UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 LETN IK 30, ŠT. 6-7, STR. 125— 164 LJUBLJANA, JU N IJ-JU LIJ 1981 SGP GRADITELJ KAMNIK Stanovanjska soseska Bakovnik v Kamniku SGP iGRADITHJi p o. sozd IMOS o. sol. o. 61 240 Kamnik SRS 3. LETNO ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE 17.— 18. SEPTEMBRA 1981, BLED PROGRAM: Četrtek, 17. septembra 7,30—9.00 — R egistracija udeležencev 9,00—9,15 — O tvoritev zborovanja (M. M a­ r in č * ) 9,15—11,00 — P. Dübas, ETII Zürich: Neu­ entw icklungen in Verbindung m it den schweizerischen Norm en fü r S tahlbau und Holzbau — B. Thüriim ann, ETH Zürich: P lastizität im S tahlbeton und Spannbeton — B. Kato, U niversity of Tokyo: Inelastic seismic behaviour of structures — R azprava 11.00— 11,30 — Odmor 11,30—13,30 — Uvodni re fe ra ti — M. M arinček: D ejanska var­ nost konstrukcij — E. Prelog: Num erične metode v reševan ju nelinearn ih proble­ mov -— V. Ačanski, A. Hreščak, R. Ro­ gač, F. Saje: D im enzioniranje ojačenih betonskih konstrukcij po metodi m ejn ih stanj — J. Banovec: P ribližne metode nelinearnega obravnavanja je ­ klenih konstrukcij — J. Žnidarič, E. Mali, S. T er­ čelj, L. V ehovar: Lastnosti in kvalite ta g radben ih m aterialov — V. A čanski: D etajli arm iran ja konstrukcij 16.00— 18,30 — R azprava o uvodnih re fera­ tih 20,00 — Tovariško srečanje Petek, 18. septembra 8,00— 10,00 — Prikazi betonskih konstrukcij — V. Ačanski s sodelavci: Dvo­ etažni most čez Dravo na h itri cesti skozi M aribor. Telovadnica osnovnih šol M aribor — S. Dolgan: Most čez Sočo v Solkanu. V iadukt v Rožni dolini — T. G lobokar: Zanim ivejše konstrukcijske rešitve in izkuš­ n je p ri p ro jek tiran ju — K. Goričan: G radn ja mostov s potisno m etodo — T. K lančnik: M ontažne kon­ strukcije — S. R adinja: G radnja industrij­ skih hal — S. R ibnikar: Sanacija k u ltu r­ nih spom eniških stavb po vojni v S loveniji — S. Ž ličar, D. Farčnik, P. Saje: P ro jek tiran je in izvedba ob jek­ tov n a zahodni obvoznici L ju b ­ ljane — Prikazi lesenih konstrukcij — K ager: P rikaz m ontažne g rad ­ n je lesenih konstrukcij, zlasti z uporabo ježevk — K riž a j: P roblem atika lesenih stavb v fleksibilnih sistem ih — M ejač: Sodobne lesene kon­ strukcije — sistem Greim — Š tupnik: Bočna stabilnost le­ senih ločnih nosilcev — Tehovnik, Zorčič: Lesene kon­ strukcije — sodobna problem ati­ ka 10,00—10,30 — Odm or 10.30— 12,30 — Prikazi jeklenih konstrukcij — A. B attelino: P ro jek tiran je lu ­ ških objektov n a malo nosilnih tleh v pogojih seizmičnih obre­ m enitev —■ M. Božič: Lahka piram idasta konstrukcija hale tipa IMKO — V. Črnko: Jeklena h a la za zvarjence za MP M onter D ravo­ grad — S. F aith : Konzolni regali — M. G abrijelčič: Jeklene kon­ strukcije toplarne HW K ulk ­ w itz - NDR — I. G ašparovič: Jekleni rezer­ voarji za vino v obokanih kleteh — D. H orvat: A m eriški način za­ gotovitve kakovosti v naših po­ gojih, n a p rim eru NE K rško — D. Konhajztler: Miikrolegirana konstrukcijska jek la v nosilni konstrukciji objekta hladne va­ lja rn e v Železarni Jesenice — J. K ram ar: H idrom ehanska oprem a za HE Solkan — M. M atijevič: Jeklene kon­ strukcije večetažne proizvodne zgradbe s silosi v M oravčah — A. Tornič: Točnost določanja sile p rednapet j a v visokovrednih v ijak ih — F. Šlibar, S. Zadnik: In fo rm a­ cija o porušitv i stebrov 380 kV daljnovoda Divača-M elina v B r­ kinih — B. Vedlin: Novi cestni most čez Savo v K ran ju 12.30— 13,00 — Z aključki Za vabila s prijavnicami se obrnite na naslov: Sekcija gradbenih kon­ struktorjev Slovenije FAGG, Jamova 2, 61000 Ljubljana, tel. 268 74.1, int. 22. G R A D B E N I VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE YU ISSN 0017-2774 St. 6-7 — LETNIK 30 V SEDI A l A - CDAi TEAl T S Članki, študije, razprave Prof. Svetko L apajne: Articles, studies, proceedings K PROBLEM ATIKI ODKLONJENIH ARMATUR V OJAČENEM B E T O N U .................................................. 126 A CONTRIBUTION TO QUESTIONS OF SKEW REINFORCING — BARS IN REINFORCED CONCRETE Ju rij Ivanetič: SEIZMIČNA VARNOST PR I M INERSKIH DELIH NA POVRŠINI ISO Poročila s skupščine ZA PISN IK REDNE SKUPŠČINE Z D G 1 T S ...................................146 Aeports of assembly POROČILO PREDSEDNIKA ZDGITS ZA PRETEKLO OBDOBJE 151 POROČILO O GRADBENEM VESTNIKU ZA LETA 1979 IN 1980 153 POROČILO NADZORNEGA ODBORA Z D G IT S ................................... 154 POROČILO KO M ISIJE ZA REGULATIVO PR I ZDGITS . . . . 155 Iz naših kolektivov SCT — SLOVENIJA CESTE — TEHNIKA, L ju b lja n a ...............156 From our enterprices SGP KONSTRUKTOR, M a r ib o r .......................................................158 SGP PIONIR, Novo m e s t o ............................................................................ 158 In m em oriam PROF. INŽ. VIKTOR T U R N Š E K ..................................................160 In memoriam Informacije Zavoda za raziskavo MOŽNOST UPORABE RDEČEGA BLATA KOT STA B ILIZA C IJ- materiala in konstrukcij Ljubljana SKO S R E D S T V O ................................................................................................ 161 Proceedings of Institute for Stanko Kovačevič material and structures research Ljubljana U r e d n iš k i o d b o r : N JE G O V A N B O Ž IC , V L A D IM IR Č A D E Ž , JO Ž E E R Ž E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , D R . M IL O S M A R IN Č E K , S T A N E P A V L IN , R O M A N S T E P A N Č IČ R e v i jo iz d a ja Z v e z a d ru š te v g ra d b e n ih in ž e n i r je v in te h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 180 d in , z a š tu d e n te 90 d in , z a p o d je t j a , z a v o d e in u s ta n o v e 1500 d in . R e v i ja iz h a ja o b f in a n č n i p o d - G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A IČ T e h n ič n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC ŽI Č p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije . K problematiki odklonjenih armatur v (ojačenem betonu) UDK 624.4.04 SVETKO LAPAJNE A vtor se je po zahtevah prakse p ri p ro jek tira­ nju poševnih mostov precej ukvarja l s problemom dim enzioniranja arm aturn ih vložkov, ki so odklo­ njeni od sm eri glavnih napetosti v ojačenem beto­ nu. R ezultate svojega študija je nek a jk ra t objavil v Gradbenem vestniku (1), (2), (3). Večletne izkušnje v tej problem atiki p ri nas doma kakor tudi nekaj podatkov iz tu jine so napotili avtorja, da je p ri­ pravil to dopolnitev dosedanjih objav skupaj z ne­ katerim i izkušnjami. Naslov »problematika« je upravičen zato, ker se v zvezi z odklonjenimi arm aturam i pojavljajo določena inženirsko-tehniška vprašanja, ki niso re ­ šena standardno, določeno za vsakdanjo prakso: Obšito j strižnih napetosti sam ih je že proble­ matičen. S kongresa AIPC (Association Internatio­ nale des Ponts et Charpentes) v Oxfordu 1. 1960 nam je sedaj že pokojni prof. dr. Anton Kuhelj prinesel zanimivo anekdoto: Neki francoski kon- struk ter je nastopil s trditvijo, da strižne napetosti (r ali 0Xy) v homogenem gradivu sploh ne obstoje, obstoje le glavne napetosti, ki jih označujemo s o\ in oj. Vrednosti ox, oy in r so le fiktivne »računske« napetosti, iz katerih poltem izračunam o glavne na­ petosti öl in oo te r n jiju smer. Te napetosti pred­ stavljajo dejanski tok napetostnih silnic v gradivu. Kongres se je z dokazovanjem tem u Francozu, da nima prav, zavlekel za en cel dan, seveda brezus­ pešno, ker je mož imel svoj popolni prav! Vemo, da so vse upogibne in upogibnozvojne napetosti premo sorazmerne z upogibnimi in zvoj- nimi mom enti na enoto širine. Če označujemo z W d2 odporni enotni moment W = -—-p ri debelini plošče d, potem veljajo zakonitosti: m * _ iTiy _ m xy w ~ T w ~ m 2 02 v T Po analogiji z napetostnim stanjem so torej enotni upogibni momenti mx, m y, m xy le »račun­ ski« momenti, dejansko pa se pojavlja upogib le v dveh glavnih smereh v velikostih mi in m». Za smotrno projektiranje arm aturnih vložkov v beto­ nu bo n jih grafični prikaz v tlorisu plošče po smeri in po velikosti neobhodno potreben. Vendar pri nas še ni bilo opaziti projektnega mostnega elaborata, ki bi vseboval ta prikaz, četudi je nepoznavanje tega napetostnega stanja imelo za posledico znatno škodo. W a i = mi W A vtor: Svetko L apajne, dipl. gradb. inž., L jub lja ­ na, Bogišičeva ul. 1 Drugi problem, ne manj pereč, je vprašanje dopuščanja pokanja betona. A rm ature dveh smeri, določene po Kuytovi teoriji (2), ali treh smeri, do­ ločene po Baum annu (3), nam reč ne ustrezajo po­ gojem kompatibilnosti, temveč le pogojem ravno­ težja. Če si skušamo radialno okrog opazovane toč­ ke plošče nanašati pripadajočim kotom pripadajoče napetosti, v smer jeklenih vložkov pa izbrano na­ petost dopustnih napetosti, na prim er 14 kN/cm2, bomo dobili po veljavnih zakonitostih v smeri glavnih momentov, ki nim ajo arm ature, zelo velike napetostne razmere. Če računam o v betonu z eno desetino napetosti v jeklu, bodo te napetosti prišle na 2,0 do 3,0 kN/cm2 ali celo proti neskončnosti (pri čistem zvoju!). V takem stan ju betom mora po­ pokati, čeprav je bila arm atura pravilno dimenzio­ n irana na dopustno napetost. Po K uytu je nam reč vpeljan postopek dim enzioniranja dvosmerne kva­ dra tne arm ature na načelu, da se k izračunani a r­ m aturi za smer x in za smer y prišteje še arm atu­ ra, ki bi jo izračunali na isti način iz mxv, in to vsaki smeri enkratno. Dokaz za to sledi iz Kuytove teorije (2), p ri čemer je form ula prilagojena kva­ d ra tn i arm aturni mreži. Form ula iz članka (2) na stran i 28 se glasi: o x (atm]= 01 cos2 a + 02 sin2 a + k (oi — 02) sin a cos a Oy (iarm) = 0i sin2 a + o2 cos2 a + --(01 — 02) sim a cos a Vrednost k je norm alno 1. Če ima arm aturna m reža smeri x in y, potem velja za napetosti: cos2 a + 02 sin2 a = 0X 0i sin2 a + 02 cod2 a = oy (01 — 02) sin a cos a — r Če velja: fa m = K m dobimo: z h oa °x (arm) °y (arm) = ox + r 0y + T fa smeri x fa smeri y = K (mx + mxy) = K (my + mxy) K arm aturi, pripadajoči upogibu m x, je treba prišteti še fiktivno arm aturo po istem načinu za mxy. Analogija velja za sm er y, arm aturo za m xy je treba dvakrat prišteti. Ta postopek ima veliko prednost v enostavnosti, uporablja ga tudi raču­ nalnik. P ri tem načinu dim enzioniranja se moramo za­ vedati, da je le prvi del arm ature, ki pripada mx oziroma m y kom patibilen z napetostnim stanjem: delež, ki pripada m xy, pa ni kompatibilen. Formula nam bo sijajno koristila, dokler bo mxy m ajhen v prim eri z mx in my. Čim bo m xy velik v prim eri z m x in my, pa se bo inkom patibilnost Kuytove for­ m ule pokazala v razpokanju betona. Zaradi prim erjave si oglejmo enostaven zgled: Glavni upogibni moment prve smeri mi = mn. Glavni upogibni element pravokotne smeri m2 = 0. P rim erjali bomo tri načine arm iranja: m 2 = 0 I — •• t — K Način 1 m , = m 0 f a o Brez ok lepaja: Dopustna napetost odklonjenih vložkov V oklepaju [j: M anjša napetost odklonjenih vložkov, k i ustreza deform aciji, p ripadajoči do­ pustni napetosti v sm eri m t Način 1): Enosmerna arm atura v smeri glav­ nega momenta Način 2): Dvosmerna pravokotna arm atura z odklonom 45° od smeri glavnega momenta Način 3): Trism erna arm atura z odklonom dveh sm eri 30° od smeri glavnega momenta Kuytov račun nam da velikost arm atur obeh smeri x in y, v tre tji smeri — na simetrali, pravo­ kotni na sm er glavnega momenta, bo nastal do­ datni pritisk. Baumannov račun nam bo dal popolnoma enake natezne arm ature kot Kuyt, s to razliko, da uravnoveša inkompatibilni pritisk tre tje simetrične smeri z negativno armaturo, ki pripada negativne­ mu momentu smeri, pravokotne na smer glavnega momenta. 1. način: Enosmerna arm atura, usm erjena po glavnem momentu mo • fa = K mo. Napetost jekla npr. 14 kN/cm2, fiktivna napetost v betonu y^-14 = = 1,4 kN/cm2 2. način: dvosmerna arm atura odklona 45° od glavne smeri. 1 1 Račun pokaže: mx = ~ m o , m y = “ mo A A 1 , in m xy — Y mo Po Kuytu: fax = K (mx + m xy) = K mo f»y = K (my + mxy) = K mo Skupna arm aturna količina: 2 K mo Če bo napetost v jeklenih vložkih 14,0 kN/cm2, potem bo napetost betona v glavni smeri momenta natanko dvojna, kot če bi bilo jeklo napeto na 28,0 kN/cm2. Fiktivna napetost v betonu je torej: 1 —28 = 2,8 kN/cm2. Če bi zahtevali enako deforma- 10 bilnost (nevarnost razpokan j a) kot pri načinu 1, bi morali p ris ta ti na polovično napetost jekla (7 kN/cm2) in bi tako morali porabiti še enkrat več jekla ali 4 K mo. Po Baum annu se dobe popolnoma isti m x in m y in mxy z istimi a rm a tu ram i'. fax in fay Toda ravnovesje se ustvari šele z dodatnim nega­ tivnim momentom smeri, pravokotne na mi po si­ metrali, pri čemer znaša velikost upogiba te smeri mj = — mo. Celotna poraba jekla znaša torej kar: 3 K mo. Če bi hoteli obdržati enak deformacijski učinek kot p ri načinu arm iranja 1), potem bi to zahtevalo po Baum annu količino jek la kar 6 K mo 3. način: Dvosmerna arm atura odklona 30° od glavne smeri. Po K uytu pokaže račun: 2 fax fuy K mo. 3 4 Za obe sm eri skupaj: 2 1 * = —‘ K mo- Nape­ tost 14 kN/cm2 v jeklu odklonjene smeri bo po­ vzročila na glavni smeri nateg v betonu, ki bi 4 ustrezal napetosti jekla ~14 — 18,7 kN/cm2 ali us­ trezno fiktivni betonski napetosti 1,87 kN/cm2. Če bi želeli obdržati napetostno stanje iden­ tično načinu 1, bi morali znižati napetosti v jeklu _ 16 za 1/4 in povečati količino jekla na .Tfa — ~ x mo- Po Baum annu se dobe enake količine nateznih vlož­ kov spodaj kot po Kuytu, le da zahteva račun še kritje negativnega momenta, pravokotnega na smer 1 mo v vrednosti~~ mo. Celotno k ritje bi torej zahte- d 5 valo po varnostnem k riteriju Afa = ~ K mo in po 3 20 kriteriju razpokanja fa = ~ K mo. V prim erih, ko bo m2 imel isti predznak kot mi, bo to razm erje tem ugodnejše, čim večji bo m2 in čim bližje mi. Razlika izgine, čim je m2 = mi. To bodo v glavnem prim eri nad glavam i stebrov p ri brezrebm ih ploščah, saj bodo razlike med m2 in mi m ajhne. Neprijetni pa so prim eri, p ri kate­ rih ima m 2 obratni predznak od mi, do ekstrem ­ nega prim era čistega zvoja, ko je m> = — mi. V ta­ kih prim erih si s pravokotno arm aturo vsaj teoret­ sko ne moremo pomagati nič, ker ostane arm atura po zakonih kompatibilonosti sploh nenapeta. P ri opazovanju prvih strižnih razpok v betonu so F ran­ cozi že leta 1950 objavili ugotovljeno napetost ver­ tikalnega strem ena 0,4 kN/cm2, k a r je le 2,8 °/o ra ­ čunske strižne dopustne napetosti! Na srečo pona­ vadi sam beton zdrži velike natezne napetosti, tudi če arm atura še ne stopi v svojo natezno funkcijo. Iz zgornje tabele je razvidna bistvena pred­ nost trism erne arm ature pred dvosmerno, ker je odklonski kot manjši. Načelno je treba računati z dejstvom, da pada učinkovitost arm ature proti ru ­ šenju s kvadratom kosinusa odklona, nevarnost po­ kanja betona pa se veča s četrto potenco odklon­ skega kosinusa. Z navedenim člankom je avtor hotel statike — konstrukterje opozoriti na pasti, k i se jim nastav­ ljajo p ri p ro jek tiran ju poševnih ploščatih mostov. P ri nas je jeklo deficitno gradivo, nujno je, da mo­ ramo z n jim ravnati preudarno. Poševni arm aturni vložek zahteva res več tru ­ da pri p ro jek tiran ju in tudi p ri izvajanju operati­ ve. P rim er v članku vendar dokazuje, da nam en poševni vložek v varnostnem oziru zaleže za dva pravokotna, v pogledu varnosti p roti pokauju be­ tona pa k ar za štiri pravokotne vložke. Zavedati se moramo, da je za naše gospodarstvo bistveno pomembna tud i trpežnost mostov te r da naše mo­ stove le prečesto preobrem enjujem o s specialnimi prevozi izrednih obtežb, prek predpisanih norm. Tako bomo razum eli naslednja dva avtorjeva na­ sveta, ki jih priporoča kot konzulent ali revident: Prikazani zgled s trem i načini arm iranja nam. kaže, da potrebujemo pri arm aturah odklonjenih od smeri glavnih nateznih napetosti zelo hitro p re­ cej večje količine jekla. Pregled rezultatov pred­ njega zgleda s trem i načini arm iranja pri glavni obremenitvi mi = mo in m2 = 0 kaže naslednja tabela. 1. V vseh važnejših ploščatih elementih s po­ ševnim upogibom naj se vedno ugotavlja in g ra­ fično prikaže smer in velikost glavnih upogibnih momentov. 2. A rm aturni vložki naj se polagajo gospodar­ no in smiselno proiti pokanju betona. P ri poševnih ploščatih mostovih zato ni mogoče dovolj priporo­ čiti uvajanje treh smeri arm iranja: prve vzpored­ no s prostimi robovi, druge vzporedno z linijami ležišč in tre tje po sim etrali obeh smeri vselej, čim bo odklon poševnosti od pravokotnice večji od 10°. U niverzitetni prof. dr. Fritz Czerny je na kon­ gresu Betontagung 1980 v Innsbrucku opozoril na težave, ki jih imajo naši sosedi Avstrijci s pošev­ nimi mostovi: več kot polovica zgrajenih poševnih ploščatih mostov ni pravilno dimenzionirana in mo­ rajo konstrukcije naknadno ojačevati. Tudi pri nas imamo že prve prim ere, da moramo naknadno oja­ čevati arm iranje — z m odernim postopkom leplje­ n ja jeklenih lam el na predhodno pripravljeno be­ tonsko površino od spodaj. Dober konstrukter v Švici se p ri reviziji ploščatega poševnega mostu ni zanimal za nič drugega kot za vprašanje dimen­ zioniranja odklonjenih arm atur. Zaradi navedenih težav in nevarnosti razpokanja takih poševnih plošč se še nikakor ne smemo izogibati poševnih ploščatih mostov. Nasprotno: to so enostavne, go­ spodarne, lepe, hidravlično ugodne in cenene most­ ne konstrukcije. Zahtevajo pa določeno previdnost pri dimenzioniranju in določeno mero m ojstrstva v konstruiranju. E lektronika, ki nam danes nudi čudovite matem atične rešitve za potek notranjih sil v poševnih ploščah, zahteva vedno preveritev rezultatov glede na ustreznost, če se ni v račune prikrad la kakšna napaka. Grafični prikaz elek­ tronsko izračunanih upogibnih momentov po veli­ kosti in po smeri v tlorise plošč postaja nujni pogoj za logično, varčno in varno krojenje arm aturnih vložkov. Tak prikaz je tudi za investitorja in revi- denta dokaz varnosti p ro ti porušitvi kakor proti Odstotki uporabljene arm atu re Način arm iran ja : 1 2 3 Sm er arm a tu re sm er m 0 odklon 450 odklon 30° . Teorija d im enzioniranja klasična K uyt j B aum ann K uyt Baum ann K rite r ij: P orušna varnost 100 200 300 133 167 %> Deform abilnost (razpokanje) 100 400 600 coc-*—4 222 % pokanju konstrukcije. S takim i grafičnimi prikazi kakor s preverjanjem elektronike pa je veliko in­ ženirskega truda. Predhodni članki avtorja: 1. L apajne: Nekaj izkušenj iz p rakse v statičnem p reračunavan ju in d im enzioniranju arm iranobetonskih plošč s posebnim ozirom n a zvoj pldšč. G radbeni v es t­ nik, 1971, št. 12, str. 290—295. 2. L apajne: K uyt-ova teo rija dim enzioniranja od­ klonjenih a rm atu rn ih vložkov v arm iranobetonskih ploščah. G radbeni vestnik, 1975, št. 2, str. 26—31. 3. L apajne: Učinkovitost odklonjenih a rm a tu r (v o jačanem betonu). G radbeni vestnik, 1978, št. 11—12, str. 248—251. P ri 2. in 3. točki je tud i spisek teoretske literature . Spisek literature ki vsebuje podatke o izračunanih n o tran jih silah v poševnih ploščah: Bareš R.: B erechnungstafeln fü r P la tten und W andscheiben. Verl. GMBH, Berlin, 1971. Rüsch H., H ergenröder A., M ungan J.: B erech­ nungstafeln fü r schiefwinklige F ah rbahnp la tten von S trassenbrücken. Verl. E rnst & Sohn, B erlin, 1967. Rüsch H., H ergenröder A.: E influssfelder d er Mo­ m ente schiefw inkliger P latten. Verl. TH. M ünchen, 1964, 1969. Hom berg H., M arx R.: Schiefe S täbe und P latten . Verl. GMBH. Düsseldorf, 1958. Schleicher C., W egener B.: D urchlaufende schiefe P latten , II. Aufl. Verl. VEB, Berlin, 1971. P revod: Kon - tinualne kose ploče, G. K. Beograd, 1969. S tiglat K.: E influssfelder rechteckiger und schie­ fer P la tten m it Randbalken. Verl. E rnst & Sohn, B er­ lin, 1965. UDK 624.4.04 GRADBENI VESTNIK. LJUBLJANA 1981 (30) St. 6-7. str. 126—129 prof. Svetko Lapajne, dipl. gradb. inž. K PROBLEM ATIKI ODKLONJENIH ARMATUR (V OJAČANEM BETONU) UD C 624.4.04 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) No. 6-7, pp. 126—129 prof. Svetko L apajne, dipl. gradb. inž. A CONTRIBUTION TO QUESTIONS OF SKEW REINFORCING-BARS IN REINFORCED CONCRETE P ri arm atu rn ih vložkih, k i so odklonjeni od sm eri g lavnih nateznih napetosti, se po jav lja problem v a r ­ nosti pro ti pokanju betona. V arnost proti porušitv i je načelno podana s Kuytovo formulo, ki jo uporab lja elek tronsk i računalnik : arm iz h oa Seštevanec m . (mx + mxy) in analogno za sm er y. ,xy p redstav lja napetostno inkom pa­ tibilnost. Na podlagi enostavnega prim era: (mx) = = (my) = (mxy) je pokazano, da so rešitve s pravokotno odklonjeno arm aturno m režo negospodarne in nevarne za pokanje betona. P rak tičn i nasveti: P riporoča se čim boljša prilagoditev sm eri arm atu rn ih vložkov toku n a ­ petostn ih silnic, za poševne ploščaste m ostove n a j­ ugodnejša trism erna arm atu ra. In reinforcing-bars w hich askew the direction of the m ain tension stresses some questions of th e safety against cracking of concrete appear. The safety against destruction is done by the application of the form ula used by the electronic com puters: ^ax reinf. z h oa '̂ m xy) and analogically fo r the y direction. The last sum m and m xy represents the incom pati­ bility w ith the sta te of tensions. On th e basis of a sim ple exam ple (mx) = (my) = (mxy) i t is prooved th a t solutions w ith a skew steel m esh are not economical and expose th e concrete to cracking. P ractical advice: The best adaption of the reinforcing-bars to th e tensi­ ve trajectories. F or skew bridge p lates a th ree-w ay reinforcem ent is recommended. Č la n e k , k i ga o b ja vlja m o v letu avto rjeve sedem desetletnice (ob 6 0 -letn ici so b ili n je g o v i b io g rafsk i in b ib lio g ra fsk i podatki o b ja v lje n i v G radben em vestn iku , št. 1 1 /1 9 7 1 , zato j ih posebej ne ob javljam o), je že štirid eseti član ek, k i ga je profesor d ip l. inž. Svetko L a p a jn e n a p isa l za G ra d b en i vestn ik od leta 1963 do danes. Profesor L a p a jn e , m ojster statike grad b en ih ko n stru k cij, spada med n a j­ b o lj plodovite sodelavce G rad b en ega vestn ika, k i se potrudijo, da svo je bogato zn an je tudi p osredu jejo v č la n kih , k i j ih o b ja vlja m o v našem g la silu . Poleg izrazito strokovn ih član kov s področja mostov in statike je o b ja v lja l član ke tudi v d ru g ih ru b rik a h , k je r je z la sti opozarjal n a napake v k o n stru k ci­ ja h ter d a ja l razne pripom be in predloge, s č im er je že le l razg ib ati gradbene strokovnjake. Zato se m u posebej za h va lju jem o . Ju b ila n tu p rofeso rju La p a jn etu , še vedno čilem u in zdravem u , k i je tudi znan športnik, sm u čar in p laninec, pred k ra tk im se je povzpel na vrh T rig la v a , želim o še v e lik o let zd ra v ja , zadovoljstva in n a d a ljn je g a sodelovanja ter m u kličem o še na m noga leta! U red n ištvo Seizmična varnost pri minerskih delih na površini UDK 622.235.550.34 JU R IJ IVANETIČ 1. Uvod V SFRJ nimamo tehničnih norm niti pred­ pisov, ki bi urejali seizmično varnost pri izvajanju minerskih del. Leta 1977 je bila sprožena akcija izdelave JUS tehničnih predpisov za m iniranje, pa ni bila končana. Ker se m inerska dela vse bolj po­ gosto opravljajo v bližini ogroženih objektov in v naseljih z uporabo sorazmerno velikih razstrelilnih polnitev, je nastajajoča problem atika zbudila po­ trebo po raziskovalnem delu na tem področju. Leta 1980 sta Geološki zavod Ljubljana, TOZD vrtalno m inerska dela in Raziskovalna skupnost Slovenije financirali raziskovalno nalogo z zgornjim naslo­ vom, ki jo je vodil Rudarski inštitu t Ljubljana. Na predlog recenzenta Ferda Mikliča, dipl. inž. rud., da o rezultatih te raziskave seznanimo širšo zainteresirano javnost, predvsem uporabnike: gradbeništvo, rudarstvo, industrijo gradbenega m a te ria la . . . , sem se odzval s tem poročilom. Moj nam en je zbuditi širšo razpravo o seiz­ mični varnosti pri izvajanju m inerskih del, da bi na podlagi zbranih strokovnih m nenj, predlogov, pripomb izdelali kar najbolj uporaben predlog tehničnih predpisov, ki ga nujno potrebujejo izva­ jalci m inerskih del in lastniki ogroženih objektov. 2. KRITERIJI SEIZMIČNE VARNOSTI V MINERSKI PRAKSI sti od konstrukcije in pomembnosti ogroženega ob­ jek ta (Tabela 1). Tabela 1 Naj večja dovo- Opis objekta, ki se m ora Ijena hitrost zavarovati vibracij (vL) (mm/s) O bjekti, ki zahtevajo posebno za- Na podlagi m ne- ščito (npr. vojaški objekti, tedeko- n ja eksperta m unikacijsk i objekti, letališča, varovaln i nasipi, mostovi z razponom nad 20 m)_________________________________ Statično nezanesljivi, poškodovani objekti, um etniški spom eniki, ce­ vovodi pod pritiskom in n jih 2 objekti_____________________________ Zgradbe brez popolne statične konstrukcije, v rtine za eksplo- 5 atacijo nafte in zem eljskega plina____________ Statično neoporečne zgradbe, stolpi, tovarn išk i dimniki, h idro­ elek trarne, električne naprave 10 n a prostem ____________________ Zgradbe iz arm iranega betona ali jek lene konstrukcije, tuneli, 20 podzem ni prostori __________________ Jav n e poti, železniške proge, elek tričn i daljnovodi, telefonski 50 vodi ZDA: Na podlagi analize dostopnih predpisov, teh­ ničnih norm in objavljenih del smo izdelali p re­ gled dopustnega seizmičnega obrem enjevanja ogro­ ženih objektov pri m iniranju. 2.1. Določanje hitrosti gibanja delcev (v) pri vzbujanem potresu z razstrelivom SR Madžarska: a) ]/Q~ vi, — k . -------- . . . mm/sr kjer pomeni: k jer pomeni: v . . . hitrost nihanja ta l v vertikalni, transver­ zalni in longitudinalni smeri (inch/sek) H . . . konstanta b konstanta D = 50 do 20 (tVlb1/2) W . . . delujoča razstrelilna polnitev na časovni in­ terval (lb). VL . . . h itrost nihanja ta l v longitudinalni smeri (mm/s) Q . . . delujočo razstrelilno polnitev (kg) r . . . oddaljenost (m) k . . . koeficient k = 50 pri več kot 5 m in iran jih na leto, k = 25 pri 1 do 5 m iniranjih na leto, k = 5 pri nevkopanih ali priloženih minah. Dopustna hitrost nihanja ta l pri m iniranju v longitudinalni smeri ( v l ) je predpisana v odvisno- A vtor: Ju rij Ivanetič, dipl. inž. rud., Rudarski in štitu t L jub ljana, P ražakova 8/1 'W (ln''sec> Slika 1 T abela 2 C — 1000—1500 2000—3000 4500—6000 Seizmični učinek na norm alno grajeni zgradbi Pesek gramoz, glina pod nivojem ta lne vode Lapor, skrilavec, m ehki apnenec G ranit, trd n i apnenec, krem enov peščenjak, diabaz »NIVO« pri c = 3500—6000 m/s V v- m m /s 18 y = 0,018—0,012 35 0,0175—0,0112 70 0,0156—0,0117 Ni opaženih razpok NIVO = 0,03 30 y = 0,030—0,020 55 0,0275—0,0183 100 0,0222—0,167 Tanjše razpoke, odpa­ danje in luščenje beleža. M ejna vrednost NIVO = 0,06 40 0,40—0,026 80 0,040—0,026 150 0,0333—0,025 Razpoke NIVO = 0,12 v = 0,060—0,040 115 0,057—0,383 225 0,050—0,0375 M očnejše razpoke NIVO = 0,25 v v (mm/s) ^ — c c (m/s) Na sliki 1 so dane konkretne vrednosti za vmax za posamezne smeri nihanja ta l (T, L, V). Te vred­ nosti vmax so približno v m ejah zahtev evropskih dežel. Švedska: c) Švedi upoštevajo zakonitost k jer pomenijo: v v . . . hitrost vibracij v vertikalni smeri (mm/s) Q . . . delujoča razstrelilna polnitev (kg) R . . . oddaljenost (m) K . . . koeficient, ki im a vrednost v trdn ih kam ninah (na Švedskem) K = 400 c . . . hitrost širjenja zvočnih valov (m/s) Dopustna velikost potresa se določi po posebni tabeli v odvisnosti od hitrosti širjenja zvočnih — longitudinalnih valov, kot je to razvidno iz tabe­ le 2. Q R3/2 ' .. NIVO ZSSR: d) n . . . standardno uporabljana formula v praksi k jer pomenijo: k . . . koeficient Q . . . delujoča razstrelilna polnitev (kg) r . . . oddaljenost (m) n . . . koeficient (n 1,5) v . . . h itrost vibracij (cm/s) Vrednosti k in n se določajo na podlagi rezul­ tatov seizmičnih meritev. Švica: e) Izpopolnjena formula hitrosti vi- Avstrija: bracij (Švica, Avstrija, Nemčija) v Nemčija: diskusiji: v = K . r - ‘ä . Qp kjer pomenijo: K, q, p . . . koeficiente, ki jih izračunamo na os­ novi seizmeničnih meritev. v . . . h itrost vibracij ta l (cm/s), vektorska rezultanta Q . . . delujoča razstrelilna polnitev (kg) 2.2. Določanje seizmično varne oddaljenosti (r,,) Odvisnost (rs) od delujoče razstrelilne polnitve (Q) opredeljujejo različno, s formulami: SR Madžarska: kjer pomenijo: (m) vl . . . dopustna h itrost vibracij v longitu­ dinalni smeri (mm/s) k . . . koeficient k = 50 k = 25 k = 5 ZDA: b) D > (50 do 20) . VW (ft) D . . . varnostna oddaljenost (ff) W . . . delujoča razstrelilna polnitev (lb) Švedska: « » - V t e r - f * (m) R . . . , varna oddaljenost (m) Vv . . . dopustna hitrost vibracij tal v vertikalni smeri (mm/s) Q . . . delujoča razstrelilna polnitev (kg) K . . . koeficient ZSSR: n 3 d) r s uporabljana formula! NDR: W - Y Q . . . splošno e) r s - X . K, VQ2 (velja za frekvenco f VL f«. za neoporečne zgradbe: . (5 do 50] Švedi računajo: VQ (m) r s = X . K s . l'Q- . . . (NDR) k jer v norm alnih pogojih znaša: r s = 7 . J/Q2 (m) V ZSSR je: 3 - f » Uo * i ) “ 5 do 2,0 oziroma rs ■ o. . K s • l/Q. Tudi v tem prim eru se srečujemo z linearnim koeficientom, ki predstavlja kamnino in odpornost ogroženega objekta in delujočo maso polnitve Q z določenim eksponentom, ki znaša od 1/2, 2/3, 1/3. V splošno uporabni obliki je mogoče formulo pisati v obliki: Prim erjavo je mogoče prikazati grafično, kot to vidimo na sliki 2 (na osnovi tabele 4). Kažejo se različni pogledi na te zakonitosti. Zanima nas, kaj je mogoče od tega privzeti v naši m inerski praksi. Po analizi zbranih podatkov seizmičnih m eri­ tev 1975—1980 v SR Sloveniji je mogoče grafično podati pregled rezultatov m eritev pri m iniranjih, p ri katerih ni prišlo do kritičnih pripomb glede povzročene škode na ogroženih objektih. Določene 3 so bile zakonitosti r : Q : v ozirom a---- : v za posa- r mezne komponente (vv, vl, VRez), in to za m ejne vrednosti in srednje vrednosti, k ar je prikazano na slikah 3, 4, 5. V sedimenitnih kam ninah -V(¥IF V drugi skupini pa je: D8 25(50 do 20) . V W . . . (ft) (ZDA) W . . . delujoča masa polnitve (lb) Tabela 4 4. ANALIZA SEIZMIČNIH MERITEV PRI PRAKTIČNIH MINERSKIH DELIH (1979—1980) 4.1. Analiza dobljenih rezultatov meritev (1979—1980) M eritev so bile izvedene pretežno v apnencu (17-krat), v dolomitu (7-krat) in v konglomeratu Q Po predpisihi ozirom a norm ah M adžarska Švedska ZDA CSSR -N D R 1. 2. 3. 1 5 —■ 50 25,7 10,5— 23,1 7 — 25 7,1 24,0 63,0 5 10 —- 110 75,3 23,6— 51,6 20,5— 73,1 12,1 41,0 107,7 10 15,8—■ 158 119,5 33,3— 73,0 31,6— 116 15,2 51,7 135,7 50 3 5 ,4 -• 354 349,4 74,6— 163,3 95 — 339,3 26,1 88,4 232,1 100 50 —• 500 554,6 105,5— 230,9 150,8— 538.6 32,8 111,1 292,4 500 111,8—■1118 1.621.6 235,8— 516,3 441 — 1.574,8 56,1 190,1 500,0 1000 158,1—■1581 2.574,2 335,5— 730,2 700 — 2.499,9 70,7 240,0 630,0 2000 223,6—2236 4.086,2 471,6—1032,7 1111,1— 3.968,3 89,1 302,4 793,7 5000 353,5—3535 7.523,0 745,7—1632,8 2046,7— 7.309.6 120,9 410,0 1077,2 10000 500 —■5000 11.948,0 1054,5—2309,0 3248,9—11.603 152,3 517,1 1357,2 (1-krat), kar je ustrezalo naši predpostavki stati- df = 35m m 0 . stične verjetnosti glede na pogostost nastopanja m inirane sredine. Bila so velika masovna odstreljevanja z glo- M iniranja so bila izvajana pri večjih prem erih bokimi minskimi vrtinam i (21 L = 6901 kg) in m aj- m inskih v rtin dv = 85 mm 0 do m ajhnih prem erov hna s posameznimi minami (0,3 kg razstreliva). V y ( m m / s ) vL (m m /s ) (kg3 . m 1) (VrE Z ) ( m m /s ) 2. 3 4 5 0 7 8 ? 10 % 0 0 t U l 0 0 t < JE 1 3 - 1 r vy.«bo N M erjenja seizmičnih učinkov delovanja razstre­ liva so bila na oddaljenosti 4 do 390 m od minskega polja. S tako zastavljenim programom m eritev nam je uspelo kar najbolj približati rezultate m eritev možnim situacijam pri m iniranju v SRS v praksi. Najprej smo analizirali posamezna m iniranja glede na način vžiganja minskega polja z željo do­ ločiti dejansko »delujočo razstrelilno polnitev na m ilisekundni interval« (Ljt). Tako smo ugotovili, da je znašala ta vrednost p ri m eritvah Lm — 0,300 do 287 kg razstreliva. P ri podrobni analizi rezultatov m eritev smo lahko spoznali, da obstaja večja regularnost po­ datkov m eritev za dve skupini podatkov: — m eritve na oddaljenosti do 100—150 m, — m eritve na oddaljenosti nad 100—150 m. Če nanesemo krivulje maksimalnih vrednosti 3 _ za VL, v t , V r, (vRez) v odvisnosti od l/2TVr, dobimo dokaj pregledno sliko (št. 6) stanja maksimalno pričakovanih hitrosti n ihanja ta l p ri m iniranju, v SR Sloveniji, za dvoje območij: r = 0 do 100 m in 100 m. K rivulje so medsebojno močno razm aknjene, vendar približno vzporedne. To pomeni, da se z od­ daljenostjo m enja predvsem linearni koeficient k v enačbi hitrosti nihanja tal, da pa eksponent n ostane približno nesprem enjen za obe območji m er­ jenj. Če smo isto grafično prikazovanje ponovili za 3__ osnovo l/Lji/r, smo dobili sliko 7. Ko prim erjamo sliki 6 in 7, ugotovimo večjo ne­ regularnost dobljenih rezultatov p ri upoštevanju Lm (kg). M enjata se linearni koeficient K kakor tudi potenčni eksopnent n, kar nas sili k ponovnemu razm išljanju o različnih vplivih m ilisekundnega na­ čina m iniranja na dušenje seizmičnih učinkov. Nato smo kvantificirali vpliv oddaljenosti opa­ zovanja — m erjenja oziroma različnost nastopa­ jočih zakonitosti. Te odvisnosti smo razrešili analitično na pod- lagi standardne formule za v = K I ^ —I .To za­ konitost smo obravnavali ločeno za prim ere r < < 100 m in r > 100 m. Rezultati izračunov so v ta ­ beli 5. Tabela 5. Formule za vmaxmm/s na osnovi m eritev 1979—1980: Grafično pa so rezultati za tabelo 5 podani na slikah 8 in 9. oznake r <1 100 m oznake r > 100 m 3 , 3 1 (v r e z ) = 271 . 1,7161 1’ (v r e z ) 2590 . 1,8057 r j l r J 3 , 3 2 VL = 168 . f V2'L 1,64661 2’ VL — 614 . yv.L 1,59316l r l r J 3 , 3 3 VT = 118 . 1,59995 3’ v t = 504 . 1/2’L 1,5563 l r l r j 3 , 3 4 Vv = 107 . V 2 ’L 1,37595 4’ 285 . | / XL 1,30103 l r J l r j 3 , 3 5 (v r e z ) - 5362 . 1/Lm 2,09892 5’ (v r e z ) = 2000 . Vtm 1,30103 l r J i r J 3 , 3 6 VL = 2273 . VLm 2,06310 6’ Vl = 540 . 1'Lm 1,11355 r , l r j 3 , 3 7 vT = 1156 . VLm 1,765828 7’ v t = 10226 . VL* 1,87722 l r j { r J 3 3 8 vv = ' 1536 1/Lm 1,58937 Q» Vv - 542 1/Lm ' 1,05035 l r J l r J 4 NDR, CSSR 1979—1980 5. SKLEP 1. C e p r im e rja m o d o b lje n e re z u lta te se izm ič­ n ih m e rite v , k o t je to g ra f ič n o p rik a z a n o n a s li­ kah 8 in 9, la h k o ugo tov im o, d a je v eč ja r e g u la r ­ n o s t d o b lje n e zak o n ito s ti v p r im e ru , če u p o š te v a ­ m o k o t izhod išče ce lo k u p n o ra z s tre liln o p o ln ite v m in sk e g a p o lja 2 L (kg) (p ri u p o ra b i p o d o b n ih m i- lis e k u n d n ih zakasn itev ). 2. Č e p r im e rja m o rač u n sk o d o b lje n e za k o n ito ­ s ti m e d (Lm) in (rs), to je m ase ,d e lu jo če r a z s tr e l i l­ n e p o ln itv e« (na m ilise k u n d n i in te rv a l) in se izm ič­ n o v a rn e o d d a ljen o s ti p r i d o p u s tn i h itro s ti n ih a n ja ta l v v = vl = 1 0 m m /s , z v re d n o s tm i h itro s ti , d o b ­ l je n ih n a p o d lag i se izm ičn ih m e ritev , zaznam o, d a n a s to p a jo v te h zak o n ito s tih v eč je raz like . 3. Zakonitosti pri določanju seizmično varne oddaljenosti glede na »delujočo maso razstrelilne polnitve« (Lm) se razlikujejo od računsko doblje­ nih na oddaljenosti rs ^ 100 m in r, > 100 m (sli­ ka 10). 4. V arna oddaljenost potresa pri m iniranju na površini, izračunana na podlagi seizmičnih m eritev v SR Sloveniji, je v mejah, dobljenih računsko po predpisih in normah navedenih dežel. UDK 622.235.550.34 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) Št. 6-7, s tran 130—145 Ju rij Ivanetič, dipl. inž. rud. POVZETEK V SFR J nim am o tehničnih norm ozirom a p redp i­ sov, ki bi u re ja li seizmično varnost p ri izvajan ju m i­ nersk ih del. Leta 1977 je bila sprožena akc ija izdelave JU S. Geološki zavod L jub ljana, TOZD vrta lno m iner­ ska dela in Raziskovalna skupnost Slovenije sta f inan ­ cira la raziskovalno nalogo »Seizmična varnost p r i iz­ v a jan ju m inerskih del«, ki jo je vodil R udarsk i insti­ tu t L jubljana. A naliza in p rim erjava k rite rijev seizmične varno­ sti p r i izvajan ju m inerskih del v nekaterih in d u strij­ sko razv itih deželah (ZDA, ZSSR, ZRN, NDR, ČSSR, M adžarska, Š v ed sk a . . .) , sta pokazali precej različne podatke. O pravljene so bile številne seizmične m eritve v SR Sloveniji, p ri op rav ljan ju različnih m inersk ih del, v različnih sredinah in n a različnih objektih, v raz­ dobjih 1975 do 1979 in 1979 do 1980. Na osnovi podrob­ ne analize dobljenih rezu ltatov teh m eritev in p rim er­ jav , je bilo mogoče ugotoviti naslednje: 1. Večje pravilnosti zakonitosti m ed h itrostjo n i­ h an ja ta l (v) (mm/s), oddaljenostjo m esta opazovanja od m inskega po lja (rs) /m / in m ase ak tiv iranega raz­ stre liva (L) /kg/ zasledimo p ri obravnavanju ozirom a upoštevanju celokupne m ase ak tiv iranega razstreliva p ri m ilisekundno izvedenih m in iran jih ( 2 L) /kg/, pri prib ližno enakem načinu m in iran ja (slični m ilisekund­ n i in te rv a li in slični načini vezanja m inskega po lja te r p r i približalo enakih p rem erih razstreliln ih polnitev). 2. Če privzam em o p ri izračunu h itrosti n ih an ja ta l (v) (mm/s) maso razstrelilne polnitve, delujoče v ča­ sovnem in tervalu (LM) /kg / dobimo več ja odstopanja 5. Dejanske vrednosti (na podlagi seizmičnih meritev) se najbolj približujejo računsko doblje­ nim vrednostim po formulah, ki so v uporabi v ZSSR/s, ZDA in NDR/ČSSR. 6. P ri upoštevanju longitudinalne smeri n iha­ n ja tal (v l ) na oddaljenosti do 100 m se seizmična varna oddaljenost, dobljena na podlagi seizmičnih m eritev v SR Sloveniji najbolj približa računskim vrednostim po formuli, ki jo uporabljajo na Mad­ žarskem in v ZSSR/i. P ri vertikalni smeri nihanja ta l (vv) na od­ daljenosti do 100 m se dobljene vrednosti skoro 100 °/o pokrivajo z računsko dobljenimi po formuli ZSSR, zanesljivo se vklapljajo v m ejne vredno­ sti, dobljene po uporabljeni formuli v ZDA in NDR ter ČSSR. 7. Pri večji oddaljenosti od 100 m pa se poka­ že tako za longitudinalno kot za vertikalno nihanje tal, da so dobljene vrednosti na podlagi seizmičnih m eritev v m ejah računskih vrednosti po formulah, ki jih uporabljajo v ZDA. ZSSR/2 in 3 in po for­ m uli NDR/ČSSR, k jer je linearni koeficient reda velikosti 7 do 10. 8. Švedski način izračuna se najbolj oddaljuje od naše prakse. UD C 622.235.550.34 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) No. 6-7, p. p. 130—145 Ju rij Ivanetič, dipl. inž. rud. SUMMARY The technical norm s or prescriptions, w hich would regulate the seismic safety in perform ing b lasting ope­ rations, do no t ex ist in the Socialist F ederative Re­ public of Yugoslavia. In 1977 th e action w as proposed to prepare th e Yugoslav standards (JUS). The research study »Seismic S afety in Perform ing the B lasting Ope­ rations« directed by the L jub ljana M ining Institu te w as financed by th e Geological Survey L jubljana, B. O. A. L. (basic organization of associated labour) for drilling and b lasting operations and by the Research Com m unity of the Socialist Republic of Slovenia. The analysis and com parison of th e seismic safety criteria in perform ing blasting operations in some in ­ dustria lly developed countries (USA, USSR, W. G., DRG, Czechoslovakia, H ungary, S w e d en . . . ) have shown ra th e r d iffe ren t results. In th e years from 1975 to 1979 and from 1979 to 1980 num erous seismic m easurem ents w ere carried out in the SR of S lovenia in perform ing various blasting operations in various environm ents and on d ifferent objects. On the basis of a detailed analysis of the re ­ sults obtained in these m easurem ents and com parisons it was possible to m ake the following statem ents: 1. G reater correctness of law s betw een the soil oscillation speed (v) (mm/s), observation place d is tan ­ ce from the b lasting field (rs) /m / and th e m ass of the activated explosive (L) /kg / can be found, if th e whole m ass of the ac tiva ted explosive ( 2 L) /kg / is dea lt w ith or taken in to account in m illisecond delay blastings a t approxim ately th e sam e m ethod of b lasting (similar millisecond delay intervals, sim ilar m ethod of connect- od predvidenih predvsem zaradi vp liva izbire m ili- selkundnih in tervalov , prem erov v r tin in načina veza­ n ja m inskega polja. 3. U gotovljene so b istveno različne zakonitosti po­ tresn ih učinkov m in iran ja p ri m eritvah , k i so bile op­ rav ljene n a razdalji rs manjši od 100 m in rä večji od 100 m, k a r je prikazano n a slik i št. 10. 4. Očitno je, da se m erjene vrednosti p ri izvede­ n ih m in iran jih v SR Sloveniji, v le tih 1975 do 1980, najbolj prib ližu jejo računsko dobljenim vrednostim , ki jih dobimo po tehničn ih norm ah veljavnih v NDR in ČSSR (glej sliko št. 10). Izm erjene vrednosti pa so bile m anjše (m išljeno za vrednosti v) od ka terih koli vrednosti, k i je podana na k rivu lji (1) po veljavnih m adžarskih tehničn ih norm ah. ing the blasting field and approxim ately equal dia­ m eters of blasting charges). 2. If the m ass of b lasting charge (LJ() /kg/ acting in th e tim e in terval is taken fo r calculating the soil oscillation speed (v) (mm/s), g rea te r deviations from the an ticipated values a re obtained, prim arily because of influence of the selected m illisecond delay interval, b last hole diam eters and b lasting field connection method. 3. In m easurem ents perform ed a t istances rs shor­ ter than 100 m and rs longer than 100 m essentially d iffe ren t law s of seismic effects of blastings w ere ob­ served, w hich is shown in Rig. 10. 4. I t is evident th a t the values m easured in b la­ stings perform ed in the SR Slovenia in the years from 1975 to 1980 are approaching th e most to those ob­ ta ined by calculation according to technical norms being in force in the ĐRG and Czechoslovakia (see Fig. 10). B ut the m easured values of (v) w ere lower th a n any value given by th e curve (1) according to technical norm s being in force in Hungary. POROČILA S SKUPŠČINE Zapisnik redne skupščine Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ki je bila v petek, dne 10. aprila 1981 v prostorih Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije, v Ljubljani, Titova cesta 64 Dnevni red: 1. P ozdrav predsednika in izvolitev organov skup­ ščine 2. Poročilo predsednika o delu m ed zadnjim a skupščinam a 3. Poročilo glavnega urednika G radbenega vest­ n ika 4. Poročilo nadzornega odbora 5. R azprava o poročilih 6. P redlog o višini članarine za obdobje 1982—1983 7. R azrešitev dosedanjih organov ZDGITS 8. Poročilo kandidacijske kom isije in volitve no­ v ih organov 9. P odelitev državnih odlikovanj 10. Z ak ljučna beseda novega predsednika in po­ delitev naslovov častnim in zaslužnim članom Ad 1. P redsednik izvršnega odbora Zveze društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije tov. M ar­ tinec odpre skupščino in pozdravi vse prisotne, poseb­ no pa: — predsednico Republiškega kom iteja za varstvo okolja in u re ja n ja prostora — tovarišico Vičarjevo, — predsednika Saveza GIT Jugoslav ije — to v a ri­ ša Filipoviča, — p redstavn ika DGIT Zagreb — tovariša Simiča, — p redstavn ika ZIT Slovenije — tovariša Terka j a in tovariša Žorgo in — p redstavn ika Zveze stro jn ih IT Slovenije — to­ variša Žvaba. S kora jšn ji obletnici sm rti našega dragega predsed­ n ika tovariša T ita je posvečen 1-m inu tn i molk. Da bi skupščina lahko pričela delo, predlaga tov M artinec za: — delovno predsedstvo: tov. Em ila Pavlina, tov. G abrijelo Lepener, tov. Jelico Kupec, tov. M atijo B la­ guša in tov. F ranca M artinca — zapisn ikarja: tov. D arinko Om ahen — za overovatelja zapisnika: tov. D ragana K ra n j­ ca in tov. B ranka Rosino. — kandidacijsko kom isijo: tov. Jožeta V učajnka, tov. Ju re ta M oharja in tov. M arjano Kores — vertifikacijsko kom isijo: tov: M aksa M egušarja, tov. Ilijo Moškova in tov. M ajdo Ferletič. Vsi p red lagani kand idati so soglasno izvoljeni. Soglasno je sprejeto: 1. Sklepe skupščine bo oblikoval izvršni odbor ZDGITS na svoji p rv i seji. 2. Volitve na skupščini so javne — z dvigom rok. Tov. M artinec se zahvali R epubliški skupnosti za ce­ ste SR Slovenije za pokrovite ljstvo na skupščini. Tov. Emil P avlin — p redstavn ik pokroviteljstva skupščine ZDGITS — R epubliške skupnosti za ceste SR Slovenije — pozdravi vse prisotne, jim zaželi p rije tno počutje, skupščini pa uspešno delo. Ad 2. P redsednik ZDGITS tov. Tominc poda poro­ čilo o delu za obdobje 1979— 1980. (Priloga) Tov. P avlin prebere te leg ram DGIT Split. Ad 3. Poročilo glavnega u redn ika G radbenega vestn ika — tov. prof. B ubnova zaradi odsotnosti poda tov. Lajovic — tehnični u red n ik G radbenega vestnika. (Priloga) Ad 4. Poročilo nadzornega odbora poda predsed­ n ik tov. K ranjc. (Priloga) Predsednik verifikacijske kom isije tov. M egušar poda poročilo. U gotovljeno je , d a je od 11 DGIT p r i­ sotn ih n a skupščini 9 DGIT in 48 delgatov od 55 dele­ giranih, k a r pomeni več kot polovico delegacij in de- gatov in s tem je skupščina sklepčna. Na skupščini je p riso tn ih 80 udeležencev. Tov. M artinec da besede gostom, k i žele pozdraviti skupščino. Tov. Filipovič, predsednik Saveza GIT Jugosla­ vije: Poštovano predsedništvo, uvaženi gosti, drugarice i drugovi pozdravljam vas u ime Saveza GIT SR S rb i­ je ko ji zbog stabilizacije i š tedn je nisu u mogućnosti da p risu stvu ju vašoj skupštini. Posebno vas pozdrav­ ljam u im e Saveza GIT Jugoslav ije želeći plodan rad vašem današn jem dogovoru. Uz pozdrave, dozvolite mi, da u sm islu inform isa- n ja i razm ene iskustava kažem nekoliko reči u radu Saveza GIT Jugoslavije i o zadacim a koji su u ovom času naša osnovna briga. Ukoliko bi smo želeli da d a ­ mo rezim iran i prikaz rada našeg Saveza u 1980. godi­ ni onda se može reči da se rad odvijao na bazi sm er­ nica i zaključaka a u duhu ekonom ske stabilizacije. Zaključci doneti n a 8- skupštin i SGIT jasno su form u- lisali oblasti delatnosti tako da je svaki republički i pokrajinsk i savez kao i 11 specijalizovanih d ruštava našeg Saveza moglo, da s obzirom na svoje područje delatnosti, m ogućnosti i d ruge uslove odabere pravac glavnog udara. Skupština je u svome stručnom delu rasp rav lja la o aktuelnim p itan jim a na izradi i dono­ šen ju tehničke regulative iz oblasti g rad jev inarstva i industrije gradjevinskog m aterija la . Ovim je p roble­ m atika tehničke regulative označena kao zadatak od posebne važnosti i značaja posebno u ovom periodu. B ro jn i sastanci održani tokom godine u okviru poje­ din ih Saveza GIT a naročito specijalizovanih d ruštava po tv rd ili su aktuelnost i po trebu rasprave iz ove ob­ lasti. Pomenimo, ilustracičje rad i S avetovanja o k v a­ lite tu i asortim anu dom aćih cem enata u organizaciji Jugoslovenskog društva za istraživan je i isp itivanje m aterija la i konstrukcija ili Simpozijum Jugosloven­ skog d ruštva gradjevinskih konstruktora. P rim er do­ b re koordinacije i sa radn je je savetovanje po tem i: »Iskustva i uslovi za projeiktovanje i g rad jen je posle zem ljotresa u Crnoj Gori.« Na savetovanju je posebno b ila sprovedena diskusija po novom predlogu P rav il­ n ika o tehničkim norm ativ im a za izgradnju objekata visokogradnje u seizmičkim područjim a. R ad na teh ­ ničkoj regulativ i i organizovanje stručnih plenum a i razprava po predlogu novih zakona iako označen kao p rim arn i n ije iscrpeo sve naše snage. Uporedo sa ovim sprovodjene su akcije iz oblasti stručnog u savršava­ n ja inženjersko tehničkih kadrova. P rim era rad i u D ruštvu gradjevinskih inžen jera i tehn ičara Zagreb organizovano je i u ovom periodu 14 stručnih sem i­ nara . Ovi sem inari postali su trad ic ija i od ržavaju se perm anentno duž :niz godina. Jugoslovensko društvo za zaštitu voda jedno je od naših specijalizovanih d ruštava koje svake godine odr­ žava stručne skupove. Tako je i prošle godine u okvi­ ru K onferencija »Zaštita 80« ovaj skup bio posvećen problem im a vode i m eram a njene zaštite od zagadje- n ja . Ovo društvo je i u okviru M edjunarodnog sajm a »VODOPRIVREDA — Voda 80« kroz niz oblasti (od­ vodnjavanje, navodnjavanje, borba p ro tiv poplava i erozija, koriščenje voda za potrebe energije, snabđe- van je vodom, zaštita i si.) prikazalo opšte k a ra k te ri­ stike vodoprivrede i n jene uloge u p riv red i zemlje. U ključivanjem u ovu m edjunarodnu m anifestaciju po­ red ostalog omogućeno je članovim a d ru štv a da se upoznaju sa stranim dostignućim a i ostvare kontak t sa inostranim stručnjacim a iz problem atike zaštite i p rečišćavanja voda. T reba istaći da su članovi naših specijalizovanih društava iz oblasti zaštite voda i h i­ drologije pružili ak tivnu pomoć povodom velik ih po­ p lava koje su prošlih dana zadesile neke naše k ra ­ jeve. U oblasti publicistike i stručnog inform isanja članstva treba istaći da su i u toku ove godine sva naša glasila (časopisi i bilteni) koje izdaje SGITJ, od­ nosno republički Savezi GIT i neka specijalizovana društva redovno izlazila. Naš priručn ik »Gradjevinski kalendar 1981« izašao je iz štam pe početkom decem bra 1980. i zbog velikog in teresa članova štam pan je u p re ­ ko 8.000 prim eraka. Ovaj priručn ik redovno izlazi već 13 godina što najbo lje dokazuje da je svojim sadrža­ jem našao m esto u našoj stručnoj publicistici. U okviru proslave 14. aprila 1980. — D ana inženje­ ra i tehn ičara S IT J je dođelio nagradu našem »Gra- djevinskom kalendaru« kao najboljoj publikaciji u 1980. godini. P itan ja iz oblasti saradnje sa organim a i ustano­ vam a republika i pokrajina i Federacije pokazuju tendenciju proširenja. U prošloj godini i u ovoj n a­ stavljeno je sa prenošenjem ovlašćenja za polaganje stručnih ispita na naše saveze (Savez G IT SR Srbije) čime smo pored afirm acije prihvatili se i velike d ru ­ štvene obaveze i odgovornosti. SG ITJ je i ove godine na konkretn im zadacima vrlo uspešno sarad jivao sa organim a S3RN J, S indika­ tom radnika g rad jev inarstva i industrije gradjevinskog m aterijala , P rivrednom komorom — O pštim udruže­ n jem grad jev inarstva i IGM i sa Jugos'lovenskim gra- djevinskim centrom po p itan ju inform aciono doku­ m entacijskog sistem a u oblasti grad jev inarstva . Sa kom itetom za energetiku i industriju SIV -a sa- rad jivali smo pored ostalog, u rasprav i po p itan ju Me- djurepubličkog dogovora o ustupanju izgradnje inve­ sticionih ob jekata u društvenoj svojini. Ovoj dogovor potpisan je novem bra prošle godine. U vezi našeg p red­ loga po p itan ju fo rm iran ja Saveta za grad jev inar- stvo mogu sa velikim zadovoljstvom da vas inform išem da je na sastanku u Saveznom kom itetu z energetiku i industriju održanog 3. m arta 1981., prihvaćen naš predlog za osnivanje Saveta za grad jev inarstvo kao kolegijalno te lo u okviru Saveznog kom iteta za ener­ getiku i industriju . U okviru ovog Saveta učesnici bi se dogovarali o politici p rogram iran ja zakonske i teh - čke regulative za investicionu izgradnju, o unapred je- n ju naučno istraživačkog rada i p rim eni rezu lta ta tog rada u investicionoj izgradnji, o program im a m era ko­ je treba preduzetd u izvanrednim situacijam a (zemljo­ tresi, veće elem entarne nezgode i s i). Inform išući vas 0 ovome molim za vaše predloge o tom e šta kao na j- ak tueln ije predlažete kao zadatak ovom Savetu što bi trebalo prvenstveno postaviti na dnevni red rasprave 1 dogovaranja. U 1981. godini SG IT J nastaviće sa svojom delat- nošču po svim oblastim a u okviru svojih program a ra ­ da sa posebnim akcentom na sledeče zadatke: — nastav iti in ic ija tivu na fo rm iran je novih d ru ­ štava grad jev insk ih inžen jera i tehn ičara u organiza­ cijam a udruženog rada, — in teziv ira ti rad na povezivanju sa organim a SSRNJ a u vezi sa mestom i ulogom IT organizacija u društveno političkom sistemu, — intenzivnije rad iti preko K om isije za opšte n a ­ rodnu odbranu SG IT J sa organim a narodne odbrane u sprovodjenju zak ljučaka održanih n a saveto vanj ima: »Inženjeri d tehn ičari u opšte narodnoj odbrani« i »In­ ženjeri u ostvarivan ju društvene samozaštite«, kao i na inovaciji P rav iln ika za pro jek tovanje i g rad jen je sklo­ ništa, — nastav iti sa radn ju sa K onferencijom grad jev in ­ skih faku lte ta SFRJ, — rad na tehničkoj regulativ i treb a n astav iti a prem a program u donošenja inovacija tehn ičk ih nor­ m ativa i s tandarda i založiti se za h itn iju p reradu standarda na novi sistem m era (SI), — da bi se obezbedilo bolje in form isan je svih stručnjaka, stvore svi potrebni preduslovd za uspešan rad na izradi aka ta regulative p lan iran ju i p rogram i- ran ju proizvodnje i unap red jen ju i razvo ju grad jev i- narstva, kao i stručnog usavršavan ja i uzdizanju ka­ drova p reporuču je se da se akcija -koja se vodi oko obrazovanja inform aciono dokum entacionog sistema za potrebe g rad jev inarstva i industrije gradjevinskog m aterija la za potrebe investicione izgradnje i zak lju ­ čivanja sam oupravnog sporazum a o obrazovanju ovog INDOK sistem a p rihvati i pruži ak tivna suradnja a sve u cilju da se ovaj p ro jek a t što p re realizuje i poč­ ne da funkcioniše, — Intenziv irati rad sa O pštim udruženjem grad je- v inarstva i IGM, Zavodom za standard izaciju i Kom i­ tetom za energetiku i in d u striju SIV -a na započetim poslovima. Na k ra ju ovog rezim iranog p rikaza rad a i zadata­ ka Saveza grad jev insk ih inžen jera i tehn ičara Jugo­ slavije, zahvalju jem se na pažnji uz poziv svima na još ak tivn iju siaradnju za izvršenje naših zajedničkih zadataka. H vala. Tov. Simič, p redstavnik DGIT Zagreb: Poštovano predsjedništvo, kolegice i kolege. Veli­ ka mi je čast i zadovoljstvo, da vas pozdravim u ime D ruštva grad jev insk ih inžen jera i tehn iča ra Zagreba, SGIT H rvatske i redakcije G rad jev inara. Prenosim žaljenje svih naših kolega iz H rvatske, što izm edju n a­ ših d ruštava i Saveza nem a n ikakvih veza, nem a iz­ m jene inform acij i nem a suradnje. P rije 5 godina mi smo organizovali s tručnu ekskurziju u L jub ljanu i M a­ ribor i b ili smo iznenadjeni i duboko d irnu ti vašom pažnjom i toplinom . Posle toga smo organizovali za­ jednički obilazak avtoceste Celje—M aribor i nakon to ­ ga su nažalost p resta li svi kon tak ti m ed ju nam a. I ako je od Z agreba do L jub ljane ili M aribora sam o dva sata vožnje, republička nas je g ran ica podijelila a toliko zajedničkih problem a i in te resa imamo. A peliram , da u našim program im a za buduči rad ugradim o konkretne m jere za m edjusobno saradnju . U im e g rad jev inara H rvatske i Z agreba želim vam mnogo usp jeha u đaljnom radu. Tov. Zupančič, predsednik izvršilnega odbora Splošnega združenja gradbeništva in IGM : V im enu Splošnega združenja g radbeništva in IGM in Gospodarske zbornice želim skupščini uspešno delo in vse skupaj pozdravljam . P red Splošnim združenjem za gradbeništvo in IGM so naloge, zato prosim in pozivam strokovnjake, odbo­ re in kom isije k sodelovanju, skupnem publiciranju , s čim er b i pripom ogli k boljšem u delu. Ob tem bi se od­ p rla tu d i m ožnost sofinanciranja. Tov. Žorga, član predsedstva ZITS: Tovariš p redsednik in delegati! P ozdrav ljam vašo skupščino in Vas v im enu Zveze IT. Opravičita m oram našega predsednika tov. Toneta T ribušona, k e r je služ­ beno odsoten. P rogram za vašo skupščino m i je znan. V ZIT po­ znamo delo vaše Zveze in vaših D G IT in ga cenimo po vaših delovnih akc ijah in vaših skupnih program ih z nam i v prizadevanjih , ki jih vlagam o v naš družbe­ n i razvoj. Na dan ašn ji skupščini boste obravnavali p roble­ matiko, ki se bo tika la d ruštvenega dela in program a nadaljn jega razvoja naših društev. D el te problem a­ tike bo priso ten v vašem in ternem planu, del, ki bo širšega pom ena za ZIT in n jena d ruštva, zato se bo obravnaval v našem koordinacijskem odboru. ZIT se zaveda deleža odgovornosti za dosego zastavljenih ci­ ljev, zapisanih v srednjeročnem p lanu družbenega raz­ voja naše republike in meni, da je treb a prisluhniti argum entiran im stališčem strokovnih društev. Želim vam mnogo uspeha p ri delu vaše skupščine, tovarišem , ki jim bodo danes podeljena državna odli­ kovanja in naslovi zaslužnih članov pa v im enu ZITS prisrčno čestitam . Tov. S tanič: Iz poročila o stan ju članstva v posameznih DGIT sem žal raznal, da im a M aribor 700 članov, L jubljana pa sam o 300 članov. To je nekaj nerazum ljivega ozi­ rom a organizacijski spodrsljaj. Ko smo p red 15 le ti m orali v L jub ljan i poleg Zvez u stanov iti tud i DGIT, se s tv a r ni obnesla in smo do­ živeli razpad starega članstva. To se dogaja t.udi se­ daj. M ed Zvezo in društvom L jub ljana ni potrebnega nu jnega sodelovanja in enotne politike. Zveza m ora tu odigrati svojo vlogo. P roblem atika naših kadrov ni urejena. Vsa podje­ t ja iščejo zidarje, tesarje , železoikrivce, in štala terje ipd., teh pa n i n ik jer, ker jih n e nagra ju je jo tako k a ­ kor n a Zahodu. Vodstva podjetij vse preveč skrbijo le za svoje dohodke in vse prem alo za neposredne delav­ ce, z idarje ipd. Vsi m oram o resno računati, d a bomo m orali sam i p lačati prostore, ko bodo sedanji Dom porušili. Zato m oram o del sredstev nam ensko oddvojiti za gradnjo novega doma. Besede p redstavnika D G IT Zagreb sem vzel na znan je z veliko pozornostjo in se tov. Simiču ob tej priložnosti ponovno zahvalim za prave b ratske odnose, ko smo v decem bru n a sim poziju v Zagrebu obravna­ vali avtoceste. Razkazali so nam zagrebško obvoznico na te ren u in vse podrobnosti p ri posvetu in bratskem srečan ju v Stubici. H vala vam . Mi in M ariborčani smo zadolženi, da vam gostoljubje vrnem o. D anes smo p reje li naj novejšo številko G radbenega vestnika. Ponosen sem, da sem član take Zveze in DGIT te r takega uredniškega odbora, k i nam leto za letom izdajo tako vsesplošno dobro glasilo, in to v 3200 izvodih. G lasilo resnično zajem a vse, k a r potrebujem o. O svajam predlog, da se uvede rubriko : M nenja in k r i­ tike, V prašan ja in odgovori. To bo gotovo koristilo v e ­ čini naročnikov. Po razgovorih s p redstavn ik i K ulturnega doma Iv an C ankar prosim, da se posveti eno številko G rad ­ benega vestn ika tem u objektu, k i im a zelo veliko ed in­ stven ih strokovnih rešitev, k i bodo zanim ale naše članstvo. Živim o v Evropi, m ejim o n a dva velika naroda, zato prosim , da se tu d i naš G radbeni vestn ik vključi v problem atiko osim skih sporazum ov te r objavlja p ro ­ blem tre h dežel po lin iji A lpe-A dria. Naš petletn i p lan posveča večjo pozornost km etijstvu , zato prosim , da se kaj zapiše o že izvršenih dobrih in slabih rešitvah m e­ lioracij zemljišč. Širom po Sloveniji gradim o sodobno vodovodno mrežo, kom unalne objekte, čistilne naprave ipd., k a r vse lahko sm iselno prikažem o naši javnosti. Ko se je p redsednik nadzornega odbora ZDGITS tov. K ra jn c zahvalil vsem delavcem delovne Skupnosti ZDGITS za vse dosežene uspehe, se jaz zavestno do­ datno zahvalju jem članom našega uredniškega odbora, k i tako zavzeto sodelujejo in u re ja jo naš G radbeni v est­ n ik že k a r 30 le t ozirom a pod neum ornim vodstvom tov. prof. B ubnova že 25 let. Ob tej priložnosti se pa m o­ ram o zahvaliti tud tihem u, nevidnem u sodelavcu naše Zveze tov. M egušarju, ki s svojo neum orno vitalnostjo sp rem lja vso našo odgovornost, posebno pa še p ri iz­ popolnitvi strokovnega znan ja našega članstva. H va­ la vam . Tov. Rosina, p redsednik kom isije za regulativo pri ZDGITS poda poročilo o delu komisije. (Priloga) Tov. P avlin prebere prispeli telegram Saveza d ru ­ štava grad jev insk ih inžen jera i tehn ičara S rb ije z n a ­ slednjo vsebino: Zbog neodločnih poslova sprečeni smo da p risu st­ vujem o skupštini. Želimo vam uspješan rad i dalju sa­ rad n ju . P redsednik dr. Z ivorad Radosavljevič. Tov. prof. M arinček pozdravi vse prisotne v im enu g radbenih konstruk to rjev Slovenije, ki delujejo kot sekcija Zveze društev gradbenih konstruk torjev Jugo ­ slavije. Vsako leto septem bra p rire ja jo zborovanja. V štev ilk i 2-3/81 G radbenega vestn ika je prikazana p ro ­ blem atika gradbenega konstruk torstva dn podano je precej konkretn ih predlogov. V prašanje pa je , katero telo je p ri nas zadolženo za presojo predlogov in za izvajan je sklepov na podlagi spreje tih predlogov. M or­ da bo to funkcijo uspešno oprav ljal Svet za gradbeni­ štvo, ki se po besedah predsednika SG ITJ tov. F ilipo­ viča km alu osnoval p ri Zveznem sek re taria tu za in ­ dustrijo , energetiko in gradbeništvo. Take svete pa bi m orali tu d i osnovati po republikah. P rvenstvena n a ­ loga bi m orala b iti vp raašn je regulative. Saj na podla­ gi petletnega p lana inovacije standardov s področja gradbeništva, ki so ga p rip rav ili Zveza gradbenih in ­ žen irjev in tehnikov Jugoslavije, Zvezna gospodarska zbornica in Zvezni zavod za standardizacijo le ta 1974, do danes ni ničesar napravljeno. P redpise v gradbeni­ š tvu je treb a čim prej dvigniti na m ednarodno raven. Z al p a glede tega ni enotnosti in zato so rezu lta ti sla­ bi. Sveti bi lahko torej veliko pom agali glede predpi­ sov. Drugo zelo pomembno področje za obravnavanje p ri Svetih za gradbeništvo pa bi bilo računalništvo, v gradbeništvu. Še je čas, da ga uredim o v sm islu n a j­ širšega družbenega interesa. Lahko bi ga ured ili tako, da bi b il to vzor državam v razvoju. S trokovna d ru ­ štva bi m orala im eti v ustav i poseben status. O rgani­ zacijo strokovnih društev pa bi bilo treba u red iti bolj sm otrno. Neživljenjske oblike delovanja so zelo škod­ ljive. Dovolj bi bilo, da b i im eli eno samo društvo g radbenih inženirjev in tehnikov v Sloveniji, posebna strokovna problem atika p a bi se lahko obravnavala po sekcijah. Tov. Č adež: D anašnje razprave so me spodbudile in vesel sem, da lahko na tem zboru povem nekaj stališč in p redlo­ gov V zvezi z dejavnostjo naše strokovne Zveze. K o govorimo o sta tusu naših strokovnih organiza­ cij, češ v naši družbi niso pravilno ovrednotene, se mi zdi, da m oram o predvsem sam i skrbeti za to, da s svo­ jo dejavnostjo zbudimo zanim anje tako p ri naših čla­ n ih kot tu d i v širši družbeni skupnosti, ki nam le na podlagi kvalite tne vsebine dela lahko daje potrebno družbeno priznanje. K adar smo z našo dejavnostjo uspeli zadovoljiti večino naših članov in če smo se znali vk ljuč iti v vsa­ kok ra tno perečo problem atiko gradbeništva, p ri čemer smo dali tud i določen strokovni prispevek, so b ila n a ­ ša stališča upoštevana, k e r so postala družbeno u p ra ­ vičena. O srednja dejavnost naše Zveze je še vedno G radbeni vestnik, ki letos p raznu je 30-letnieo te r v vedno večji nak lad i seznanja naše člane in gradbene strokovnjake zunaj m eja naše ožje domovine o a k tu ­ a ln ih vp rašan jih v slovenskem gradbeništvu in o vsa­ k o k ra tn i aktivnosti naše Zveze in društev. V razpravah je bilo om enjeno, da je b il dan p red­ log za ustanovitev posebnega zveznega sveta za g rad­ beništvo. Prof. M arinček je dal obširno poročilo o ne­ učinkovitosti izdajan ja sodobnih tehničnih predpisov in standardov, k a r spada v pristo jnost Zveznega zavo­ da za standardizacijo. Ako bo tem u zveznemu organu uspelo odpraviti zaostanke in neučinkovitost p ri sp rejem an ju predpisov in standardov, ki po ustav i spadajo v zvezno p ris to j­ nost, bo sto rjen pom em ben napredek p ri posodablja­ n ju zvezne tehnične regulative. Na drugi stran i pa je znano, da spada p ro jek tira ­ nje, grad itev in investiran je po novi ustav i v p ris to j­ nost republik in pokrajin . K ljub tem u da je večina p ri­ sto jnosti s področja g radbeništva v republikah in po­ k ra jin ah , pa smo m nenja, da bi kazalo določena v p ra ­ šan ja enotno obravnavati v republiških in po k ra jin ­ skih zakonih, ki u re ja jo grad itev objektov. S tem v zvezi je glavni odbor ZG IT J le ta 1977 po obširni razprav i p rip rav il teze o vseh vp rašan jih , ki bi jih kazalo enotno obravnavati. Te so bile tu d i ob­ jav ljene v G radbenem vestn iku in so še danes a k tu ­ alne, saj smo p rav letos v fazi sp rejem an ja dopolnitve zakona o graditv i objektov. O aktualnosti in problem ih p ri stanovanjski g rad ­ n ji je mnogo govora, zlasti glede cen. M nenja sem, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti tud i kvaliteti del in odnosom m ed investitorjem in izvajalcem . Tako kot smo p ri graditvi avtocest, h idrocentral in letališč dosegli glede kvalitete raven razv itih držav, in to v veliki m eri zato, ker je im el investito r n a raz­ polago zahtevne tenderske pogoje, k i fo rm ulirajo ce­ lotni kompleks investitorskih odnosov in zahtev po kvalite tn i izvedbi, bi bilo koristno, da bi podobne ten ­ derske pogoje p rip rav ili tudi za investito rje s tanovan j­ ske gradnje. K ar p a se tiče predpisov o požarni varnosti p ri tej gradnji, b i bilo priporočljivo, da z našim i strokovnjaki pripravim o republiški predpis, ki bo velja l toliko ča­ sa, dokler ne bo izdan zvezni. Podoben p rim er smo im eli pred leti, ko smo izdali slovenski predpis o g radn ji na seizm ičnih področjih, ki se je uporab ljal tu d i p ri sanaciji Skopja, n a k a r je po enem le tu začel v e lja ti zvezni. ,Ob zaključku sem m nenja, da je potrebno v bo­ doče posvetiti več pozornosti organiziranju razn ih ak ­ tua ln ih posvetovanj in sem inarjev v organizaciji Zve­ ze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije te r tako tud i s to dejavnostjo prispevati k afirm aciji naše Zveze. Novemu odboru želim p ri bodočem delu mnogo uspehov. Hvala. Tov. Skaberne, p redstavnik G radbenega centra Slovenije (GCS): GCS se u k v a rja s preučevanjem racionalizacije stanovanjske graditve, k a r je sorazm erno m alo znano. Sestavljeni so norm ativ i za vzdrževanje stanovanjskih zgradb, n a podlagi ka te rih lahko izračunam o eksplo­ atacijo oz. eksplotacijske stroške p ri uporab i stano­ vanj. G radbeni cen ter Slovenije je izdelal m ed drugim tud i priročnik racionalizacije p ri g radn ji in uporabi stanovanj kak o r tu d i sm ernice za p ro jek tiran je le-teh. M nogokrat ve lja zm otno m nenje, d a g rad n ja sta ­ novanj p ripada arhitektom , ne pa gradbenikom . De- jannsko ta panoga p ripada obema. U gotavljam o, da je g radn ja stanovanj draga, po drugi stran i pa vemo, da ne m orem o izpolnjevati norm porabe delovnega časa in m ateriala. Poleg tega so nor­ me, ki so bile p rve objavljene le ta 1951, zastare le in bi bilo potrebno dela ti na novih norm ah porabe časa in m ateriala, k i bodo upoštevale tud i sodobne tehno­ logije, nove m ateriale. Resno se je treb a lo titi tega dela in te norm e m o­ ra jo b iti družbeno verificirane. Norm e v inozem stvu so ostrejše za približno 25% od naših. Sem član kom isije za regulativo p ri Zvezi društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije in vem, da bi bilo treba v tej zadevi m arsikaj doseči, v m islih im am predpise o požarni varnosti, k i so pom anjk ljiv i in lahko trdim o, d a je SR Slovenija n a zadnjem m e­ stu v državi. F iksira ti hi bilo treba dokončno etažno višino v stanovanjskih objektih , k a jti od n je je odvisno, da prehajam o po fiksn ih m erah tud i na p refab ric irane že- lezobetonske elem ente (stopnice, fasadni panoji, p re ­ delne stene ipd.) Taka v p rašan ja gradbenike zadevajo in mislim , da bi bilo treba v zaključkih današn je skupščine o tem nekaj tud i skleniti. P redsednik delovnega predsedstva skupščine tov. P avlin se zahvali vsem govornikom. Ad 6. Tov. M artinec poda dva predloga IO ZDGITS za zvišanje članarine za obdobje 1981— 1983: — p rv i predlog: članarina 50 d in in naročnina na G radbeni vestn ik 200 din — drug i predlog: članarina 50 d in in naročnina na G radbeni vestn ik 250 din Soglasno je sprejeto: 1. Č lanarina za leto 1982 je 50 din. naročnina za G radbeni vestn ik je 250 din. 2. G radbeni vestn ik izhaja kot doslej. 3. Za le to 1983 se pooblasti IO ZDGITS, da določi višino naročnine za G radbeni vestnik. Ad 7. Tov. M artinec na podlagi podanih poročil pred laga razrešnico dosedanjim članom organov ZDGITS. Predlog je soglasno sprejet. Ad 8. Poročilo kandidacijske kom isije poda p red ­ sednik tov. V učajnk: Skladno z določili sta tu ta ZDGITS so DGIT evi­ d en tira la možne kandidate za organe ZDGITS. Na skupni seji predsedstva in IO ZDGITS ob so­ delovanju delegatov društev (predsedstvo je form irano po delegatskem principu) je b ila sestav ljena naslednja kandidacijska lista, ki jo v im enu kandidacijske kom i­ sije, im enovane na tej skupščini, p red laga v obravna­ vo in s tem tud i v izvolitev organov Zveze. Skladno s kadrovsko politiko in določili zakona o d ruštv ih je Zveza poslala RK SZDL v m nenje kand i­ daturo p red laganih članov za vodilne funkcije v Zvezi. P redlog kandidatov za organe Zveze za m andatno dobo 1981—1983: A. Predsedstvo: 1. S tanko TOMINC — predsednik 2. F rance MARTINEC — podpredsednik 3. Vida JU G — podpredsednik 4. 11 članov — predsedniki društev B. Izvršni odbor: 1. Janez KOKOL — predsednik 2. A nton ŽERJAL — podpredsednik 3. M ate BLAGUŠ - • član 4. Janez BOJC, predsednik Sveta za založništvo — član 5. Sergej BUBNOV, glavni u redn ik G radbenega vest­ n ika — član 6. M aks MEGUŠAR, predsednik kom isije za izobra­ ževanje — član 7. R astislav ŽNUDERL, predsednik kom isije za regu­ lativo — član 8. Venčeslav TAJNIK, predsednik kom isije za ino­ vacije — član 9. Mija MOŠKO V, kom isija za SLO — član 10. p redstavn ik sind ikata — član 11. p redsednik predsedstva — član C. Nadzorni odbor: 1. F ranc CACOVIC — predsednik 2. Adolf DERGANC — član 3. D ragan KRANJC — član Namestniki: 1. Ju rij MOHAR 2. V ladim ir ŽABKAR 3. Jože SRAKA Predlog kandidacijske kom isije je v celoti soglas­ no sprejet. Ad 9. Tov. M egušar poda obrazložitev za podeli­ tev državnih odlikovanj: V ap rilu 1980 je predsedstvo ZDGITS na pobudo DGIT sprejelo predloge, da se uvede postopek za po­ delitev državnih odlikovanj za večje število članov n a­ še strokovne organizacije. Tov. V ičarjeva — predsednica Republiškega kom i­ te ja za varstvo okoilja in u re ja n je prostora: S posebnim zadovoljstvom sem sprejela častno n a ­ logo, da izročim visoka odlikovanja številni skupini strokovnjakov in obenem neposrednih družbenih de­ lavcev za p rav gotovo neizm erljiv prispevek, ki so ga dali naši socialistični graditvi. P ri tem ne m islim sa­ mo na g radn je objektov, am pak tud i n a u trjev an je n a ­ šega družbenopolitičnega sistem a, ki m u je osnovne tem elje nakazal in zgradil pokojni predsednik Tito. Za štev iln i krog ljudi, ki p ri nas ne gledajo samo od danes do ju tri, am pak jim je delo nekaj več kakor sam o zadovoljevanje osebnih potreb, rečemo, da so g rad ite lji socializma. Vi ste takšn i graditelji. Kot g rad­ beniki im ate to srečo, da se vaše strokovno znanje, prizadevnost in vizionarstvo po prav ilu uresničijo v v idn ih in tra jn ih dosežkih — objektih. Toda prav ta ­ ko je pom em ben vaš grad iteljsk i prispevek p ri izgra­ je v an ju novih družbenoekonom skih odnosov in osvo­ boditve človeka v vsej širin i tega pomena. Visoka odlikovanja dobivate za vaše delo in p r i­ spevek tako na strokovnem kak o r tudi na družbeno­ političnem področju. Ponos ob tej podelitvi vsakem u posam ezniku iz­ m ed vas deli tud i stroka, ki jo tako številčno in kvali­ ficirano zastopate. Č estitam vam vsem skupaj in sodim, da so ta od­ likovan ja za vsakega izmed vas neposredno poziv k še večji prizadevnosti in nesebičnem u delu. V abim odlikovance, da prevzam ete odlikovanja. Tov. V ičarjeva podeli d ržavna odlikovanja nasled­ n jim odlikovancem : — red dela s srebrnim vencem tov. D raganu K rajncu , dipl. inž. gr. tov. F rancu M artincu, dipl. inž. gr. tov. S tanku Tomincu, dipl. inž. gr. — red zasluge za narod s srebrno zvezdo: tov. Bogom iru Rancu, dipl. inž. gr. tov. A ntonu Ž erjalu , dipl. inž. gr. — red republike z bronastim vencem: tov. Jožetu V učajnku, dipl. inž. gr. red dela z zlatim vencem: tov. A leksandru B ezjaku, dipl. inž. gr. tov. B oltežarju H vastiji, dipl. Inž. gr. tov. C irilu S taniču, v. g. t. — red republike s srebrnim vencem: tov. V ladim irju Čadežu, dipl. inž. gr. — red dela z rdečo zastavo: tov. V iktorju Turnšku, dipl. inž. gr. Tov. Filipovič — predsednik SG IT J podeli p rizna­ n ja SG ITJ, ki so bila podeljena trem delovnim orga­ nizacijam n a predlog ZGITS n a 8. skupščini SGITJ, za sodelovanje in pomoč ZDGITS. P riznan ja so p reje le nasledn je DO: — G IP GRADIS iz L jub ljane — SG P PIO N IR iz Novega m esta — SGP SLOVENIJA CESTE TEHNIKA iz L ju b ­ ljane Ad 10. Tov. M artinec poda predlog o podelitvi p r i­ znanj zaslužnim članom. Naslov zaslužnega člana ZDGITS: 1. Janez BOJC 2. Vinko BOREC 3. Cestno podjetje M aribor 4. F ranc CACOVIC 5. Adolf DERGANC 6. F ranc HREN 7. Vida JUG 8. Anica KOLENC 9. A ntonija KUNEJ 10. D ragan KRAJNC 11. F rance MARTINEC 12. Fanči M AZEJ 13. D rago MIŠIC 14. Jože MUŠIC 15. M ilica PANGERL 16. C vetka PETELINC 17. S lavka REDENŠEK 18. B ranko ROSINA 19. Id a SLAPŠAK Predlog, ki ga poda tov. soglasno sprejela. 20. Vlado SLOKAN 21. Ivo SENICA 22. Venčeslav TA JN IK 23. M ilan VERGER 24. Josip VITEK 25. Jože VUCAJNK 26. Ja š ŽNIDARIČ M artinec, je skupščina Predsednik predsedstva ZDGITS tov. Tominc po­ deli p rizn an ja vsem predlaganim zaslužnim članom in jim iskreno čestita. Novo izvoljeni predsednik predsedstva ZDGITS tov. Tom inc se v im enu vseh novoizvoljenih organov zahvali za zaupanje. Upa, da ga bodo opravičili z de­ lom dn vse m isli z današn je skupščine spravili v d e ja­ n ja . Vsem odlikovancem še en k ra t čestita. Tov. P avlin zaključi skupščino in se zahvali vsem priso tn im za udeležbo. V im enu pokrovitelja n a k ratko predstavi R epub­ liško skupnost za ceste SR Slovenije in vse prisotne povabi n a ogled film a o g radn ji avtoceste L jub ljana — Postojna. Z apisn ikar: D arinka O m ahen O verovatelja: D ragan K rajnc, dipl. inž. B ranko Rosina, v. g. t. Sklepi skupščine ZDGITS 10. aprila 1981 v Ljubljani 0 Treba je vzpostaviti tesnejše stike s SZDL z name­ nom, da se dejavnost ZDGITS bolj učinkovito vključi v družbenopolitično delo SZDL. 0 Seznaniti je treba odgovorne predstavnike SZDL s programom dela ZDGITS in sprejeti pobude za na- nadaljnje delo v smeri realizacije ciljev in nalog SZDL. 0 Zagotoviti je treba tesnejše sodelovanje z društvi gradbenih inženirjev in tehnikov in jih seznanjati s stališči in konkretnimi nalogami, ki jih bo ZDGITS postavila SZDL. 0 Aktivirati je treba dejavnost v zvezi z ustanovitvi­ jo društva GIT na področju priobalnih občin. 0 Podpreti je treba organizacijo republiškega sveta za gradbeništvo pri komiteju za energetiko, indu­ strijo in gradbeništvo po vzoru zveznega sveta, da bi dosegli hitrejše reševanje odprtih problemov na področju gradbene regulative, izdajanja standar­ dov in organizacije gradbeništva, kar bi vplivalo na izboljšanje položaja panoge gradbeništva v naši družbi. 0 Intenzivirati je treba sodelovanje s strokovnimi društvi drugih republik in pokrajin zaradi boljše izmenjave izkušenj in informacij. 0 Bolj učinkovito se je treba vključiti v reševanje perečih problemov stanovanjske gradnje v Sloveni­ ji z namenom, da se doseže pocenitev stanovanj in izpopolni tehnologija graditve. 0 Treba je tvorno sodelovati pri oblikovanju grad­ bene tehnične zakonodaje tako na področju SRS kakor na zveznem področju, zlasti pri izdelavi pred­ pisov in standardov za gradbeništvo. 0 Več pozornosti je treba posvetiti strokovnemu dvi­ gu gradbenikov z organizacijo strokovnih seminar­ jev, predavanj, izdajanjem strokovne literature in ogledom pomembnejših gradbišč v Sloveniji in v drugih republikah. 0 Bolj učinkovito se je treba vključiti v reševanje pe­ rečih vprašanj gradbeništva v SR Sloveniji in v SFRJ zaradi zagotovitve uspešnejšega reševanja te­ kočih vprašanj našega gospodarskega razvoja. Poročilo predsednika Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov na redni letni skupščini 10. aprila 1981 o delu zveze v mandatnem obdobju od 5. aprila 1979 TOVARIŠICE IN TOVARIŠI DELEGATI, DRAGI GOSTJE, KOLEGI M inili sta dobri dve leti, odkar smo zadnjič na redn i skupščini, ki je b ila v Novem m estu le ta 1979, p reg ledali opravljeno delo Zveze d ruštev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije in si zadali naloge za pretek lo m andatno obdobje. Sedaj je p red nam i n a ­ loga, da ponovno kritično ocenimo dosedanje delo ter dam o koristne napotke novim organom z željam i n a­ šega bodočega hotenja, razvoja in dela. Sedanja skup­ ščina ZDGIT Slovenije poteka po nizu zelo pom em b­ n ih družbenih in političnih sprem em b in dogodkov, ki so vplivali in usm erjajo naše sedanje in bodoče delo. Že tovariš TITO je v svojem refera tu na XI. kongresu Z K J opredelil m esto društven ih in strokovnih organi­ zacij te r s tem podal še večji poudarek za delo vseh d ruštven ih in sub jektivnih sil za sam oupravno preob­ razbo naše družbe in realizacijo vseh načel in misli, k i izvirajo iz zakona o združenem delu. Leta 1977 je ZIT Jugoslavije im ela posebno čast. Za častnega čla­ na naše zveze je bil proglašen Josip Broz-Tito. Za dan, ko je bila izvršena proglasitev, to je 14. april, pa je osvojeno, da se proslavlja kot dan inženirjev in teh ­ nikov Jugoslavije. Ob tej priložnosti bi se naj vsako leto vršile razne aktivnosti, k i bi poudarja le dejavnost inženirjev in tehnikov v naši družbi te r podelila tudi p rizn an ja najboljšim društvom in posameznikom, ki so se s svojim delom najbolj izkazali p ri razvoju stro­ k e in graditv i sam oupravnih odnosov. Tovarišice in tovariši! Zveza d ruštev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije je v obdobju od zadnjega občnega zbora, to je od 5. aprila 1979 pa do danes, po m ojem m išljenju dosegla dobre rezultate. Ti rezu lta ti s področja delo­ van ja pa bi b ili seveda lahko še boljši ob še večji za­ vzetosti članov izvršnega odbora, p redsedstva in pro­ fesionalnih delavcev zveze te r z večjim sodelovanjem posam eznih d ruštev in delovnih organizacij s področja gradbeništva kakor tu d i celotnega članstva. Na skupščini v Novem m estu so se izvolili in kon­ stitu ira li organi zveze kot sledi: PREDSEDSTVO: Stanko TOMINC, dipl. ing. — predsednik A lbert PRAPROTNIK, ing. — podpredsednik F ranc CACOVlC, dipl. ing. — podpredsednik IZVRŠNI ODBOR: F ranc MARTINC, dipl. ing. — predsednik Jože VUCAJNK, dipl. ing. — podpredsednik S tanko TOMINC, dipl. ing. — član Stane UHAN, predstav. ZS — član Sergej BUBNOV, dipl. ing. — predsednik uredniškega odbora Josip VITEK, dipl. ing. — predsednik založniškega sveta Branko ROSINA, virš. gr. tehn. — predsednik komi­ sije za regulativo Vlado SLOKAN, dipl. ing. — predsedn ik kom isije za inovacije Janez HRIBAR, dipl. ing. — predsedn ik kom isije za izobraževanje Ilija MOŠKOV, dipl. ing. — predsednik komsije za SLO in DS ter NADZORNI ODBOR: D ragan KRANJC, dipl. ing. — predsednik Janez BOJC, dipl. ing. — član Vida JUG, viš. gr. tehn. — član Do današn jega dne je bilo 19 skupnih rednih sej izvršnega odbora in predsedstva in več izrednih, ki so se nanašale n a specifično problem atiko okoli organi­ z iran ja posam eznih dejavnosti zveze, v čem er me bo­ do predsedniki komisij še tu d i dopolnili. ZDGIT združuje 11 društev, in sicer; 1. DGIT L jub ljana 310 članov 2. DGIT M aribor 760 članov 3. DGIT Novo mesto 224 članov 4. DGIT P om urje 118 članov 5. DGIT K oroške regije 92 članov 6. DGIT K očevje 35 članov 7. DGIT K ranj 43 članov 8. DGIT Tolm in 32 članov 9. DGIT V elenje 127 članov 10. DGIT A jdovščina - Nova Gorica 118 članov 11. DGIT Celje 206 članov To je skupaj 2063 članov. Začetne aktivnosti so bile tud i izvršene že v letu 1977 za ustanovitev d ruštva v Zasavju , k je r deluje več kot 200 gradbenikov, vendar žal n i uspelo. P red laga­ mo ponovno oživitev akcije 'k organiziranem u delova­ n ju gradbenikov tud i s tega dela naše ožje domovine. S svojim delom je poizkušala ZDGIT, seveda s sodelovanjem vseh nas, rea liz ira ti v celoti program dela zadnje skupščine kakor tud i sklepe in sugestije, ki so bile podane. Sam okritično m oram priznati, da se nam to v ce­ lo ti ni posrečilo. Veliko je še ostalo o dp rtih vprašanj, ki se nanaša jo n a naše strokovno šolstvo, profil g rad­ benega strokovn jaka različnih stopenj, gradbeno re ­ gulativo, zakonodajo in vsakodnevno te r občasno do­ polnilno strokovno izobraževanje p rek predavanj in ekskurzij in n e nazadnje tu d i poživitev našega d ru ­ žabnega živ ljenja. P rep ričan sem, da se tu d i novi o rgani zveze ne bo­ do mogli angažira ti p ri celotni p roblem atik i gradbeni­ štva, v en d a r vsak razrešen problem p redstav lja stop­ nico navzgor p ri razvoju naše stroke in družbe. F inančno je zveza poslovala pozitivno. K ot bo de­ ta jlno razvidno iz poročila nadzornega odbora, je im e­ la v le tu 1980 do 31.12. 3,577.771 d in celotnega prihod­ k a in 3,111.331 d in dohodka, k a r pom eni presežek v vi­ šini 466.440 din. P rihodke si je zveza pridobila p red ­ vsem s članarino članov, naročnino članov na G radbe­ n i vestnik, oglasi, sem inarji in izdajo strokovne lite ­ ra tu re . O rgani in kom isije zveze so se bav ili v preteklem m andatnem obdobju predvsem : 1. Komisija za izobraževanje: O rganiziran je p redavanj in posvetovanj, sem inar­ jev in strokovnih ekskurzij doma in v tujin i. Poseben poudarek je kom isija d a la posvetovanju o usm erjenem izobraževanju v gradbeništvu, ki se ga je poleg naših čalnov udeležila večina institucij, k i se ukvarja jo s to problem atiko. 2. Uredniški odbor U sm erjan je in strokovno vodenje izdajan ja naše revije, ki izhaja v 3200 izvodih. G radbeni vestnik je po n ak lad i naša druga naj večja rev ija in je s svojo usm eritv ijo k izd a jan ju »regijskih« ali specializiranih štev ilk n a ustreznem strokovnem nivoju ogromno p r i­ spevala k dopolnilnem u izobraževanju in inform iranju našega članstva. 3. 'Založniška dejavnost: Založniški svet je oskrbel založbo prav iln ika št. 24 iz zb irke tehničnih predpisov za gradbeništvo in niza drug ih praviln ikov te r brošur. O stale strokovne kom isije so se sestajale le ob­ časno, p r i tem pa je bilo opaziti, da bi delovale bolj plodno, če bi bilo več konkretn ih nalog. Novim orga­ nom zveze v tem smislu predlagam o še tesnejše sode­ lovan je z Göspodarsko zbornico in našo gradbeno ope­ rativo . 4. Strokovna služba V sm islu 30. člena s ta tu ta im a ZDGITS svojo stro ­ kovno službo, ki oprav lja vse adm inistrativno-tehnič- ne posle, kot so: — izvajan je sklepov organov ZDGIT, — vodenje adm inistrativnega, m aterialnega in f i­ nančnega poslovanja Zveze in evidence o tem, — vodenje evidence članstva. V sa ta opravila izvajajo dejansko tr ije profesio­ n a ln i delavci: tehnični sek re tar, računovodja in adm i­ n istra to rka . Ce prištejem o v rs ti nalog, ki izvirajo iz predhodnega odstavka, še v rsto drobnih opravil, k i se nanaša jo na organizacijo sem inarjev , ekskurzij, izda­ ja n je G radbenega vestn ika in prip ravo m aterialov za se je predsedstva in izvršnega odbora, lahko rečem, da je strokovna služba delovala solidno. V elja omeniti, da je b ilo v le tu 1980 veliko dodatnega dela zaradi novih in sprem enjen ih instrum entov poslovanja. Po uvelja ­ v itv i zveznega zakona o začasni prepovedi razpolaga­ n ja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnev­ nic, prevoznih stroškov te r izdatkov za avtorske ho­ n o ra rje in in te lek tualne sto ritve so nastale težave pri hono riran ju sodelavcev, predvsem av to rjev člankov G radbenega vestn ika in p redavate ljev p ri raznih stro ­ kovnih sem inarjih . Ta problem še sedaj ni v popolno­ sti rešen. (Sodelovanje posam eznih društev). V celoti še n i rešeno tud i vp rašan je naših poslovnih prostorov v L juhljan i. S ta tu t nam nalaga sprejem nekaterih poslovnikov in m islim , da bomo m orali v naslednjem obdobju u resn ič iti še te naloge (člen 43). P ra v tako bo po m o­ jem m nen ju nu jno vk ljučevan je v problem sko konfe­ renco o ak tualn ih nalogah na področju nadaljn jega razvo ja prostovoljnega združevanja delovnih ljudi, ob­ čanov v d ruštv ih in družbenih organizacijah v SR Slo­ veniji. V tej zvezi kakor tu d i z uskladitv ijo £ statutom Zveze inžen irjev in tehnikov bomo m orali pristopiti tu d i k novelaciji našega sta tu ta . Zveza društev g rad ­ benih inžen irjev in tehnikov b i se m orala še bolj kot sedaj in doslej aktivno vk ljučevati v delo sam ouprav­ n ih in te resn ih skupnosti in drug ih družbenopolitičnih organizacij. Iz poročil o delu posam eznih d ruštev je razvidno, da so se nekatera dokaj ak tivno vključevala v svojih okoljih in bile nosldike razp rav o prostorskih načrtih , zazidalnih načrtih in drug ih strokovnih tem ah. P ro ­ gram i predavanj, sem inarjev in ekskurzij pa nakazu­ je jo veliko aktivnost predvsem društev v M arboru, V elenju, Celju in Kočevju, o čem er me bodo verjetno kolegi iz posam eznih d ruštev še dopolnili. S lovenska zveza, predvsem pa področna društva, so sodelovala tud i z d ruštv i iz drugih republik. To so­ delovanje velja v glavnem za organiziranje strokov­ nega program a posam eznih ekskurzij, kot so bile na p rim er na Reko, (most K rk, Učka), Split, Sarajevo, B eograd, Skopje, Novi Sad in istočasno tovariško iz­ m en javo m nenj in izkušenj iz strokovnega in d ruštve­ nega delovanja. Za kolege iz drugih republik smo v okviru naših možnosti tud i m i organizirali strokovne program e bivan ja p ri nas. ZDGITS je vključena v Savez gradjevinsfcih inže- n ira i tehn ičara Jugoslavije V Savez je razen repub li­ ških in pokrajinsk ih organizacij gradbenikov Vključen še Savez jugoslovenskih laboratorijev in še naslednja specializirana društva: — Jugoslovensko društvo za zaštitu voda — Jugoslovensko društvo za m ehaniku tla i fun- d iran je — Jugoslovensko društvo za odvodnjavanje i n a ­ vodn javan je — Jugoslovensko društvo za hidravlična istraživa­ n ja — Jugoslovensko društvo za hidrologiju — Jugoslovensko društvo za prednaprezanje — Jugoslovenska sekcija za plovidbu — Jugoslovensko društvo za seizmično građevi­ narstvo — Jugoslovensko društvo za visoke brane — Jugoslovensko društvo građevinskih konstruk ­ tora Z arad i boljše povezanosti in možnosti aktivnega vk ljučevan ja naših gradbenih strokovnjakov v raz re­ ševan ju zahtevnih strokovnih problem ov se predlaga organiziran je republiških in pokrajinsk ih sekcij spe­ cializiranih društev pri republiških zvezah. Področje dejavnosti, k i ga pokriva Jugoslovanski savez, je veliko. N aštel bom le nekatere: — izdajan je G rađevinskega kolendarja — skrb za poenotenje gradbene regulative — skrb za izdajo novih standardov — izdajan je novih ak tualn ih strokovnih publika­ cij, k o t so (protipotresne gradnje, g radn ja zaklonišč itd.) K ot večje delo Saveza lahko om enim aktivno vk ljučevan je v akciji pomoči Črni gori po potresu in vodstvo pobude za organiziranje Sveta za gradbeni- n ištvo p ri Zveznem kom iteju za energetiko in indu­ strijo . Ta pobuda je bila. m islim , sp reje ta p re jšn ji mesec v Zveznem izvršnem svetu in tako bomo dobili gradbenik i mesto, k je r se bo možno dogovarjati o po­ litik i p rogram iran ja zakonske in tehnične regulative za investicijsko izgradnjo, napredku in usk la jevanju znanstveno raziskovalnega dela te r p rak tičn i uporabi le-tega pri vsakdanjem delu. V tehnološkem in tehničnem pogledu je naše g rad ­ beništvo n a evropski višini, vendar to ne bi mogli trd i­ ti tud i glede produktivnosti in k v alite te izvršenih del. V naslednjem obdobju bomo m orali tud i tem u posve­ titi več pozornosti v našem strokovno izobraževalnem program u. Mislim, da je bil velik prispevek Zveze k dopolnilnem u izobraževanju že form iranih strokovn ja­ kov, organiziran je strokovnih ekskurzij na pom em b­ nejša gradbišča v dom ovini in inozemstvu, organizira­ n je strokovnih specializiranih sem inarjev s področja stavbarstva, nizkih gradenj, gradbene fizike, geome­ hanike, betonskih in instalacijskih del te r gradbene regulative. P ridružujem se m išljen ju tistih , ki trd ijo , da nam vsak dan prinese nekaj novega, in da je potrebno raz­ voj ne samo slediti, tem več tud i k reirati. Na koncu bi želel poudariti, da je naš razvoj po­ trd il in sta lno p o trju je spoznanje o izredni povezano­ sti strokovnih, ekonom skih in družbenih aspektov raz­ voja posam eznih gospodarskih panog. Razpolagam o z ogromnim strokovnim potencialom in močno željo, da domovino čim h itre je izgradim o v gradbenem , sam o­ upravnem in delegatskem smislu. To se nam bo po­ srečilo z visoko stopnjo delovne učinkovitosti in z ope­ rativnim reševanjem odprtih problem ov, tud i z upo­ števanjem stališč splošnega ljudskega odpora in d ruž­ bene samozaščite. To poročilo p redstav lja k ratek izvleček našega de­ la v preteklem m andatnem obdobju, ki se je vsekakor gibalo v m ejah razpoložljivega delovnega in prostega časa, sposobnosti in zavestne angažiranosti. Javno bi se zahvalil vsem organizacijam in orga­ nom, ki so kakorkoli prispevali k uspešnem u delu naše Zveze, društvom , predvsem pa članom dosedanjega iz­ vršnega in nadzornega odbora in kom isijam za n jiho­ vo požrtvovalno sodelovanje pri realizaciji sp reje tih obvez zadnje skupščine ZDGIT iz Novega mesta. S tanko Tominc, dipl. inž. Poročilo o Gradbenem vestniku za leta 1979 in 1980 Zadnje poročilo o G radbenem vestniku, objavlje- V št. 6-7/1979, je zajem alo obdobje 1977 in 1978. V tem poročilu za leta 1979 in 1980 bomo struk tu ro strokovnih člankov analizirali n a podlagi nom enklatu­ re, k i smo jo uporabljali v p re jšn jih letih , tako da bi s tru k tu ro tega obdobja lahko p rim erja li s preteklim analiz iran im obdobjem. Dodano je še področje varče­ v an ja z energijo, k i ga p rej nism o imeli. Število stro ­ kovnih člankov po tej nom enklaturi je bilo v analizi­ ranem obdobju 1979/80 in v preteklem obdobju 1977/78 naslednje: Število člankov v le tih 1979/80 je približno enako kot v preteklem dveletnem obdobju (55 in 53), ven­ d a r se je celotni dveletni obseg revije zm anjšal (514 s tran i p ro ti 584 stranem ), vsako leto pa je bil p lan 240 s tran i presežen. S tru k tu ra člankov se je sprem enila. V zadnjih dveh le tih smo imeli 8 člankov (14,6 °/o) iz širšega po­ dročja železnic, k i zajem a prispevke iz prom eta in de­ lom a tu d i iz gradbeništva v okviru železniških orga­ nizacij. Ti članki so b ili zbrani v posebni številki G radbenega vestnika, ki je bila v celoti posvečena problem om železniškega gospodarstva v Sloveniji. G lede na vse večje naraščan je pom ena železniškega prom eta v okviru reševanja naših energetskih proble­ m ov je takšna povečana pozornost železniški proble- Število člankov 79/80 "/o 77/78 °/o G eom ehanika in fund iran j e S tatika in d inam ika 2 3.6 4 7,5 konstrukcij G radn ja v seizm ičnih 2 3,6 9 17,0 področjih 4 7,3 4 7,5 Visoke gradnje 5 9,1 7 13,2 H idrogradnja 4 7.3 9 17,0 Cestna gradn ja 7 12.7 3 5,6 Železnice 8 14.6 — — Mostovi 4 7.3 2 3,8 K om unalna h idro tehnika 2 3,6 2 3,8 G radbeni m ateria li 8 14,6 3 5,6 O rganizacija g radbenih del 7 12,7 7 13,2 G radbena m ehanizacija — — 1 2,0 Urbanizem — — 2 3,8 V arčevanje z energijo 2 3,6 — — 55 100 53 100 m atik i um estna. V preteklem dveletnem obdobju n i­ smo obravnavali tega področja. B istveni padec beležimo p ri člankih s področja statike in dinam ike konstrukcij, ob istočasnem pove­ čan ju člankov iz cestne gradnje in g radbenih m ateria ­ lov. V področje cestne gradnje so vk ljučeni tud i član­ ki o rekonstrukciji B rniškega le tališča in o K aravan­ skem predoru in še nekateri članki o specifičnih pro­ blem ih cestne gradnje. Tudi o m ostovih je bilo v tem obdobju nekaj več člankov kot v preteklem . To po­ meni, da smo v preteklem dveletnem obdobju še n a j­ več pozornosti posvečali p rom etnim objektom . Bistve­ no je poraslo število člankov s področja gradbenih m aterialov, m edtem ko se je zm anjšalo število član­ kov iz področja h idrogradnje. P ojavili so se p rv i članki v zvezi s problem i v ar­ čevanja z energijo, k a r je v skladu z našim i sedanjim i stabilizacijskim i prizadevanji. Želeti je, da bi imeli v prihodnosti iz tega področja čim več člankov. V celoti lahko rečemo, da smo se v tem zadnjem dveletnem obdobju preusm erili od teoretičnih člankov (statika in d inam ika konstrukcij) bolj k praktičnim problem om (cestna gradnja , železnice, gradbeni m ate­ riali). Izm ed sta ln ih ru b rik je bila v tem obdobju n a j­ bolj regu la rna rub rika Iz naših kolektivov, zahvalju ­ joč vedno ažurnem u in neu trudnem u av to rju te ru b ri­ ke. R ubrika Iz inozem stva se je n ek a jk ra t pojavila v le tu 1979, je pa potem zastala, ker se nam še ni po­ srečilo p ridobiti stalnega av to rja za to rubriko. Izmed drugih ru b rik smo občasno im eli ru b rik e Iz naše za­ konodaje, Vesti iz d ruštev inžen irjev in tehnikov, J u ­ bileji in druge. Še vedno nam ni uspelo oživiti ru b ri­ ko M nenje in kritika. P rav tako še nism o dobili p ri­ spevkov za načrtovano rubriko V prašan ja in odgovori, čeprav bi b ilo za to rubriko lahko dovolj snovi iz n a­ še vsakdan je prakse. R ubrika Iz raziskovalne skupnosti, v kateri smo objavili sk ra jšan e prikaze rezu ltatov raziskovalnih n a ­ log, izdelanih v okviru R aziskovalne skupnosti Slove­ n ije je začasno zastala, k e r je bil ves p re je ti m aterial objavljen. Nedavno smo preje li od Raziskovalne skup­ nosti S lovenije zajeten sveženj m ateria lov še od 1976. le ta napre j, k i jih bomo pričeli postopom a objavljati m ed letom 1981. P ri vsaki številk i G radbenega vestn ika so bile ob­ jav ljene tu d i In form acije Zavoda za raziskavo m ate­ ria la in konstrukcij (razen v enem izjem nem prim em , ko teh inform acij nismo p reje li pravočasno). Vsebina nekaterih člankov je b ila ponekod dokaj ozko specializirana, tako da je lahko zanim ala le m a j­ hen krog strokovnjakov in ni m ogla zadovoljiti širok krog naročnikov G radbenega vestnika. P ri tem je t r e ­ ba upoštevati dejstvo, da je G radbeni vestn ik edina strokovna g radbena rev ija v Sloveniji, k je r naši stro ­ kovnjak i lahko ob javljajo najnovejša strokovna dog­ n an ja in raziskovanja. T reba je vedeti, da im a tiskana beseda v sve tu in p ri nas posebno težo v prim erjav i z drugim i sistem i razm noževalne tehnike. V elika n a ­ k lada G radbenega vestnika, ki sedaj znaša okoli 3200 izvodov, omogoča po eni stran i posredovanje strokovnih člankov velikem u številu gradbenikov, po drugi stran i pa jih izpostavlja dokaj široki strokovni k ritik i, kar zahteva od av to rjev posebno pozornost in odgovornost p ri sestav ljan ju teh člankov. To je tud i razlog, zakaj smo bili v p retek losti velikokrat v težavah zaradi po­ m an jk an ja kakovostnih strokovnih prispevkov. V zad­ Poročilo nadzornega odbora ZDGITS za N adzorni odbor je bil im enovan na redni skupšči­ ni ZDGITS, k i je b ila v Novem m estu. S estav lja li so ga tr ije sta ln i član i in tr ije nam est­ niki. Na seje nadzornega odbora so bili redno vab lje­ n i vsi člani. V m andatnem obdobju je im el NO štiri (4) seje, na ka te rih je bilo podrobno obravnavano zlasti poslovanje ZDGITS za polletno ozirom a celoletno ob­ dobje. n jem času se je to stan je nekoliko izboljšalo. Odzive na naše strokovne članke smo v pretek lih letih p re je ­ m ali tud i iz inozemstva, k e r G radbeni vestn ik anoti- ra jo v številnih Velikih dokum entacijsk ih cetrih v svetu. S redi le ta 1979, po redn i skupščini Zveze društev gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije 5. aprila 1979, je bil im enovan novi u rednišk i odbor G radbe­ nega vestn ika ob upoštevanju delegatskega načela. V uredn išk i odbor so bili delegirani predstavnik i društev gradbenih inženirjev in tehnikov. Istočasno je bil im e­ novan novi tehnični u redn ik in lektor. Sprem em be v uredniškem odboru v sredi leta 1979 so nekoliko upočasnile izhajan je G radbenega vestnika, tako da je v le tu 1979 izšlo m anj številk kot običajno. Ta zam uda je bila sicer nadoknađena v začetku leta 1980, tako da je bil celotni načrtovani obseg letnika dosežen (242 strani), vendar je to pustilo negativne posledice za poznejše izplačevanje avtorskih in u red ­ niških honorarjev v letu 1980. Leto 1979 je bilo nam ­ reč odločilno za izplačevanje av torsk ih honorarjev v naslednjem letu. K er smo v tem le tu imeli zaradi m anjšega števila izdanih štev ilk m anjšo vsoto izpla­ čanih honorarjev , je ta zm anjšan i znesek velja l tudi za leto 1980, v katerem je b ilo izdano več številk kot običajno, ker je b ila nadoknađena tud i zam uda iz leta 1979. A dm inistracija ZDGITS se je zelo potrudila, da je našla rešitev tega problem a. V le tu 1980 je G rad­ beni vestn ik izhaja l brez zam ude, tako da je zadnja štev ilka le tn ika izšla ja n u a r ja 1981. V zadnjem času nas ta ja vedno večji problem za­ rad i pravočasnega p ridobivanja oglasov za Gradbeni vestnik. Očitno organizacije v gradbeništvu nim ajo do­ volj sredstev za reklam o in propagando, tako da so zadnje številke G radbenega vestn ika skoraj brez ogla­ sov. N ajresnejši problem je p ridobitev barvnega ogla­ sa za naslovno stran . Težave s tem oglasom včasih ce­ lo zav irajo pravočasno izdajo revije. Sodimo, da n ika­ ko r ne bi kazalo opustiti oprem o prve stran i G radbe­ nega vestn ika z barvno fotografijo in jo zam enjati s cenejšo črno-belo fotografijo, k e r bi to pomenilo v ra ­ čan je za več kot 10 le t nazaj. Zato bi bilo nujno po­ trebno, da bi večje organizacije, če že ne m orejo za­ gotoviti več oglasov za G radben i vestn ik in ga s tem finančno podpreti, prevzele obvezo naročanja vsaj n a ­ slovne barvne s tran i z ustrezno fotografijo, in v do­ ločenem zaporedju skozi vse leto. S tem bi pripomogli k ohran itv i zunanje podobe G radbenega vestnika v prihodnje. Leto 1981 je jub ilejno 30. leto izhajan ja G radbe­ nega vestnika. Ko se bo to leto izteklo, bomo p rip ra ­ vili izčrpno poročilo o 30-letnem izhajan ju G radbene­ ga vestn ika z ustrezno dokum entacijo. Objavljeno bo v zadnji številk i letnika. P odatk i o finančnem poslovanju G radbenega vest­ n ika so vsebovani v finančnem poročilu Zveze društev g radbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije, v katerem so podani tud i u tem eljeni predlogi za zvišanje indivi­ dualne in gospodarske naročnine v prihodnjih letih. Glavni in odgovorni urednik Sergej Bubnov leto 1979— 1980 V m ejah svojih pristo jnosti smo vseskozi sprem ­ lja li delo predsedstva in izvršnega odbora ZDGITS ter občasno tud i delo posam eznih komisij. Prisostvovali smo tu d i nekaterim strokovnim ekskurzijam , k i jih je o rganizirala ZDGITS. Podrobno smo se seznanili tud i z delom inven tu r­ ne kom isije. Na se jah NO je bilo ugotovljeno, da je ZDGITS v pretek lih dveh le tih gospodarsko uspešno poslovala. Tako so prihodki ZDGITS v le tu 1979 zna­ šali 4,386.643 din, odhodki pa 3,960.133 din. Presežek je bil 426.510 din. V le tu 1980 so znašali prihodki ZDGITS 3,577.771 din, odhodki pa 3,111.331 din. Presežek je to­ rej b il 466.440 din. Poleg NO so se z zaključnim računom, finančnim planom , planom dela in analizo delovanja ZDGITS za zadnje m andatno obdobje seznanili še izvršni odbor ZDGITS in predsedstvo, tako da so bila D ruštva po svojih delegatih sproti obveščena o poslovanju ZDGITS. Zadevna dokum entacija s stran i strokovne službe Zveze je bila vzorno pripravljena. G lavne poslovne dejavnosti Zveze so bile: izdaja­ n je G radbenega vestnika, p rire jan je sem inarjev za strokovne izpite iz gradbeništva, organiziranje ekskur­ zij, izdajan je strokovne litera tu re , strokovna p redava­ n ja in sodelovanje z Raziskovalno skupnostjo SR Slo­ venije. Zveza je poslovala v sm islu splošnih stabilizacij­ sk ih ukrepov. Zveza sedaj združuje 11 društev . Ta d ruštva še vedno ne pokrivajo celotnega ozem lja SR Slovenije. Število društev se v p rim erjav i s p re jšn jim obdobjem ni spremenilo. Zveza je večini od obstoječih društev nudila ra z ­ novrstno pomoč, razm išlja pa se tud i o tem , kako bi to pomoč in sodelovanje še okrepili in razširili. Od ob­ stoječih društev je večina aktivnih. Glede na priporočila s p rejšn je skupščine pa ugo­ tavljam o, da smo še vedno prem alo ak tivn i, kad a r gre za strokovnopolitične družbene odločitve. Naš strokov­ ni kader bi na tem področju lahko odigral še pom em b­ nejšo vlogo. S tan je pa se je tudi tu že precej izbolj­ šalo. Nadzorni odbor ZDGITS predlaga Skupščini, da da razrešnico sedanjim organom Zveze in da jim izre­ če priznanje za njihovo uspešno dvoletno delo. Posebno priznan je s stran i skupščne pa zaslužijo tud i delavci strokovne službe Zveze za solidno oprav­ ljeno delo. Predsednik NO: Dragan Krajnc, dipl. inž. gradb. Poročilo komisije za regulativo pri zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije za obdobje med skupščinama 1979—1981 K om isija za regulativo p ri ZGIT Slovenije je v obdobju m ed zadnjo in današn jo skupščino usm erila svojo dejavnost predvsem v nadaljevan je razprav v zvezi s predvidenim i sprem em bam i in dopolnitvam i zakona o graditv i objektov iz 1. 1973. To tem atiko je IS SRS predložil v treh varian tah — osnutkih, vendar do sp re je tja sprem em b p ri zako­ nodajn ih organih še ni prišlo. Poseben problem je bil tu d i v tem , k er si je naša kom isija to nalogo zadala v okv iru program a dela sam oiniciativno. Težko je bilo p ridob iti posamezne osnutke — varian te sprem em b pri republiških, organih. To se je sedaj rešilo tako, d a bo p redstavn ik ZGIT Slovenije član republiške kom isije za p rip ravo sprememb. Delo kom isije za regulativo je. d a v z tra ja p ri že predvidenih osnutkih in v bodoče de­ la n a naslednjem : 1. N atančno je potrebno navesti sestavne dele p ro­ jek tov , k e r so sedanje navedbe preveč pavšalne. Za družbene investicije je treb a zagotoviti eksaktnejšo kontro lo projektov (eventualno zunanjo kontrolo) zu­ naj pro jek tivne organizacije, ki je p ro jek t izdelala. Določiti je treb a oprem o in vezavo projektov. 2. P ri kazenskih določbah zakona o grad itv i ob­ jek tov je nujno vnesti tud i odgovornost za OZD, ki nastopajo kot nadzorne institucije, inženiringi ali sve­ tovalci in vodijo oziroma nadzorujejo gradnjo ob jek­ tov. 3. P ri kazenskih odločbah je treba vnesti tu d i od­ govornost za fizične osebe, ki oprav ljajo p ro jek tan tske sto ritve brez zadevnega dovoljenja. 4. Več reda je treba vnesti v individualno gradnjo, k je r ne gre samo za vključitev objekta v okolje, am pak tu d i za zelo resno problem atiko varnosti objekta na našem seizmološkem delikatnem področju. Osnovno vodilo dopolnila in sprem em b zakona o g rad itv i objektov je v doslej izdelanih osnutkih n a ­ ravnano k odpravi motenj n a jugoslovanskem gradbe­ nem tržišču (zapiranje v posam ezne te rito rialne enote) in k sprostitvi pogojev za registracijo pro jek tivn ih o r­ ganizacij. K om isija je ugotovila, da n i b il izpolnjen program inovacije predpisov in JU S za obdobje 1975 do 1980 po zveznem program u. Tudi sprejem nekaterih JU S je b il sp re je t mimo naše ZGIT Slovenije ozirom a kom i­ sije za regulativo. To je predvsem JU S s področja toplotne tehnike U J .5 , š t 510, 520, 530 in 600, k i so nepopolni. Za JU S V E Z. 096 s področja stabilnosti in nosil­ nosti jeklenih konstrukcij je ugotovljeno po razpravi v G radjevinaru , št. 1/1981, da je predpisan način r a ­ čunskega postopka nevaren in ogroža varnost kon­ strukcije. Iz razgovora s predstavnik i Zavoda za standard i­ zacijo ni bilo razb ra ti večje pripravljenosti, da n a jde­ jo stične točke z našo organizacijo. Pogovarjam o pa se z JUDIMKE, k je r je navzoč tudi p redstavn ik naše or­ ganizacije, da se to s tan je uredi. K om isija za regulativo dela na inovaciji PBAB te r p rav iln ika o izgradnji zaklonišč in še nekaterih drugih pravilnikih. Zaželeno bi bilo več sodelovanja p ri gornjih problem ih s stran i našega članstva, pred­ vsem pa posam eznih društev. Doslej nism o p reje li no­ benih pobud. K om isija za regulativo ZDGIT Slovenije je po svojem predstavniku, ki je tud i član SGIT Jugosla­ vije, sodelovala p ri reševan ju problem atike jugoslo­ vanske gradbene regulative. Zveza GIT Jugoslav ije je že na svoji le tn i skup­ ščini leta 1977 ugotovila akutno problem atiko jugoslo­ vanskega gradbeništva in njegove povezave v okviru neke zvezne institucije, tj. ne organa zvezne uprave, am pak na sam oupravni in delegatski osnovi konstitu i­ ranega zveznega sveta. N aša pobuda je bila na sestanku Zveznega izvrš­ nega sveta dne 3. 3.1981. podprta s sklepom, da se na zvezni ravni fo rm ira Svet za gradbeništvo ko t kolegij­ sko telo za stalno sodelovanje in koord in iran je repub­ liških in pokrajinsk ih organov, p risto jn ih za gradbeni­ štvo, sam oupravnih in drug ih organizacij, zbornic in splošnih združenj, u sk la jen ih z institucijam i zakona o sistem u državne uprave ZIS in zakona o zveznih or­ ganih uprave. To je potrebno u red iti tu d i za našo SRS. V okviru takega sveta naj b i se razprav lja lo p red ­ vsem o politiki p rogram iran ja zakonske in tehnične regulative in g radn je objektov, o napredku znanstve- no-raziskovalne dejavnosti, o program ih ukrepov v iz­ rednih okoliščinah (potresi, e lem entarne nezgode) itd. Ta pobuda je potekala iz naših vrst. Izražena je bila na le tn ih skupščinah ZGIT Slovenije. Da je p ri­ šlo do take realizacije, smo lahko zadovoljni. To pa nas tud i obvezuje k še večji aktivnosti v naših vrstah . Ne m anjka nam problem atike, ki se dnevno pojavlja p ri g radn ji objektov. Branko Rosina IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP SLQVENUACESTE — TEHNIKA, LJUBLJANA Gospodarjenje v letu 1980 Delovna organizacija SGP S lovenija ceste Tehnika je v lanskem le tu dosegla naslednje finančne rezulta­ te poslovanja: celotni prihodek 7.508,714.000 din dohodek 1.799,700.000 din povprečni mes. neto OD na zaposlenega 8.157 din akum ulacija 255,922.000 din izguba IGM 66,201.000 din — da so tud i v zaposlovanju dosledno sledili d ruž­ benim sm ernicam , saj so obseg zaposlenosti v tuzem ­ stvu znižali za 1,6 %>. Zaključna ugotovitev je ta , da so se lan i srečavali z množico organizacijskih problem ov, ki so povzročali mnogo jalovega dela in odtok dohodka iz delovne o r­ ganizacije. Leto reorganizacij je torej za n jim i in s lab ­ ši poslovni rezu ltati jim bodo spodbuda za doseganje boljših v letošnjem letu. Pomanjkanje ključnih materialov ovira proizvodnjo število zaposlenih iz u r 6630 delavcev število delavcev po stan ju 6340 delavcev Celotni prihodek kot vrednostni izraz opravljenih del je sicer presegel načrtovani znesek, toda dohodek ko t kvalita tivn i izraz poslovanja ni bil dosežen v p la­ n iran i višini. Glede na visoko inflacijsko stopnjo je treba poleg nom inalnih indeksov analiz irati tu d i rea lne indekse rasti: Indeks ra s ti 80/79 nom inalni realni celotni dohodek 131 97 dohodek 114.8 85 čisti dohodek 10 1 74,8 zaposlenost 96,6 P ri ocenjevanju uspešnosti poslovanja v zaostre­ n ih in neugodnih razm erah je treba kot globalno oce­ no spreje ti ugotovitve: — da dosežene finančne rezu ltate v dani gospodar­ ski s ituac iji k ljub vsem u lahko ocenim o kot zadovo­ ljive: — da so b ila stabilizacijska p rizadevan ja delavcev močno prisotna, k ar se vidi zlasti na področju veča­ n ja realnega prihodka, politiki nag ra jev an ja te r zni­ ževanju n ad u r in neopravičenih izostankov, — da so v letu 1980 dosledno izvaja li stališča d ruž­ benoekonom ske politike o nu jnosti pog lab ljan ja sode­ lovanju z deželami v razvoju in povečevanju izvoza (aktivnost v Iraku, NDR in ZRN), — da sta obe bivši delovni organizaciji dosegli ze­ lo veliko stopnjo in tegriranosti te r enotnosti na eko­ nomskem, sam oupravnem in političnem področju de­ javnosti, L anska sprem ernha vrednosti d inarja , ekonomski ukrep i in zm anjšanje uvoza so povzročili m otnje v p re­ sk rb i z reprom ateriali. To je n a jh itre je prizadelo m e­ ta lu rško dejavnost. Betonskega železa je začelo p r i­ m anjkovati že avgusta 1980, pločevine in nosilcev sep­ tem bra - oktobra, ploščatega jek la oktobra itd. K er že­ lezarne niso imele deviz za reprom aterial, je nastal p repad m ed potrebam i predelovalne industrije 6,8 milij. ton in kapacitetam i surovinske industrije. T renutno železarne z lastno proizvodnjo pokrivajo komaj 60 °/o potreb po jeklu. Razliko smo v m inulih le tih pokrivali z uvozom polizdelkov (gredic) iz vzhodnih dežel, sedaj z zaostritv ijo uvoza pa to n i več mogoče. Ze prej do­ kaj rah lo ravnotežje na trgu se je popolnoma porušilo. Posledice tega so nestabilne cene, oblikovane na pod­ lagi kvazi sam oupravnih sporazum ov (tudi 100 °/o v iš­ je od odobrenih), zahtevki za vnapre jšn je plačilo in d ruge oblike izsiljevanja; to pa vse skupaj ni zago­ tav lja lo zanesljive dobave in spoštovanja dogovorjene­ ga roka. Sporazum i SCT so realiziran i približno 50 °/o. D rugi plaz je sprožila podražitev energije, k i je posredno vplivala na proizvodnjo cem enta, keram ike opeke, apna, transpo rt ipd. Posledice podražitve ener­ gije so se odražale predvsem na pom anjkanju cem enta in neurejenosti cen tega m ateria la , na pom anjkanju goriv in na neurejene cene IGM, k a r je to panogo po­ stavilo v nevzdržen položaj in j i odvzelo vsakršno r e ­ produktivno sposobnost. Vsi gornji problem i so lan i povzročali hude m otnje v dejavnosti SCT. Letos pa so po sprostitvi cen in za­ rad i delovanja zakonov ponudbe in povpraševanja še h u je narasli m ateria ln i stroški. Razkorak med ponud­ bo in povpraševanjem v gradbeništvu nazorno kaže nasledn ji izvleček iz ankete splošnega združenja g rad ­ ben ištva in IGM Slovenije o gradbenih m ateria lih v SR Sloveniji: V rsta m ateria la Enotam ere Potrebe v 1981 Nezagot. v 1981 Nezagot. »/o cem ent rin fuza tone 480.100 28.630 6,0 vreče tone 76.300 11.490 15,1 betonsko železo gladko tone 82.300 50.220 61,0 rebrasto tone 31.990 24.950 78,0 m reže tone 34.460 13.570 39,4 p a ten tiran a žica tone 1.370 1.260 92,0 žarjena žica tone 865 380 43,5 žičniki tone 1.160 555 47,8 les hlodovina m 3 105.235 47.575 45,2 rezan les m 3 66.880 27.270 40.8 opažne plošče m 3 332.840 44.220 13,3 nosilci UNP tone 12.900 6.800 54,0 črna pločevina tone 10.100 2.900 29,0 agregati za norm beton m 3 2,143.800 111.400 5,0 pesek za m alto m 3 257.600 31.600 12 3 Č eprav se v SCT izredno trudijo , da bi zagotovili osnovne m ateria le za norm alno proizvodnjo, bodo za n eka te re od njih, skladno s tržnim i razm eram i, ven­ darle m orali spreje ti dodatne ukrepe te r p ris ta ti na težke pogoje, ki jih za te m ateria le zahtevajo proiz­ vajalci. V ir: SCT GLAS KOLEKTIVA, št. 4/81 Schwedt — dobro sodelovanje z Nemci in Japonci N em ška dem okratična republika je izgradnjo seda­ n je faze Petrokem ičnega kom binata v Sch w edtu zau­ p a la japonski firm i TOYO ENGINEERING CORPO­ RATION — TEC. TEC je po pogodbi, podpisani 29.12. 1977, odstopil gradbena in m ontažna dela Rudisu T rbovlje. V rednost del je znašala 63,000.000 US do lar­ jev , vendar bo zaradi sprem em b in dodatnih del konč­ na vrednost dosegla sto m ilijonov dolarjev. To je do­ slej naj večji projekt, ki ga je Jugoslavija izvajala v NDR. Vsi neprocesni objekti: kuh in ja z restavracijo , re ­ cepcija, trgovina, pošta, gradbiščna menza, upravna stavba, laboratoriji in drugi so bili pogojeni po siste­ m u n a ključ, so dokončani in predani investitorju . Vsa gradbena dela je Rudis zaupal GP Tehniki, kasneje SCT. K ot kooperanti so sodelovali še IMP L jubljana, LTH Škofja Loka, Rade K ončar Zagreb in drugi. D rugi del pogodbe p redstav lja jo procesni objekti, k i tvo rijo tehnološki del rafinerije . G radbena deia na teh ob jek tih je skupaj z GP Tehnika oziroma SCT iz­ vaja lo tud i G P Obnova, na principu združevanja dela in sredstev na dohodkovnem odnosu, pozneje sta kot kooperan ta sodelovala še G radbinec iz K ra n ja in In ­ g rad iz Celja. Montažo in ostala dela so izvajali Mon- tin g Zagreb, A ntikor Beograd, H idrom ontaža M aribor in V atrosta lna Zenica. Dela bodo končana oktobra letos. Na tem gradbišču je bilo v največjem razm ahu del zaposlenih več kot 3000 delavcev, od tega več kot 2000 Jugoslovanov iz nekaj več kot 20 delovnih organizacij, n a površini 2,5 km 2. Uspešna izvedba tako kom pleks­ nega in obsežnega p ro jek ta je m ožna samo z enotnim organiziranjem vseh delovnih organizacij na principu združevanja dela in sredstev v dohodkovni odvisnosti pod enotnim in sam ostojnim vodstvom, ki v celoti od­ govarja za rezultate dela. S tem so onemogočeni p a r­ cialn i in teresi posam eznih udeležencev v poslu in edi­ na gonilna sila je skupen in teres za uspeh, katerem u se vsi podrejajo. Seveda pa m ora biti do podrobnosti izdelana organizacija deda, ki služi kot vodilo za izva­ ja n je n a gradbišču in kot model za sprem ljan je po­ slovnega procesa v m atičnih organizacijah. Jasno m o­ ra jo biti opredeljene pristojnosti, odgovornosti te r p ra ­ vice in dolžnosti. P ravila poslovnega obnašan ja m orajo b iti ja sn a in vsebovana v sam oupravnih sporazum ih. E nako sankcije za nespoštovanje istih. P ri tako kom ­ pleksnih delih res ne sme p riti do zakasnitve ka te re ­ koli b istvene faze delovnega procesa. Dela v Schw edtu se zaključujejo. Japonski p a rtn e r TEC, p redstavnik investito rja Industrie A nlage Im port — IAI in končni uporabniki so z deli zadovoljni. To še posebej, ker so izvršena v rokih te r kakovostno. Izva­ ja lc i pa so si s tem pridobili še novo pom em bno refe­ renco za pridobitev nadaljn ih del v NDR. Dve novi hali in prizidek v Litostroju Investito r Titovi zavodi Litostroj bo zaradi pove­ čan ja zmogljivosti, ob sedanji jek lo livam i zgradil dve hali. P ro jek te je izdelal P ro jek ting biro L jubljana. Ob koncu lanškega leta so delavci SCT pričeli s p rip ra v ­ lja ln im i deli na gradbišču. P redračunska vrednost za obe hali in prizidek s skupno površino 10.040 m 2 znaša 185 m ilijonov d in a r­ jev. Vsa dela, gradbena, obrtn iška in zunanja ureditev so prevzeta na ključ. Dovršitveni rok ze 1. maj 1982. Mala hala bo dolga 121,85 m, razpon bo 24,30 m. Razm ak med stebri bo 10 m, n a višini 14,90 m bodo že- lezobetonski ločni elem enti z vrhom 17,70 m nad tlem i. Nad lokom bo še lan terna visoka 2,20 m. V elika hala bo im ela razpon 30 m in dolžino 121,40 m. Na višini 18,30 m glavnih stebrov bodo m ontirani p refabriciran i loki ta ­ ko, da bo skupna višina vključno z lan ternam i 24 m. V m ali hali bo 60 tonska, v veliki pa 80 tonska žerjav ­ na proga. V veliiki bo tudi nova elektro peč, težka 250 ton, za katero bodo posamezni tem elji do 8,50 m glo­ boki. V tej peči bo možno u livati 25 ton težke odlitke. N ajtežje delo gradbincev bo betoniranje dveh stebrov v spoju zahodne in južne hale in pa 24 m dolgega ter 2,20 m širokega in 2,80 m visokega nosilca (teže 250 ton) na višini 15 m od tal. Za podporno konstrukcijo opaža nosilca, bodo uporabili Sisak cevne elem ente, kot pri g radnji mostov. Vsi m ontažni elem enti, nekateri težki tudi po 27 ton se sproti izdelujejo v IBK Črnuče in s posebnimi vozili dostavljajo na objekt. K er je okoli sta re jeklo livarne polno polizdelkov L itostroja, je na sam em gradbišču izredno malo m anipulativnega pro­ stora. Stanovanjska gradnja šepa Način financiran ja je sedaj nekoliko sprem enjen. Od gradnje za trg se p rehaja v g radnjo za znanega kupca, pričakovalca stanovanja, ki nastopa kot soinve­ stitor. Takšen p rim er je p ri g radnji stanovanj v Trno­ vem v L jubljani. Poslovne banke v prim erih gradnje za znanega kupca, izvajalcem n e omogočajo najetje kredita, kupnine pa pritekajo izredno počasi ali pa sploh ne. Vse to onemogoča norm alno izvajan je del na gradbišču in kot posledica so prekoračitve dovršitvenih rokov. V večjem obsegu se trenu tno izvajajo dela na treh soseskah: v Trnovem , za Bežigradom na BS-3 in v Ši­ ški v ŠS 8/2. V p rip rav i pa sta za letos še soseski ŠS 4-1 S tara cerkev v Šiški in Kuzm ičeva za Bežigradom. Medicinska fakulteta v Ljubljani Veličastna zgradba, M edicinska faku lte ta , je v b li­ žini K liničnega centra. Dela so se pričela že le ta 1976, do III. gradbene faze sta sodelovala tud i G radis in Ob­ nova. Nosilec g radn je je SCT, tozd G radnje iz L jub­ ljane. V rednost do sedaj izvršenih del je okoli 250 m i­ lijonov dinarjev. Vsa oprem a je p ro jek tirana iz uvoza, ta pa je se­ daj otežkočen in se dela ne m orejo zaključiti. Zaradi izredno zapletene no tran je oprem e in posebnih insta­ lacij, so tud i g radbena dela zeflo zahtevna, saj se zaradi uvožene oprem e sproti p ro jek tira jo in izvaja jo no tran ja dela. Partizanski put iz Beograda gradi v Jordaniji Im enovana organizacija je p revzela v Jordaniji izgradnjo 87 kilom etrov dolge avotceste nedaleč od Amana. V rednost del je 29 m ilijonov dolarjev. P a r ti­ zanski pu t trenu tno grad i v Libiji, Zam biji in Sudanu. Jo rdan ija bo to rej če trta država, k je r bodo zaposlili svojo m ehanizacijo. Otvoritev severne vpadnice v Ljubljano O tvoritev je b ila 24. ju n ija 1981 ob navzočnosti številnih družbenopolitičnih delavcev. Nova 4,5 km dolga in delno štiripasovna vpadnica bo o la jša la p ro­ m et iz šta jerske sm eri mimo Črnuč, do p rik ljučka na Titovo cesto v Stožicah. Vozila bodo tudii po tej cesti h itre je obšla Črnuče v sm eri p ro ti severu, zlasti proti Brniku. Seveda pa bo nujno po trebno n adaljevati g rad­ n jo severne obvoznice v sm eri pro ti p rik ljučku na za­ hodno obvoznico, ki bo odprta konec septem bra. Šele s to dograditv ijo bo dosežena učinkovitost obvoza okoli L jub ljane v sm eri proti Postojni. V Brežicah 20. tozd SCT 29. ju n ija so delavci vseh tem eljn ih organizacij in delovne skupnosti v SCT z uspelim referendum om od­ ločali o vk ljuč itv i delavne organizacije Proizvodnja km etijske m ehanizacije Brežice kot tozd v DO SGP SCT. E nak postopek so že 24. aprila izvedli v delovni organizacija PKM Brežice. Dosežek — milijon ton asfalta v Črnučah 2 1 . m a ja letos je števec na kom andnem pultu v tovarni asfa lta v Črnučah pokazal številko m ilijon ton proizvedene asfaltne mase. Tovarna firm e AMMANN iz Švice s kapaciteto 300 ton/uro, je začela obratovati 26. 4. 1978, z začetkom asfaltn ih del na letališču B rnik Za prevoz m ilijona ton asfa lta je m oralo pod mešalec 40.000 petindvajsettonskih vlačilcev, k i bi v razm aku po 50 m etrov naprav ili 2000 km dolgo kolono (polovico poti do Iraka). S proizvedeno maso b i lahko asfaltirali 7,5 m široko vozišče v debelini 20 cm v dolžini 266 km. to pa je razdalja od K opra preko L jub ljane in še 10 km dalje od Zagreba. Delovni uspeh tozda Gradnje Ljubljana v Zagrebu 2. ju lija letos je M ilka Planinc, predsednica CK ZKH odprla začetek proizvodnje industrijske elektro­ nike v m odernih novozgrajenih dveh halah v Janko- miiru v Zagrebu, katerih investitor je SOZD Rade Končar. Obe hali skupaj zavzem ata 7200 m 2 površine. Vir: SCT — GLAS KOLEKTIVA št. 5, 6 in 7/81 Koliko stanovanj gradi Konstruktor? Delovna organizacija SGP K onstruk to r je dokaj pomemben graditelj stanovanj, saj je sposobna letno zgraditi tisoč stanovanjskih enot. S tanovanjska grad­ n ja je doslej p redstav lja la 2 1 °/o vseh gradenj, v te ­ m eljni organizaciji G radbeništvo M aribor pa celo 30 “/o. Zia 'letos predvidevajo, da bi samo v M ariboru zgradili 893 stanovanj, in sicer 635 v Novi vasi I, 60 stanovanj v Gregorčičevi ulici, 60 v P ris tanu in 138 stanovanj v S-32 na Pobrežju, m edtem ko bi 107 stanovanj zgradili v okolici M aribora. P ri tem niso všte ta stanovanja, ki jih bodo grad ile TOZD G radbeništvo Pom urje v M ur­ ski Soboti, G radbeništvo G ran it v S lovenski B istrici in G radbeništvo G radbenik v Lendavi. Projekti v rekordnem času P ro jek tan tska skupina sek to rja za industrijske gradnje PTB - K om unaprojekt je konec letošnjega j a ­ n u arja prevzela zahtevno nalogo za izdelavo pro jek tne dokum entacije nove tovarne h igienskih proizvodov Lek Lendava. Investitor Lek L ju b ljan a je zahteval, da se izdela kom pletna tehnična dokum entacija faz PGD v dveh mesecih. Investito rji v zadnjem času moč­ no sk rajšu je jo čas za izdelavo projektov. Naročil je pač vedno m anj, zato pa p ritisk naročnikov glede term inov in v rs te .d ru g ih zahtev vedno večji. Skupina pro jek tan tov je takoj pridno prije la za težavno dello in pričela z razčiščevanjem program a, ko­ ord in iran jem z investitorsko tehnološko skupino in so­ delovanjem s kooperantom instalacij IM P M aribor. Z lasti v drugem mesecu je p ro jek tan tsko delo lepo po­ tekalo. Poleg glavnega proizvodnega objekta je bilo treb a sp ro jek tira ti še 7 sprem ljajočih, vendar sam o­ sto jn ih objektov in izdelati tud i p ro jek t ureditve oko­ lja . Sedaj, ko je delo v dogovorjenem času opravljeno, so zadovoljni p ro jek tan tje in investitor. Izračun toplotnega in parnega prehoda skozi večslojne stene N aši novi predpdsi (JUS U. J5 500-600) zavezujejo p ro jek tan te , da izvedejo boljšo in optim alno toplotno zaščito zgradb, potrebna je analiza toplotno izolacij­ skih, parodifuzijsk ih in toplotno stabilnostnih kon­ strukcij. Analiza je zam udna in ni enostavna. Zato so se v SGP K onstruk tor lotli izdelave program a za iz­ raču n toplotnega in parnega prehoda skozi večslojne stene na n jihov tehnični terminali Isk ra DATA C-13. To je bilo skupinsko delo inženirjev, ki so računaln i­ ški program sami izdelali. Z danim program om so dosegli h itro in strokovno p rev erjan je predlagane izvedbe konstrukcije, tako da usteza glede toplotne izolacije, difuzije vodne pare in toplotne stabilnosti. Omogočili so h ite r in ekonomičen način p ro jek tiran ja , saj p ro jek tan t v nekaj m inutah dobi rezu ltate analize za predlagano konstrukcijo. Vir: GLASILO KONSTRUKTORJA, št. 4/81 S G P P IO N IR , N O V O M E S T O Nova dela V letošnjem aprilu in m aju so bili z investitorji dogovorjeni naslednji pom em bnejši posli in sklenjene pogodbe: — s K rko — farm acevtika, kem ija, kozmetika, zdravilišča. Novo m esto v obrat za proizvodnjo stek le­ n ih izolacijskih vlaken. Investicijska vrednost je 125,000.000 din, — prav tako s K rko Novo mesto, za izgradnjo I. faze hotela v Šm arjeških Toplicah. Investicijska v red ­ n o st 152,375.421 din, —• s S tavbno zem ljiško skupnostjo občine Novo mesto, za izgradnjo kom unalnih naprav v kare ju -L« na Novem trgu v Novem m estu. Investicijska vrednost 14,347.749 din, — z ADRIAMONT R ijeka, za nadaljn jo izgradnjo objektov V. faze stanovanjskega naselja Š kurin jska D raga Rijeka. Investicijska vrednost 137,715.902 din. — z ISKRO-AVTOM ATIKA CSA L jub ljana za g radnjo nove tovarne TOZD ELA v Novem mestu. Investicij ška vrednost 92,450.000 din, — stanovanjsk i bloki skupine »A«, Cesta herojev (gradnja za trg). P red računska vrednost 100,969.784 din, — s KURIVO PRODAJA L jubljana, za gradnjo I. faze prodajnega cen tra v L jub ljan i. Investicijska v red­ nost 49,898.567 din, — s Tovarno celuloze in pap irja D j uro Salaj K r­ ško, za gradnjo čistilnih naprav. Investicijska v red ­ nost 94,428.000 din, — s podjetjem KOVINAR Novo mesto, za gradnjo proizvodne hale v Novem m estu Investicijska v red ­ nost 18,725.605 din, — s Stam beno poslovna zgrada Kurilovec 10. Ozalj (gradnja za trg). P redračunska vrednost 29,048.539 dim, — s Stam beno zadrugo Zagreb, aneks k pogodbi za izgradnjo in frastruk tu rn ih objektov stanovanjskega nase lja na Cresu. Investicijska vrednost 106,640.501 din. Delo v projektivnem biroju, oddelek Zagreb V sestavi TOZD pro jek tivn i biro PIO N IR že dve leti obsto ja projektivni biro, oddelek Zagreb, k i je osposobljen za celotno izdelavo pro jek tne dokum en­ tac ije arh itektonsko gradbenih projektov visoke g rad ­ nje. Oddelek je kaj hitro vzpostavil poslovne stike z tam kajšn jim i investitorji. Tako npr. z D. I. DELNICE, k i m u je poveril p ro jek tiran je vseh objektov, ki jih iz­ v a ja po lastnem sistemu. Pom em bnejši objekti iz te g rad n je so: — šola za mladino s poškodovanim sluhom na Reki, — restav racija družbene p reh rane v Delnicah, — v rstne hiše v M ostarju, — nekaj poslovnih objektov v Zagrebu in Splitu, — kom peks objektov za potrebe Petrokem ije na K rk u z zunanjim i ureditvam i, — m otel ob m agistralni cesti Zagreb-Reka. Poslovni stiki so vzpostavljeni tud i s tehnično- ekonom skim inženiringom iz Zagreba, dalje z EKS- PORTDRVO in drugimi. Za EKSPORTDRVO je bil izdelan tud i p ro jek t za razstavn i paviljon n a zagreb­ škem velesejm u. Ta investito r izdeluje stanovanjska nase lja v Italiji, A lžiriji in A vstriji, zato so možnosti za razširitev sodelovanja. Seveda pa tud i SGP P ionir poverja oddelku v Za­ g rebu izdelavo nekaterih projektov. Eden od tak ih je b ilo p ro jek tiran je stanovanjskega ob jek ta 5B v soseski »Sloboština« v Zagrebu. O bjekt im a 121 stanovanj in neto površino 10.910 m2 te r je horizontalno in v ertik a l­ no zelo učinkovit. D ruga težka naloga je b ila izdelava p ro jek ta za poslovno proizvodno enonadstropno halo za investito rja KRAJINA PUTEVI, Bihać. Sledilo je p ro jek tiran je enonadstropnih garaž v soseski Podbrež- nica, Velika Gorica. N arejene so tr i vrste teh garaž za 60 do 110 vozil. Izdelani so tud i idejni p ro jek ti m eha­ ničn ih delavnic za podjetje PREVOZ Brežice in za UNA TRANS iz Bihaća. Program 64 Krka Obsežno ki pomembno gradnjo objektov pod n a ­ slovom »Program 64 K rka«, je investito r Tovarna zd rav il K rka iz Novega m esta zaupal P ion irju po si­ stem u inženiring. Le za vsa instalacijska dela se je dogovoril neposredno z IM P L jubljana. S P ionirjem je b ila za gradbeno obrtn iška dela sk len jena osnovna pogodba in aneks v skupni vrednosti 340,000.000 din. P rv i gradbeni stro ji so zaorali v h rib ok tobra 1978 in do m arca 1979 izkopali te r odpeljali okrog 100.000 kubičn ih m etrov izkopa. G radbena jam a je bila v tem času p rip rav ljena za gradnjo objektov: kom presorska postaja , zaklonišče, skladišče surovin, visokoregalno skladišče KRKA II in KRKA III te r za farm acevtiko. A vgusta 1979 so pričeli gradnjo farm acevtike, kom pre- sorske postaje, ferm entacije in pilotne stene, v no­ vem bru pa toplarno in tako realizirali za približno 91 m ilijonov dinarjev. V ju n iju 198G so zastavili skladi­ šče surovin, čistilne naprave in energetske povezave. Lani v novem bru so pričeli še z adaptacijo obstoječe­ ga dela ferm entacije (hala B in D), letos pa še z zu­ nanjo ureditvijo. Tudi te g radnje sprem ljajo določene značilnosti in težave. Izrazito krašk i teren jo je zagodel že pri tem e­ ljen ju . T ri če trtine objekta farm acevtike so m orali te ­ m eljiti na pilotih, k a r se je pokazalo šele p ri izkopih. 60 m visok dim nik so tud i m orali postaviti n a 5 pilo­ tov. Del h riba so m orali zavarovati proti drsen ju s 63 piloti 0 100 do globine od 12 do 25 metrov. Tudi del skladišča surovin so m orali tem eljiti na pilotih. Ta de­ la so izvedli s pomočjo Geološkega zavoda iz L jub lja ­ ne. Ves čas g radn je jih je pestilo pom anjkanje osnov­ n ih gradbenih m ateria lov : cementa, betonskega jekla, opeke, konstrukcijskega jekla, stekla, alum in ija itd. Tudi vrem e ni bilo naklonjeno, zlasti ne le to šn ja dolga zima. Investito r pa se bori s težavam i p ri zagotovitvi sredstev in pri dobavi opreme. K er tovarna redno ob­ ra tu je je treba gradnjo neprestano u sk la jevati z doga­ ja n ji v tovarni. Navzlic naštetim zapletom gredo dela h k raju . V objekte so vgradili že približno 12.000 m 3 betoma, 1700 ton betonskega jek la, postavili so 20.000 m 2 vseh vrst opažev, sezidali 1500 m 3 nosilnih zidov, 3000 m 2 p redel­ n ih sten, om etali 10.000 m2 zidov itd. Postavili so okrog 400 ton jek lene konstrukcije, 7000 m 2 TRIMO strešnih in fasadnih elem entov idr. Vsi do zadnjega se trudijo, da bodo dela končali pravočasno in držali dogovorjene dovršitvene roke. Energetske težave pri gradnji novih objektov Večina investito rjev se p ri g radn ji novih objektov še vedno odloča za klasične kuriln ice na lahko in sred­ n je ku rilno olje. V endar pa vse kaže, da se bo treba preusm eriti na drugačne načine. V sam em m estu bo verje tno edina p rava rešitev, čim prej zgraditi skupno toplarno na trd a goriva. O bjekti izven ožjega m estne­ ga obm očja pa bi se m orali bolj u sm erja ti n a varče­ vanje s toploto z dobro izolacijo, povratn im i sistemi, sončno energijo, toplotnim i črpalkam i in podobno. Pio­ n ir se tu že nekaj le t aktivno vk ljuču je . Bil je izva­ jalec del v hotelu Term e v Čatežu, k je r je naj večja toplotna postaja v E vropi za rad ia to rsk i sistem s to­ plotnim i črpalkam i. Z arad i izjem nih ugodnosti je cena ogrevanja 7 -k ra t m anjša kot ogrevanje z mazutom. Sedaj izvaja P ion ir dela na tovarn išk i hali Iskre v Semiču, k i bo ogrevana s toplotno črpalko. Stroški bodo 4 -krat m an jši ko t z m azutom . Tudi v novem ho­ te lu v Š m arjeških Toplicah je predvideno ogrevanje s pomočjo top lo tn ih črpalk. S troški ogrevanja bodo 5 -k ra t m anjši kot z mazutom . Torej so, razen k u rjav e z naftn im i deriva ti še d ru ­ ge rešitve. Le poiskati jih je treb a in investitorjem prikazati vse prednosti. To posta ja p ri prevzem anju kom pleksnih poslov izredna naloga. V ir: glasilo PIO N IR št. 4-6/81 Bogdan Melihar In memoriam Profesor inž. Viktor Turnšek 19. avgusta nas je p re tres la vest, da je um rl inž. V iktor Turnšek, dolgoletni d irek to r Zavoda za raziska­ vo m ateria la in konstrukcij, redni univ. profesor U ni­ verze E dvarda K ardelja v L jub ljan i in družbeni de­ lavec. Zgorelo je srce dobrega in izredno dragocenega človeka širokega obzorja, nepozabnega p rija telja , delu za družbeni razvoj predane osebnosti, zlasti na po­ dročju g radbeništva in industrije gradbenega m ate­ riala. Rodil se je pred sedem desetim i leti. ki bi jih do­ polnil le tos 29. novem bra. Po končanem študiju leta 1936, ko je diplom iral na gradb. oddelku Tehnične fa ­ ku ltete U niverze v L jubljani, se je strokovno izpopol­ n jeval v Švici p ri prof. dr. M. Rošu v Institu tu EMPA v Ziirichu, kasn e je pa v P arizu v »Laboratories du Bä- tim ent e t des T ravaux Publiques« p ri prof. L’H erm itu posebno n a področju arm iranega betona. Leta 1939 je bil s tega področja objavljen n jegov p rv i članek v ča­ sopisu »Tehnički list«. Od ta k ra t da lje ga ta tema, ki je postala spet ak tualna v zvezi s potresno problem a­ tiko, sp rem lja skozi vse življenje. V NOB je sodeloval od le ta 1941 dalje. Po vrn itv i iz koncentracijskega taborišča ga najdem o na različ­ n ih odgovornih mestih, dokler ni le ta 1951 prevzel m e­ sto d irek to rja ZRMK, ki ga je uspešno vodil polnih 25 let, ko je šel v pokoj. V tem času je bil dve m andatn i dobi poslanec Skupščine SR Slovenije, p redsednik sveta za znanost in ku ltu ro IS Skupščine SR Slovenije, dolgoletni podpred­ sednik in predsednik Zveze jugoslovanskih labora to ri­ jev, predsednik Zveze raziskovalnih organizacij Slove­ nije, dolgoletni član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, član Zveznega kom iteja za koordinacijo znan­ stvenega dela, dolgoletni član uredniškega odbora G rad­ benega vestn ika, nekaj časa član odbora za podelitev nagrad AVNOJ in ak tivn i član Zveze d ruštev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Danes je jugoslovansko gradbeništvo na zavidljivi stopnji razvoja, ne zaostaja za tehnično najbolj razv i­ tim i državam i v svetu, k a r p riznavajo tud i po svetu. V iden p rispevek k tem u je dal prof. T urnšek kot raz­ iskovalec, ustanovitelj in organizator številnih znan­ stveno raziskovalnih nalog, k i jim je posvetil naj večji del svojega življenja. Razvil, vodil in usm erjal je delo ZRMK te r ga po­ vedel na sam ostojno pot raziskovalne in preiskovalne organizacije, u stvaril je ekipe zelo sposobnih strokov­ njakov, k i bodo lahko uspešno reševali strokovne in znanstvene problem e, n a k a te re bodo nalete li v bodo­ če, vodil ozirom a sodeloval je p ri p lan iran ju in ra z ­ voju gradbeništva in industrije gradbenega m ateriala na različnih nivojih, organiziral je številna posvetova­ n ja in sem inarje o tehnologiji g radnje in gradbenih m ateria lih in p ri n jih aktivno sodeloval. N a n jih je seznan jal inženirje in tehnike z naj novejšim i izsledki stroke in z rezu ltati svojih raziskav. Od posebno pom em bnih raziskav navajam o: — statistično v rednoten je kvalite te na področju gradbeništva, k je r se določa enakom ernost proizvod­ n je in dosežena stopnja hom ogenosti p ri raznih vrstah tehnologije, — uvedel je kompeksno kontrolo kvalitete p ri iz­ g radn ji našega prvega odseka avtocest V rhnika—Po­ sto jna v obliki tender j a, ki je razširjena oblika teh ­ ničnih pogojev. Ta tender je bil uporab ljen in se še upo rab lja po vsej državi p ri g radnji avtocest. Na področju tehnologije v industriji gradbenega m ateria la je delovanje ZRMK prilagaja l vsakokratnim ekonom skim pogojem. Sodeloval je p ri m odernizaciji opekarn, cem entarn, industriji betonskih polizdelkov in sodobnih separacij. P ra v tako je uvedel preiskavo gradbene m ehani­ zacije, od k a te re je odvisna kvalite ta izvršenih del. A ktivno je sodeloval p ri izbiri težke m ehanizacije pri g radn ji avtocest, najprej p ri g radn ji avtoceste L ju b ­ ljan a—Zagreb. Na področju gradnje cest je ZRMK sam pričel z izvajan jem prv ih del na stabilizaciji ta l in voziščne konstrukcije, s čim er je u s tv a ril pogoje za danes ši­ roko uporabo tega načina gradnje. Od skopskega po­ tresa le ta 1963 dalje je prof. T urnšek s sodelavci p r i­ čel s teoretičnim i in eksperim entalnim i raziskavam i, povezanim i s tak ra t po svetu neobdelano problem atiko zidanih zgradb. N ašel je korelacijsko enačbo m ed li- m itno horizontalno in vertikalno obrem enitvijo; sve­ tovna lite ra tu ra jo om enja s priznavanjem avtorstva prof. Turnšku. M etoda sanacije, razvita v ZRMK pod njegovim vodstvom pri po tresu v F urlaniji, je uradno priporočena v pokrajin i F u rlan ija - Ju lijsk a k ra jina ; p rav tako je u radno sp re je t način preračunavanja zgradb prof. Turnška, s čim er si je pridobil v Italiji velik ugled. R ezultati n jegovih raziskav uvrščajo prof. T u rn ­ ška m ed vodilne svetovne strokovnjake, saj njegove izsledke citirajo in uporab lja jo povsod, k je r se u k v a r­ ja jo s seizmično odpornostjo zidanih zgradb. Za svoje delo je p re je l p e t visokih državnih od li­ kovanj, od katerih je zadnje, red dela z rdečo zastavo p re je l na letošnjem občnem zboru Zveze društev g rad ­ ben ih inženirjev in tehn ikov Slovenije. K ot aktivnem u članu naših strokovnih d ruštev in organizacij so mu b ila podeljena častna članstva ZGIT Slovenije, ZIT Slovenije, ZGIT Jugoslavije, od katere je p re je l tudi zlato značko in častno članstvo Zveze jugoslovanskih laboratorijev . Zveza raziskovalnih organizacij Slove­ n ije m u je podelila naziv častnega predsednika. Za življenjsko delo na področju gradbeništva in še posebej za rezultate, ki jih je v zadnjih 14 le tih kot vod ja raziskovalnega team a dosegel p ri reševanju se­ izm ične odpornosti zidanih zgradb, je p re je l le ta 1979 K idričevo nagrado. Iz njegovih strokovnih člankov, objavljenih v s tro ­ kovnih rev ijah v Jugoslaviji, inozemskih strokovnih rev ijah , G radbenem vestn iku in v publikacijah ZRMK, je razvidno široko področje njegovega u s tv a r­ ja lnega dela. P oudariti je treba njegovo nesebično po­ žrtvovalno pripravljenost, da je priskočil na pomoč s svojim i strokovnim i nasveti, zlasti pa še njegovo d ra ­ goceno m entorstvo m ladim raziskovalcem , ki jih je u v a ja l v znanstveno delo. Izguba prof. T urnška je zarezala globoko vrzel v slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu, ki jo dol­ go ne bomo mogli zapolniti. Vsi, k i smo ga poznali in z n jim sodelovali, p a smo z n jim izgubili plem enitega človeka, dobrega tovariša in iskrenega p rija telja . Inž. Vladimir Čadež INFORMACIJE Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V LJUBLJANI Leto XXII-6-7 Junij-juiij 1981 Možnost uporabe rdečega blata kot stabilizacijsko sredstvo 1.0. UVOD Vzporedno z naglim razvojem industrije in s tem tud i zviševanjem industrijsk ih kapacitet, se zvišujejo tud i količine odpadnih surovin. V ečanje odpadnih p ro ­ duktov p ri industrijsk ih proizvodnjah je za današn je čase pom em bno iz več razlogov, in sicer: •— pom em bni finančni izdatek za deponijo, — zasedanje velikih prostorov za deponijo, — največkra t močno onesnaževanje okolice, rek, potokov in podtalnice in — draga oprem a za prečiščevalne naprave (veči­ nom a uvožena oprema). Večino anorganskih odpadnih m aterialov bi lahko predelali v koristne gradbene proizvode in bi s tem odprav ili vse zgoraj naštete nevšečnosti. Ta članek bo obravnaval potencialne možnosti p re ­ delave rdečega b la ta v gradbena veziva nižjih kvalitet. Sem spadajo predvsem veziva za stabiliziranje zemljin, izdelava betona nižjih kvalite t (za m asivne tem elje kot balastn i beton), za gradbene m alte in podobno. 2.0. NASTANEK RDEČEGA BLATA Iz shem e tehnološkega pridobivanja alum inijevega oksida po načinu BAYER je razvidno nas ta jan je rd e ­ čega b la ta , ki je odpadni produkt. Količina rdečega b la ta je odvisna predvsem od kv a­ lite te uporabljenega boksita. P ri enem kilogram u p ro­ izvedenega alum inijevega oksida (Alä0 3) nastaneta p r i­ bližno dva kilogram a rdečega blata. K ot sredstvo za razkroj v avtoklavu (8) se upo­ ra b lja zgoščeni lug .Ta lug se z odcejanem, f il tr ira ­ njem , dodajanjem vode in h la jen jem izloči in se po­ novno uporab lja v tehnološkem procesu. Nekaj n a tr i­ jevega luga ostane v rdečem b latu . V norm aln ih po­ gojih in po Bayerjevem postopku naj bi ga ostalo v rdečem b la tu do 1 %>. N astalo rdeče b lato po filtr iran ju (14) se navadno deponira v bližini tovarne. Po grobi oceni nastane letno v Jugoslav iji 1,5—2 m ilijona ton rdečega blata. 3.0. DOSEDANJA UPORABA RDEČEGA BLATA S problem atiko uporabe, ozirom a predelave rd e ­ čega b la ta se u k v arja veliko institucij in proizvajalcev na svetu. P rave uporabne vrednosti predelave rdečega b la ta v večjih količinah in ekonomsko tud i upravičene do danes še niso iznajdli. Poleg visokega procenta alkalij (Na^O) je težava tudi v tem, da vsebuje rdeče blato visok procent vlage — ca. 40 °/o. V m anjših količinah uporabljajo danes v svetu rdeče blato v naslednje nam ene: — kot polnilo, — kot barvilo (m ineralne barve), — kot dodatek p ri proizvodnji opeke, — kot surovina za pridobivanje titana , kolikor vsebuje rdeče b lato več kot 6 °/o TiOä in — kot surovina za proizvodnjo m etalurškega ce­ m enta. S H E M A T E H N O L O ŠK E G A P R ID O B IV A N J A A L U M IN IJ E V E G A O K S ID A P O N A Č IN U 3 zgoščen lug 12. voda i voda 13 voda 5 ra z red če rf lug 6. segrevanje s pa ro 7 lužina a ra zk ro j 9. odcejanje (dekantiranje) rdečega blata l i filtr ira n je 15. RDEČE BLATO 16. filtriranje 17. kalciniranje 18. alum inijev oksid 3.4. Granulacijska sestavaNavedena področja uporabe porab ijo zelo m ajhne količine rdečega b la ta in ne p redstav lja jo , z ozirom na velike količine rdečega b lata, n ikak ršne rešitve. V točki 3.1 do 3.4 podajam o lastnosti rdečega b la ta iz TGA Kidričevo. 3.1. Poprečna kemična analiza SiC>2 16,3 °/o (utežno) AI2O3 24,1 °/o Fe20 3 2 1 ,1 «/» CaO 7,58 %> MgO 1,07 %> K 2O 0,10 °/o Na20 8,70 °/o T i0 2 7,30 No V 0,02 °/o žarilna izguba 13,5 %> G ranulacijska sestava je b ila ugotovljena s se ja­ njem po suhem postopku. F rakcija v mm Frakcija v ut. °/o nad 0,5 mm 3,3 0,5—0,2 mm 19,7 0,2—0,09 mm 45,0 pod 0,09 mm 32,0 Pripom niti je potrebno, da je bil vzorec p riprav ljen za sejalno analizo ročno in da so skupki zrn ostali m ed seboj povezani. Rdeče b lato je sicer zelo drobno­ zrna t m aterial, k i im a vezivne (hidravlične) lastnosti. 4.0. LABORATORIJSKO IZDELANA VEZIVA IZ RDEČEGA BLATA 3.2. pH vrednost Suspenzija, narejena iz rdečega b la ta , je bila a l­ kalna — pH = 10,6. 3.3. Mineraloška sestava Za laboratorijske poizkuse izdelave gradbenih ve- viz n iž jih kvalite t je bilo uporabljeno rdeče blato iz T ovarne glinice in alum inija Kidričevo. V principu sta b ila izdelana dva tipa veziv in sicer: — STAR A in — STAR C. Z rentgensko analizo so dobljeni naslednji m ine­ rali za rdeče b la to : — n a trijev silikat (3 Na Al SiC>4 X Na2COs), — kalcit (Ca C03), — boem it (y Al O X OH), — anatas (T i02), — h em atit (Fe20 3 ), — m alo krem ena in — verje tno Ca3 F eu 0 28- OZNAKA.! G R A F IČ N I P R IK A Z TLAČNIH TRDNOST! A 7 A 8 DIAGRAM 'Š r.l 2 4 23 22 21 20 IS IB 1.7 15 V 13 % 12 ? ” q m «5 * 9 * <5 ° n0» 7 K » 0 e 1 5 § <» o £ 3 2 1 0 STAROST: A n OZNAKA: G R A F IČ N I P R IK A Z TLAČNIH TRDNOST/. M E Š A N IC K R E M EN O V E G A P E S K A Z NOV/MI G R A D B E N IM I VEZIV I „ S T A R C " UTEŽNA SESTAVA ‘'MEŠANIC: KREMENOV PESEK’ " ’ 75 % 'VEZIVO STAR C ...............2 5 V, «N C 7 C S DIAGRAM ST, C 72 2 Za vsak tip veziva (STAR A in STAR C) je bilo izdelano po 8 različnih kvalitet veziva. Kot polnilo je b il uporab ljen krem enov pesek z naravno vlago 2,58 u t. °/o in z naslednjo zrnavostjo: F rakcija v mm F rakcija v ut. %> 4—3,15 mm 0,8 3,15—2 mm 30,8 2—1 mm 60,8 1—0,5 mm 4,4 pod 0,5 m m 3,2 V ind ikativn ih raziskavah, ki bi naj dale odgovor na prav ilno ozirom a nepravilno izbrano smer, smo se om ejili predvsem na tlačne trdnosti izdelanih veziv. U gotavljanje tlačnih trdnosti je bilo narejeno na s tan ­ dardn ih prizm ah 4 X 4 X 16 cm. P ri izdelavi mešanic je b il odnos med krem enovim peskom in vezivom STAR A oziroma STAR C vedno v utežnem razm erju 75 : 25. D obljeni laboratorijsk i rezu ltati so prikazani v d iagram ih št. 1 in 2. Poleg navedenih tlačnih trdnosti je bil vzorec, narejen iz m ešanice C 6 in C 12, p re ­ izkušen na odpornost p ri nam akanju v vodi Po 50 ciklusih nam akanja in sušenja ni bilo vizualnih zna­ kov poškodb. Na površini so se p ri sušenju pojavile vodotopne soli. Iz številnih preiskav (rezultati p reiskav v tem članku niso navedeni), ki so bile nare jene na osnovi samo posušenega rdečega blata, odvzetega iz deponije, se lahko zaključi, da se rdeče blato v posušenem stan ju lahko uporablja kot stabilizacijsko sredstvo konkretn ih zem ljin pri gradnji spodnjega ustro ja cest. Samo rdeče b lato je kvalitativno enakovredno do sedaj uporabljenim odpadnim produktom , ali pa je uspešno kot dodatek že sedaj uporabljenim drugim stabilizacijskim sredstvom. Veziva STAR A bi bila z ustrezno tehnologijo p ro­ izvodnje prim erna za stabiliziranje glinenih in gli­ nastih zemljin. Iz grafičnega prikaza tlačnih trdnosti z vezivi STAR C je razvidno, da je možno s tem i vezivi do­ segati trdnosti betonov nižjih kvalite t (nižjih m ark). N adaljnjo široko uporabno vrednost bi ta veziva lahko dobila tudi kot stabilizacijska sredstva za stab ilizira­ nje nekoherentnih zemljin. S tem bi ta veziva nado­ m estila delno uporabo portland cem entov v cesto­ gradnji, ki im ajo za stabiliziranje zem ljin previsoko kvaliteto. Z nadaljn jim i raziskavam i in dobro tehnologijo proizvodnje veziva STAR C bi lahko ista dosegala ak ­ tivnost veziva 30 MPa, k a r omogoča široko uporabo betonov nižjih m ark predvsem pri g radn ji tem eljev, polnilnih betonov in podobno. S tem bi nadom estili in sprostili cemente višjih kvalitet, ki so na našem trž i­ šču itak deficitarni in s tem omilili ali p a celo ukinili sedanji uvoz portland cementov. Stanko Kovačevič, inž. gradb. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA • DIMIČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INSTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave in tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, — gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. Jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z m edna­ rodno udeležbo Term in: 28. september (ponedeljek) — 4. oktober (nedelja) 1981 v Gornji Radgoni M oto sejm a: »KAKO GRADITI CENEJE?« Program sejma: Prikaz in ponudba dosežkov na naslednjih področjih: — prostorsko in gradbeno planiranje in projektiranje — ponudba in sklepanje pogodb za izvajanje investicijskih del doma in v tujini — gradbeni materiali — tehnološki poteki — stroji, oprema in orodje za vse faze in vrste gradbenih dejavnosti, vključno z zaključnimi, montažerskimi in obrtniškim i deli (v ospred­ ju naj bo tkzv. drobna mehanizacija) — prikaz in ponudba izdelkov in storitev vseh ostalih z gradbeništ­ vom povezanih dejavnosti Strokovna posvetovanja in predavanja Inform acije: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, LJUBLJANA PE POMURSKI SEJEM 69250 Gornja Radgona, tel.: (069) 74 000 Gospodarsko razstavišče, 61000 Ljubljana, Titova 50, tel.: (061) 311 022, teleks: 31127 gr yu V okviru jugoslovanskega sejma gradbeništva in gradbenih mate­ rialov z mednarodno udeležbo, ki bo v Gornji Radgoni od 28. 9. do 4. 10. 1981, prireja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Gospodarsko razstavišče v sodelovanju z Gradbenim centrom Slovenije, Splošnim združenjem gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije ter Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij: POSVETOVANJE O SISTEMIH GRADNJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV Posvetovanje bo v Gornji Radgoni 29. in 30. septembra 1981 Posvetovanje ima namen, da informira strokovno javnost o dosežkih, izkušnjah in problematiki pri uporabi in razvoju posameznih gradbenih sistemov, ki se v sedanjem času uporabljajo za gradnjo stanovanjskih objektov v Jugoslaviji. Zaključki posvetovanja naj bi dali dolgoroč­ nejšo orientacijo in pobude načrtovalcem in izvajalcem stanovanjske graditve pri programiranju nadaljnjega tehnološkega razvoja. Vse informacije: ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Erjavčeva 15, Ljubljana telefon: 061 23158 Slovenija ceste tehnika n. sol. o., Ijubljana, titova 38 Gradnja severne vpadnice Ljubljane P R O IZ V O D N I P R O G R A M S C T : • VSE VRSTE NIZKIH IN VISOKIH GRADENJ V TUZEMSTVU IN INOZEMSTVU • AVTOCESTE, MOSTOVI, PREDORI IN LETALIŠČA • INDUSTRIJSKI, POSLOVNI, STANOVANJSKI, TURISTIČNI OBJEKTI IN KOMPLEKSI Z INFRASTRUKTURO • STROJI IN KOMPLETNA OPREMA ZA KAMNOLOME, GRAMOZNICE IN ODPRAŠEVANJE ASFALTNIH BAZ O PROIZVODNJA GRADBENIH POLIZDELKOV, ASFALTA, BETONA, APNA ITD. • PROJEKTI IN INŽENIRING ZA VSO NAVEDENO DEJAVNOST INFORMACIJE: S C T — TOZD INŽENIRING 61001 Ljubljana Cesta VII. korpusa 1 telefon: (061) 349 361 telex: yu set 31493 Gradnja hotela SAVA v Rogaški Slatini Li*. Il i lto» v s&r - il ^ pJ j j r Gradnja II. etape hitre ceste v Mariboru Razširitev jeklolivarne v Litostroju