi trgovsko plat našega gospodarskega življenju, bi morali reči, da je storila sploh vse, kar je bÜo mogoče. Tega zajdnjega sicer ni dosegla, toda kljub temu smemo reči, da je s svojimi navedbami naredila, da ni bilo prevelikih sprememb na slabše.. Neprimerno več jih je obogatelo, nego obubožalo v sedanji vojski.' Skoda, ki jo imajo sedanje strahovite cene, ne pomenja konkurzov in prisilnih prodaj, pač pa pri delavstvu in malem in srednjem uredništvu škodo na telesnem zdravju. Slaba in pomanjkljiva hrana se pozna na licih, žalostna povest o* draginji se bere na otrocih in odrastlih. Ti stanovi niso imeli tudi pred vojsko splošno nič prihrankov; živeli so iz rok v usta, danes vsled draginje slabše nego poprej. Ko bi bilo samo slabše, bi še nič ne pomenja-lo, ker to, da se ljudje splošno vrnejo k preprostejši hrani in obleki in manj (zapravijo za pijačo in tobak, ni prav nobena škoda, marveč celo na vse strani dobro. Hudo je le tam, kjer telo ne dobi, kar potrebuje, da se ohrani; to je v časih nalezljivih bolezni sila nevarno, ker nobena reč tako ne pospešuje nalez-ljivosti kakor nezadostna hrana. Država je poskrbela, da je dovolj denarja med ljudmi. Ustanovila se je vojna posojilnica: Avstro-o-grska banka je izdala vsled raznih naredb neprimerno več bankovcev, nego v mirnih časih. Pred vojsko sta bili v cesarstvu dobri dve milijardi papirnatega denarja v prometu; zdaj ga smemo šteti do štirikrat toliko. V obliki podpor in plačevanja za razne voja- ške potrebe prihaja denar med svet in to oinogočuje gospodarsko življenje celo. ob dreSginji. Kaj bi bilo, ko bi splošno še gotovega denarja primanjkovalo, ko bi bila ob sedanji draginji navezana trgovina na — kredit! Zato se pa ni čuditi, da se danes vse sproti plačuje. Veliki trgovec plača Mago pri tovarnarji ali pridelovalcu naprej, mah pri njem in tisti, kateri ga rabi, tudi nič na upanje ne dobi. Kdor to premisli, kar smo povedali, mora biti državi hvaležen, da jo o pravem času tu vmes posegla. Zdaj1 država rabi zopet posojila. . Izkazati ji-je treba priznanje in zaupanje s tem, da se ji potrebno posojilo da. Varno je, ker nobena država ne more obstati, ko bi dolgov ne plačevala, ki jih naredi; obenem je pa to posojilo, ki ga v Četrtič država išče pri svojih članih, silno obrestovano. Ko kličemo našemu ljudstvu, naj se zaveda svojih dolžnosti do države iii naj se udeležuje podpisovanja vojnega posojila, se pri tem v zadnji vrsti sklicujemo na požrtvovalnost. Malo je te reči treba ob tako ugodnem obrestovanju, pač pa je treba smisla za državo in njene potrebe. Naš prevzv. knezoškof je v posebnem oklicu pozval škofijane, da se v kolikor jim le mogoče udeležijo podpisovanja za četrto vojno posojilo. Nemiri na Irskem. Ustaja irskih revolucionarjev ni bila tako ma-enkostna in krajevno Omejena, kakor so ji slikala začetna angleška poročila. Ce je sam vojni maršal French moral na Irsko, da napravi red, ne gre za navadno poulično demostraeijo. Vršili so se pravcati boji z angleškim vojaštvom osobito v mestu Dublin, ki je bilo skoraj popolnoma v oblasti ustašev. Poulični boji v Dublinu. Nemiri v Dublinu so izbruhnili na Velikonočni pondeljek. Kakih 1ÜÖ članov tajne družbe „Sinn-Fein“ so oboroženi s puškami koraikalji po ulicah in zasedli poštno poslopje. Prerezali so kakih 1000 žic. Na pošti so razobesili zastavo z napisom „Irska republika.“ Cel dan je bilo po ulicah živahno streljanju s puškami. Uporniki so dobili tudi dva topa.: V torek in sredo ni prišlo do posebnih dogodkov. V četrtek pa, ko je angleška vojaška posadka dobila pomoč, so se boji ponovili in razširili. Vojaki so silili v oni del mesta, ki je v oblasti ustašev in pričel se je spel hud , poulični boj. Do večera je bilo mrtvih okrog 20 Vojakov, ranjenih pa še več. Ustaši so se dobro zabarikadirali- Na strehah hiš imajo postavljene strojne pu-I ške, s katerimi streljajo na vojaštvo. Vojno stanje. — Irci ujeli podkralja. Iz Rotterdama se poroča, da je angleška vlada : za celo Irsko proglasila obsedno stanje. Civilna so-‘i dišča pa so nadomestili z vojnimi sodišči. I „Corriere della Sera“ poroča, da so uporni Ir-; ci ujeli podkralja za Irsko, lorda Wimborne, j Iz Londona se poroča, da so uporni Irci pretrgali vse brzojavne in telefonske žice, ki vežejo Irsko z Anglijo ter so prerezali tudi podmorski kabel. Uporniki gospodarji v Dublinu. Uporniki so se polastili v Dublinu štirih glavnih mestnih delov. Tudi poštni in brzojavni urad je še v njih oblasti. Po ulicah se vrše boji med Irci in angleškim vojaštvom, katerega noč in dan spravljajo na Irsko. Nekatera poročila pravijo, da so Angleži odtegnili celo s flandrijske fronte nekaj čet in jih poslali na Irsko. LISTEK. Ali upliva streljanje na bojiščih na vreme? Naš kmet pravi,- da.. Vojaki in vreme so v neki tesni zvezi. Samo da gredo fantje na nabor, že pada dež; rado dežuje, kadar gredcr novinci jeseni v vojašnico in če se prevažajo vojaki iz kraja v kraj, potem ni konca deževanja, kako torej, da ne bi lilo, če pretresa ozračje grom velike množine topov? . Znani francoski fizik in vremenoznaneo je oil mnenja, da razžene streljanje oblake. Da ugotovi resničnost svojega mnenja, je opazoval skozi 30 let, od 1816 do 1846,- vreme ob dneh, ko se je vadilo topništvo v bližini njegovega stanovanja. Opazoval je vreme 662. dni. Sklep opazovanja pa je bil njegovemu prejšnjemu mnenju narevlnost nasproten. Glasil se je: Izstreljevanje velikih topov ne prežene nikakor oblakov, rekel bi raje. da se zbirajo oMaki vsled'lega .. . Tako je potrdil Arago, kar veruje ljudstvo že od nekdaj in meid znanstveniki, kakor med lajiki naših dni jih je dosti trdnega prepričanja, da pride po bitkah rada nevihta ali dolgotrajno deževanje. Tega mnenja pa ni današnja veda in zopet na podlagi raziskovanj. Tuintam pride res po velikih bitkah in vajah močna ploha ali vselej ne. Treba: bi bilo dokaza- ti s številkami, kolikokrat je sledil dež streljanju iz topov. Nimamo dokaza, da bi se bili pomnožili slučaji neviht in deževanja pri bitkah, kar je uveden smodnik; deževalo pa je tudi prej rado ob Mtkah, ko še niso streljali. Bitki ob potoku Krimissov leta 346 pr. Kr. je sledil hud naliv, bitki pri Noreidi leta 113 pr. Kr. in veliki bitki v Teutoburškem gozdu, kakor tudi bitki ob Raabu leta 1044 so sledile močne nevihte. Mogoče da upliva na vreme glasno premikanje velike množice ljudi in živine, sopar in vročina, la se nabirata od izhlapenja. In dež po bitkah s streljanjem. Leta 1849- so se bili dne 13. in 14. maja hudi topniški boji pri Budimpešti. Iz Peči je obstreljeval Hentzi skozi šest' ur Budo in Görgey je odgovarjal iz trdnjave ob mestu s 84 topovi težkega kalibra. Vreme ie bilo dotlej več tednov jako lepo. Na večer 14, maja pa se je pooblačilo in o polnoči se je izpustil dež, Id je padal tri u-re. — Po bitiki pri Solferinu, dne 24. junija 1859, je divjal ob 5. uri popoldne hud vihar, katerega se še spominjajo stari veterani. — Podobne pojave so opazili tudi ob amerikanski secesijski vojski. Po velikih kanonajdalr ob rekah Mississippi, Potoman, York-Ri-ver in East-River so se izlile močne plohe. L. 1870 je sledil vsem bitkam v mescu avgustu dež. A to ne dokaže ničesar, ker je bilo tistega leta in mesca po vsej srednji Evropi mokrotno vreme. Na bitkah tako bogati mesec avgust leta 1914 pa je bil nenavadno suh. Cd Ista 1870 je bilo 30 avgustov, ki so Mii dosti bolj mokrcitni, nego grmeči in treskajoči avgust Anglija se boji resnice. Angleška cenzura ne dovoli, da bi došla iz Ire. ske natančna poročila o tamošnjih dogodkih..Ministe® za Irsko je sam izjavil, da je angleški vladi mnogo do tega, da nevtralne dežele, pred vsem Amerika, ne zvedo resnice o dejanskem položaju ha Trske». Maršal French poslan nad Irce. Angleški ministrski svet je sklenil* er slano. Najboljše sredstvo za boj zoper spomladanski mraz je brezdvomno zažiganje dračja. V nižavah in za varstvo posameznih trsov in drugih rastlin v vrtovih pa dimu ne moremo uporablj-aii, In tukaj .je. najboljše sredstvo papir. Napra(vi iz' časnikarskega papirja klobučke ali ovoje na trsje in druge rastline in če je še tako močna slana, ti ne bodo pozebli. Bučno seme. Graško okrajno glavarstvo je dalo svojemu žetvenemu komisarju Kolačeku na razpolago večjo množino bučnega semena in sicer, kajkor se' zatrjuje, prav izborne vrste žlahtnih in krmilnih buč. 1 kg stane 60 v. Menda bodo tudi spodnještajerska okrajna glavarstva, posebno mariborsko in ptujsko, posnemala važen ukrep graškega okrajnega glavarstva. Dva otroka zgorela v peči. Josip Strpi« z Reke je vojak in leži bolan na Dunaju. Skrbna, žena ga je šla za Veljikonoč obiskat, da. ga vidi še enkrat živega:, kajti njegove rane so težke. Doma je pustila svoje štiri otroke: Dragica ima štiri leta, Anđelka šest, Josip sedem in Avguština enajst. Ko je šla kupit kruha, so se ostali otroci igrali v kuhinji. Ker sta bila Josip in Anđelka malo mokra, sta prišla na to misel, da bi bilo dobro zbežati v peč, da še tam posušita In res sta šla ter se postavila vsak na eno stran ognja. Draigioa ni mogla za njima, pa je gibala vrata peči semintja, ki so se po' nesrečnem slučaju zaprla in jih ni mogla več odpreti. Otroka sta kričala v peči, ker ju je dušil dim, kmalu sta nehala kričati, ker sta gorela. Prestrašena Dragica je šla k sosedi, ki je hibo uvidela, da se je moralo nekaj zgoditi. Prihiteli so na pomoč in odprli peč, ali po-moč je bila prepozna. Anđelka mrtva, dečko je še dihal, pa je na poti v bolnišnico umrl. Razdvojeno je srce uboge žene Strpinove, ki je prišla od umirajočega moža na grob 'dveh svojih otrok. Maribor. Dne 27. aprila sta, se splašila aa tukajšnjem novem državnem mostu dva v voz vprežen a vojaška konja. Skočila sta ob stran mosta na prostor, ki je namenjen za pešce. Voz je s tako silo pritisnil ob mostno ograjo nadučiteljevo soprogo Jero Sturm, da je dobila težke notranje poškodbe. Spravili so jo z rešilnim vozom v tukajšnjo 'deželno bolnišnico. St. Lenart v Slov. gor. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. sprejema prijave glede četrtega vojnega posojila do dne 15. maja 1916, od 8. do 12, ure dopoldne, tudi ob nedeljah, in sicer brez vsakih stroškov, tako da dobe udeleženci vojne obligacije svoječasno izročene, ne da bi jim potrebno bilo povrniti kakoršnihkpli poštnin. 301. Ptuj. Pri ptujski pošti je Ml od dne 21. maja 1915 do dne 18. februarja 1916 nastavljen kot pomožni sluga 321etni Karl Steger, doma iz Gornjega Sta-jerja- Kot sluga,'je izmaknil na, pošti več poštnih zavojev in vzorcev. Ukradeno blago je vredno 740 K 61 vin. Večina zavojev je bila določena za vojake na bojišču, Steger je bil dne 26. aprila pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na 13 mescev težke ječe. Ptuj. Ob okrajni cesti Ptuj—TurniŠ je zlobna roka poškodovala 20 dreves, ki so bila vsajena ob o-bel? straneh okrajne ceste. Zadevo preiskuje sodni js-ka oblast. Rogatec. Posestniški sin Frano Kores iz Cer-možišč te ravnal tako nerodno z nabasano pištolo, da se mu je sprožila. Strel mu je obraz tako hudo poškodoval, da bo težko ostal pri življenju. Spravili so ga, v ptujsko bolnišnico. Celje. V Gaberju pri Celju je umrl piosestnik Jožef Koštomaj. Umrli je bil svoj čas gostilničar „pri jelenu“ v Celju. — V nedeljo, dne 23. aprila, je nenadoma izginil Egid Vihar, bivši faktor „Zvezne tiskarne.“ Sumi se, da je zašel v naraslo Savinjo. Celje. C. kr. predsedništvo okrožne sodnije v Celju nam uradno naznanja za čas od 1. 5. do 30. 0. 1916 sledeče uradne ure: Ob delavnikih» od 8. do 1. vrne opoldne in öd 3, do 5. ure popoldne, za pisarniško osebje do 6. ure popoldne; ob'nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne, ob praznikih öd 8, do 12, ure dopoldne. Vložišča so ob delavnikih od 8, do 12, ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, ch nedeljah od 9. do 12. ure in ob praznikih od 8. do 12. tire 'dopoldne odprta.