n N«jve£ji ■loretuki dneraik v ZJnuenib driavaK ta leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Zrn New York celo leto - $7.00 Za inozemtlTO celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Amerikt Za takojšen sprejem Kelloggovega pakta. NAPETOST MED PARAGVAJEM IN BOLIVIJO ZNATNO NARASLA Kelloggova pogodba bo prav gotovo ratificirana od senata še tekom sedanjega zasedanja. — Vse politične stranke v Paraguaju so obljubile svojo pomoč vladi. — Kongres razmišlja o položaju. ZAKLADN1SKI TAJNIK MELLON WASHINGTON, D. C, II. dec. — Privatna štetja v senatu so kazala varno večino za Kelloggo-vo proti-vojno pogodbo. To je bilo povzročeno vsled izpremembe fronte od strani opozicije, ko se je komitej za zunanje zadeve sestal danes, da zopet zasliši državnega tajnika Kellogga glede podrobnosti protivojne pogodbe, katero je sedaj podpisalo 59 narodov. Vprašanje je sedaj, če bo mogla opozicija zavle-či akcijo, dokler ne bodo njene sile ojačene ali ce bo mogel načel nik Borah izsiliti ratifikacijo neiz-premenjeno pred Božičem. United Press je bila zanesljivo informirana, da bo manjšinsko poročilo predložil senator Reed iz Missourija. Poročilo bo predlagalo reservacijo, v kateri bo nanovo potrdil Monroe doktrino, a dve-tretinska večina komiteja in senata sta združeni v prilog ratifikaciji brez reservacij. Demokratični senatorji se v splošnem niso hoteli pridružiti borbi glede reservacije k pogodbi, Katero je organiziral Reed. Senatorji Glass, Swan-son in King, o katerih se glasi, da niso zadovoljni e pogodbo, so rekli, da bedo glasovali zanjo. — Ni vredna poštne znamke, a jaz ji ne bom nasprotoval, — je rekel senator Glass. — Trapasta je ter ne pomenja ničesar, a jaz bom glasoval zanjo, — je rekel senator King. Edi na demokrata, o katerih se ve, da sta proti dokumentu radi njega izbežnosti, sta Bayard iz Delaware in Bruce iz Marylanda. Položaj določno kaže, da bo izgubljena stvar o pozicije. ASUNCION, Paraguay, II. dec. — Predsednik Guggiari je sklical posebno zasedanje kongresa, da razmišlja o kritičnem položaju, ki je nastal vsled spopada med vojaki na meji Paragvaja in Bolivije pretekli teden. ~ Kongres se je sestal danes. Vlada je poslala po tajnem sestanku kongresnih voditeljev v nedeljo, poslanico tukajšnjemu boli-vijskem poslaniku, v kateri je nalagala vso odgovornost Boliviji za spopad pri fortu Van Guardia, v katerem je bilo več kot dvajset vojakov ubitih. Predsedniki štirih vodilnih strank v Paragvaju so se dolgo posvetovali z zunanjim ministrom ter ponudili svojo skupno podporo vladi v tej krizi. Vladni liberalni voditelj je rekel, da je položaj sicer brez dvoma resen, da pa še vedno zaupajo vsi, da bo prevladal duh pravice. L A PAZ, Bolivija, I 1. dec. — Svesta si absolutne podpore naroda v kateremkoli slučaju, je predložila vlada dejstva glede mejnega položaja Ligi narodov. Vlada je nastopila potom bolivijskega poslanika v Bernu Švici. Besedila poslanic, ki so bile izmenjane s Paragvajem, so bila priložena informacijam, katere so dali Ligi. V kolikor pride vpoštev njeno stališče napram Paragvaju, je nastopila vlada s skrajno trdnostjo, in njena akcija je izkristalizirala narodno razpoloženje v njen prid. na krovu ameriške obrežne patrulne lad j« je poveljnik T. Dempwolf. 'Chelan". Poleg njega HOOVERJEVA INAVGURACUA BREZ POSEBNIH CERIMONIJ Hoover je odredil tako inavguracijo kot je bila ona Coolidgea. — Uničil je upanje washingtonskih trgovcev za obširne slavnosti. — Work je sporo- VI, • vi« cu njegove zelje. KUDZIN0VSKI JE PRIZNAL TRETJI UMOR Peter Kudzinowtki j e priznal, da je ubil majhno deklico pri jezeru Hopatcong. — Zvabil jo je v gozd. — Policija v Jersey misli, da je kriv še več nadaljnih zločinov. ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK JE ŠE PRAVOČASNO DOSPEL Zadnji buletini pravijo, da se je povratek splošne infekcije lotil srca, ki je bilo že itak oslabljeno vsled dolgega odpora. — Mrkost prevladuje v narodu, ko je boj monarha navidezno izgubljen. LONDON, Anglija, I I. dec. — Mrkost je prevzela včeraj angleški narod, ko je naraščal strah, da pojema življenje kralja Jurija. Z veliko bojaznijo sledi tudi narod potovanju princa iz Walesa k bolniški postelji svojega očeta. Ko se je bližal včerajšnji dan svojemu koncu, je težila kraljeva bolezen vedno bolj vse razrede angleškega naroda. WASHINGTON, D. C., 11. dec. — Novo izvoljeni predsednik Hoover bo zavzel urad dne 4. marca z inavguracijsko cerimonijo, ki bo tako pripro-sta, kot je bila izvedena za predsednika Coolidgea pred štirimi leti. Tako je objavil včeraj načelnik republikanskega narodnega komiteja, Work. HOOVER NAVDUŠENO POZDRAVLJEN Trinajst ljudi mrtvih pri požaru v Trinidad. SANTIAGO. Chile, It. deeeni-bi'a. — Tra-dicijoualno. prijateljstvo. ki obstaja med Združenimi državami in Chile. je našlo danes zopet izraza v velikem programu na čast bodočemu predsedniku Združenih držav. Ilerbertu IIuo-! verju. Predsednik Ibanez je v prizori] v svoji lastili palači vel i kan siri lune za častne go-sle *A-oje dežele, kateremu >n prisostvovali tudi člani njepovejra kabineta. Današnja počaši-enja so le nadaljevanje neizmernega veselja, s katerim .M) včeraj pozdravili Ilooverja v mestu. Veselje je našlo svoj odmev v uvodnikih štirih velikih listov Santiago, ki sp navdušujejo na ' misijo Ilooverja v latinski A me- ! riki. Obžalujejo le dejstvo, da bo ! ostal Hoover v »Saatiago le dva j dni. . J Predsednik republike Chile je izkazal Ilooverju prav posebno east, ki . Domnevali i>o, da bo tak program iprivabil voc kot 100.000 oblikovalcev v zvoziio glavno mesto na dan inaveruracije. Hoover pa je prekrižal vse njih načrte. Polkovnik Grant. vnuk nekdanjega- predsednika, je dobil navodila, naj prikroji cerimonije tako tono kot le mogoče po Cool-idgevi inavguracijski proslavi. To b'.» omejilo število udeležencev ter bo imelo za posledico parado. ki ne bo trajala dalj kot 4."» j minut. Governerji držav in njih šrabi bodo povabljeni, da se udeleže, a vojaške skupine bodo omejene na 'armado, mornarico 111 mornariške vojake, ki vrše .službo v AVashing-tonu in okolici. Trgovci pa so -zavrnili idejo plesa na inavguracijski dan in vsled tega izdelujejo naei-te za velikanski civilni ples. ki naj bi se vršil, povsem neofieijelno na pred-{večer iuavgtiraeijskega dne. Peter Kudzinowtki je sedel včeraj pred županom Hague in policijskimi uradniki v glavnem stanu v Jersey City ter podal natančen opis brutalnega umora ter raztelesenja trupla pet let stare Julijo Milodzianovski iz Jersey City. To je tretji umor. katerega je priznal. Iskanje za truplom sc je pričelo takoj, kajti Kudzinowski j? podal že slično priznanje, ki je do vedlo do razkritja skoraj obglavljenega trupla Joe Storellij3. Julija je izginila z Lake Hopatcong, ko je -bila tam s svojimi stariši na nekem pikniku. Kudzi nowski je izjavil, da jo je videl, da mu je ugajala in da jo zvabil nato v gozd. Iz migljajev, katere je izustil, so sklepali detektivi, da je bil mož tudi impliciran v izginul je številnih otrok. KudzinowsM je prepotoval dosti ozemlja izza časa, ko je izginil pred štirimi leti in policija nc more vsled tega preceniti števila zločinov, katera se mu lahko pripisuje. Ker je delal na železnici, je imel prosto transportaeijo Ho celega ducata mest. Ivudzinowski je včeraj prvikrat videl svojo mater izza časa, ko je priznal umor Storelli-ja ter Harry Quinna. Ko je vztrajal prfsvo-jih trditvah, je ona vzkliknila: — Ti laže«! Rajše bi te videla z odrezano glavo kot »pa tukaj v ječi! Šele potem, ko je videl svojo mater, je izgubil Kudzinowski svojo mirnost ter se dal lc s težavo pregovorili, da so ga zaslišali glede Lake Hopatcong dogodka. ^Iorilec je še vedno močno za straže 11, da se prapreči vsak poskus samomora. V tnpkem mrazu prvega zim- '" skega vremena so se velike ljudske množice zbirale izven vrat Buckingham palače, molčeče in potrte ter čakale na objavi jen je posebnih ia rednih bu letino v de bolezni. Dejstvo, da ni kraljica Mary vprizorila svoje običajne popoldanske vožnje, se je opazilo med prebivalstvom, in to je povzročilo večji nemir kot se ^a je opazilo sedaj izza izbruha kraljeve bolezni. Uradniki so povsem odkrito kazali včeraj zvečer svoje vznemirjenje. Opaziti je tudi mrk molk od strani o^eb, ki so v tesnem stiku z zdravniki. Ti ljudje so bili dosedaj vir vsakovrstnih, posebnih informacij. J LONDON', Anglija, 11. decern-ira. — Edvard Albert, princ iz Walesa, je potoval včeraj zvečer skozi Alpe, na zadnjem deiu 6000 milj dolgega potovanja iz ekvatorske Afrike. Da pospešijo potovanje princa k bolniški postelji oeeta, so želez- t niško oblasti Italije, Švice in i Francije očistile svoje proge, da bi nobena stvar ne zavlačevala ] njegovega prihoda v Boulogne,'] ki je eno kratko uro potovanjai, od pečin Anglije. 1 Princ je bil nastanjen v privat- , nem vozu, ki je lastnina italijanskega prestolonaslednika, princa Umberto. ^Najfinejše lokomotive v Evrope in najboljše posadke treh dežel so bile vprežene v službo,! da so mu nudi pravico poti preko ; Evrope. j Celo potovanje 1322 milj iz Brindisi ob Jadranskem morju > pa do Boulogne, ob Kanalu, je bi-1 lo zasnovano z naglico skoro šti-1 rideset milj na uro za celo razda-1 Ijo, vključno odmore ter naporno pot preko Alp. Princ iz "Walesa bo doma v Londonu najbrž v sredo zjutraj 0I1 desetih Ln njegov prihod tjuka.i bo vsled njegove irrazile željn; j absolutno privaten t-er neformalen. Zadnja poročila pravijo, da je dospel prestolonaslednik v London. Kralj ga ni poznal, ker j<; v nezavesti. WASHINGTON. D. C.. 11. dec Senator Bingham iz Connecticut a je nastopil danes pred komitejem za inzularue zadeve ter priporo il kongresno dovolilo v višini $12.120,000 za plantažne posestni ke a* Portorico, ki so zašli v finančne težkoče vsled zadnjega orkana. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Pes poginil za gospodarja ALBANY. N. Y.. 31. decembra. Verno čuvanje nekega eollie-psa nad truplom mrtvega gosipodarja v grozdovih pri "Westerlo. je stalo psa nje«t>vo življenje. Claude F-aneher. farmer iz Westerlo. je srečal evilečega psa ter um sledil v divjino, kjer je bilo truplo nekega šestdeset let- starega farmerja 'pritisnjeno k tlom, od posekanega drevesa. Pes ni hotel dovoliti farmer ju, 'ia bi se približal truplu in vsled tega je odael slednji domov, poklical pomoč ter se vrnil s puško nakar je ustrelil vernega psa. Pomoč le za posestnike. PR0HIBICUA PRED SVETOM LIGE NARODOV Preiskava se bo vršila z zdravstvenega stališča. Predlog finskega zunanjega ministra. — Konvencija glede opija. LUGANO, Švica, 11. decembra. Svet Lige narodov se je danes ba-vil le z rutinskimi posli. Tekom dopoldan&ke seje j ■ predložil finski zunanji mmisU-r Prekope poročilo glede prohibitive. Poudarjal je, da jo treba to vprašanje promatrati z zdrastvr-nega stališča ter da je mogoče v tem pogledu kaj ukreniti edinole s sodelovanjem vseh narodov. — Mladina &e vedno bolj uda-ja alkoholu, — je izjavil, — in v tem pogledu niso postave in prepovedi opravile ničesar. Naša preiskava ni (propagandno delo, pač pa posledica resne akrbi, ki jih povzročajo prohibieijske postave, uvedeno po raznih deželah. Združene države 5e ne bodo udeležile konference glede uravnave trgovino z opijem. COLUMBIA. Mo.. 11. dec. Vsled grasiranja influence je bilo včeraj zasprto vseučilišče Missouri do 3. januarja. Sto postelj vseueiliške bolnice in dvajset nadaljnih postelj je oddanih, iu številni dijaki so bolni tudi izven poslopja vseučilišča. 15 ranjenih pri kolizi ji v Lodz. VARŠAVA, Poljska, 11. dec. — Petnajst oseb je bilo težko ranjenih, ko sta trčila dva tramvajska vozova v mestu Lodz, DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 500 ................$ 9.30 Lir 100 ..............$ 5.75 1,000 ................$ 18.40 " 200 ......................$11.30 2,600 .............$ 45.75 " 300 ......................$16 80 6,000 ..............$ 90.50 " 500 ......................$27.40 " 10,000 ........$180.001 " 1000 ......................$54.25 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-tarjamo, da tmo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — f4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lisah ali dolarjih dovoljujemo še boljSe pogoje. Pri velikih naka-slih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina BUktrilt, izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK «8 COBTLANDT STREET, NEW JOBS, N, X* Telephone: Barclay 0390 * ' The largest Slovenka Dafly in g the United States. | Issued erery day except Sundays □ and legal Hobdays. 75,000 Readers* J telefon : barclay 6180 Batsrsd ss Booond OUm Matter, September 21, 1909, at %be PortOfflct al Wsw Tort; g. Y- Ode Act Of OonfTSW eg Mirti H1171 TELEFON; BARCLAY 6180 ~ no^rr ŠTEV 291 NEW YORK. WEDNKSDAV. DECEMBER 12, 1928. — SREDA, 12. DECEMBRA 1928. volume xxxvl — lxtvtk xxxvx PORT OF SPAIN. Tri n kind. 11. deeeaibra. — Trinaj-st ljudi je izgubilo svoje življenje in trije so bili ranjeni, ko sta &p vnela dva petrolejka vrelca trije kotli v bližini srnlKc« Trinidad petrolej-♦skifo polja. Izza izbruha požara je zavita čela pokrajina v dim in plamen. vsled če-šjrr ni še bito mo^o-Oe preceniti »kode. Celi Chile je navdušeno pozdravil bddočega predsednika Združenih držav. — Z velikim veseljem je bil sprejet v ^Santiago. Influenca zaprla vseučilišče. -" I -? II II "-t Ti— - --- ------'7 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PnbUsked bp BLOYINIO PUBLISHING COMPANY (A Corporate*) frank SaJwer, President Ixmia Benedik, Traaenrer Place oftiritom of tke eorporttion And iddreuet of above officer«: 82 Coftkndt Borough erf Manhattan, New York City, N. Y. " QLA8 NABODA" (Voice of the People) __Every Day Except Sunday* and RoHdays._ 8a eelo Ma velja lot ea Ameriko Za Hew York ea cele leto —tf.OO in Kanada________46.00 Za pol leta------------$3£0 ta pol leta______________$346 Ea inotemstvo m celo lato ta Setrt Uta------------------$1M £a pal lata---------- _Subscription Teorij/ $6.00_ Adyrtiinmif on Agreement.___ "gž* Naroda" takoj* maki ion iavtemh nedelj in pratmko Dopiai bm podpisi in osebnosti ee m pri občujejo. Denar naj m blagovoli poftiljsti po Money Order. Pri spremembi kraja n&roSni-koT, prosimo, da ae nam tudi prejSnjo bival iiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLA8 NAEODA", «2 Cortlandt 8treet, New York, N. Y. Telephone: Barclay 6189. GOVORIČSKJS O MIHU Tudi v Washingtonu se vrši nekaka mirovna konferenca, ! Na nji so navzoči delegati rasnih južno-ameriškili re-J publik in njihova parola je: — Mir! l Tndi republiki Bolivija in Paraguay sta poslali svoje zastopnike. Dočim sta delala paragvajski in bolivijski kandidat j drug drugemu poklone, vlada tam daleč na Jugu, v njuni j domovini precejšnja napetost. j Kdo ve, koliko easa bi se še vršila ta burka, če bi včeraj republiki Bolivija in Paraguay ne odpoklicali delegatov. j Bolivija je pripravljena do skrajnosti braniti svoje pravice. Magari tudi z orožjem. Istotako Paraguay. Sleherni treznomisleč človek Ve, kaj se to pravi, namreč, da ne bo popustila niti Bolivija niti Paraguay. Oprijeli se bosta skrajnega, toda zelo priljubljenega sredstva — orožja. Izbruhnila bo vojna, ki bo zahtevala par tisoč človeških življenj in povzročila narodu neizmerno škodo. In to navzlic Ligi narodov, navzlic Hooverjevemu potovanju dobre volje in Itellogovem protivojnemu paktu. Ni pretirano, če rečemo, da ta mirovna konferenca nic resnega ne pomeni. j Porodila se je iz potrebe, oziroma zato, ker je prišlo j tekom prejšnje konference na Kubi do hudih nesoglasij j med glavnimi zastopniki Združenih držav in zastopniki^ centralno- in južno-ameriških republik. Nicaragva, Honduras, Argentina in nekatere druge a-meriške republike so hotele natančnejših pojasnil glede namenov Združenih držav. Hotele so vedeti, kaj nameravajo v Washingtonu z okupacijo Nicaragve in Haitija ter če bodo mornariški vo. jaki pozvani domov ali ne. Ob tej priliki je vodja ameriške delegacije Charles Evans Hughes dokazal, da je izvežban diplomat. Tekom debate je sprožil misel glede bodoče konference v Washingtonu ter poudarjal, da se nikdar ne sme odločevati v prvi vročici besednega boja. Sedaj so pa zbrani ameriški državniki v Washingtonu, situacija je pa ista kot je bila takrat. Ameriško vojašvo je v Nicaragvi, Haiti in v Santo Domingo. Imperijalizem Združenih držav je danes močnejši in bolj aroganten kot je bil kdaj prej. Centralno- in južno-ameriške republike so se vdale v svojo usodo. Ne zahtevajo ničesar več, pač pa skušajo mirnim potom doseči kolikor mogoče koncesij. Edina ameriška republika, ki ima važno besedo, pa na konferenci ni zastopana, je Argentina. Udeležbo je zavrnila, ker Washington ni hotel rešiti par spornih zadev, ki vladajo že dalj časa med obema republikama. — Potemtakem, — je rekel argentinski poslanik v Washingtonu, — bi bilo nesmiselno govoriti o miru, če ni nobene volje in nobenega navdušenja za mir. Toda ameriška diplomata Charles Evans Hughes in poslanik Morrow bosta zMako uredila, da bo prav. Govorila bosta o miru in prijateljstvu. Sprejeti ho-do sklepi ill resohldje. V splošnem bo pa vse pri sta- • JCKUU • Dopisi. QLAS XAJSODA, 13. DEC. 1928 Oonemaagh, Pa. I Ne vem, kaj je vtzrok, da je tako malo dopisov iz naše naselbine. Saj je precejšnje število Slovencev tukaj in v okolici. Jaz mislim, da vsak rajše »uče pik, ki lopato kot tpa pero. Delavske razmere ao tukaj kot naši baroni hočejo, dela se tri do štiri dni na teden, zaslužek je pa zelo slab, zato ker kom panj j« nič ne vpraša ali vam to zadostuje ali ne tza življenjske potrebe. Kakor rsako leto, bo tudi letos pevsko in izobraževalno društvo "Bled" priredilo 25. decembra zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu v Conemaugh, ter vabi vse -svoje prijatelje k obilni ude j ležbi, da se skupaj malo razveselimo še enkrat to leto. Vstopnina je prosta. To Kk- tiolt* in lir zbirke med učenci za Rdeči! križ. Slednje zn« «ke je ?>oraviTaI. i ko je slutil, da se prične .sodno [l>o-!opanje proti njemu. 1'red soiluiki v Trstu je nastopi! pogumno in raizLsra'. da ne gre v nobenem primeru za pon< -verjenje. j Bi-anitelj je slika Prescherna kot odličnega fašističnega učitelja na meji in sam državni pravilnik je ipredlagal oprostitev. Po-nasno je stopil Preschern iz sodne dvorane, kjer ni kazni za fašistične krivce. Pred sodnike v Julijski Krajin: jo bilo pozvanih že več učiteljev pod težkimi obtožbami, pa je vselej sledila oprostitev, ker ukažejo z visokih mest, da se ne sme fašističnega učitelja ožigosati 7, obsodbo. Preschern naj stopi k politični oblasti, da mu da laški priimek! U Zaustavite kašlje! II KaSelJ naj se na razvije JU v nevarno bolezen. Za- /Ml «] ustavite fia s Severa t lU |M| Cough Balsamom. Za- j^H ustavite ščegetanfe in /AI HBn pomirite grlo. Stalno AHH -Pravilo zoper kašelj ]H ■Ml že 49 let. Varno. /MM uspešno Pri vašem /kH ■W lekarnarju 25e in BOc VE R a'S>H COUGH'BALSAM - Za jiajlepšo Parižanko je bila proglašena letaš Miss Me-thilde Svlvestre. študentka na {»ariškein konzerva toriju. Stara je 22 let. Gcrjača, puška in samokres. j V Sežani je bilo veliko slavje. Prosiuii (»razioli j<- i»ostal "cen-turione". .Med go\orniki je bil hi'ii tržaški fašistični tajnik Ko-bol, ki je zarohjiel takole: ' *'Mi > mat ramo dritgorodce za brate, tie ve d a rine. ki horfjo >{>o-,štovati zakone domovine, ki so dobri državljani in pokorni režimu. Ikat* ri je že toliko storil za to z^m-*ljo. Toda proti sovražnikom, ki se .-•krivajo in hočejo nbežitti. proti onrm, ki rujejo v skwlo naroda ;a!i kak:«:-ko!i -kušajo ni'»Tit i mir-:?ega duha ta! pred njim kot kup nesreče in ga vprašal: — Torej priznate? — Kaj naj priznam ? — Da ste vi oče otroka — Bo nemara že res, če ona pravi tako. — V tem slučaju vam ne preostaja drugega kot poročiti se ž njo ali ji pa plačati gotovo svo-to na leden. — Nerodno je tako in tako. .Jako ne roti no. Jako kočljivo. — Torej odločite ne. Ali se poročite ž njo. aH ji pa plačajte pet dolarjev na teden. — Pet dolarjev na teden je preveč. Dva bi lahko plačal, i>et jih pa res ne morem Veste kaj, gospod sodnik, se bom pa rajši porodil. Se mi zdi. da bo ceneje. * Xeki pariški stvaritelj mode pravi — Ženska obleka se mora prilegati njenim lasem. Ce ima ženska temne la.-^e. mora biti obleka temni- barve, če inia svetle lase, naj bo obleka >vetla. V v>eh .slučajih .-.t? pa mora lasem prilegati. To je že mogfiče res. In ni re*. Kajti plešastih žeitsk v- dandane* jako ma'io vidi. oblečene so pa skoro v-e tako kot da bi bile ple šasre. * Ta ipo«rovor -e je žare- za vršil: — Ali je tvoj mož v zvezi Vor-!><»rae i jo bu 11 eira rje v. — Da, še vedno, pa je napredoval v službi. — Napredoval, da je. Čestitam. — Da. Najprej je ^aiiio ordre raznašal. jK»tem je bila njegova naloga vsak teden plačevati ]>ro-hibicijske agente, pred kratkim je bil -pa imenovan državnim snjnn-- intendentom Antisalonske liue. * Tudi tak pogovor je dandanašnji mogoč: Gost: — Natakar, prinesite mi - wiskey in sodo. iNatakar: — Ni mogoče, go- - spod. To bi "bilo .proti postavi. Gost: — No, potem pa samo - wiskey prinesite. * " Tudi kaj podobnega je mogoče 1 slišati dandanes: — Stric, ali bi čašo čaja ? — Ne, čaja nočem. — Ali bi čašo kave? — Tudi kave ne — Ali bi wiskey in sodo r — Ne, sode na maram. * } Iz kaznilnice je pobegnil nevaren zločinec. Uprava kaznilnice " je poslala vsaki policijski postaji še.st slik ibegunca, fotografiranega spredaj, zadaj, z leve. desne itd. In po deželi je začela splošna gonja. Uprava jetnišnice dobi nekega dne in iz nekega malega kraja naslednjo brzojavko: — Pet smo jih že dobili in so lepo na varnem, sewtega pa še iščemo. A. 13., policijski komisar. * Ženske, ki se moškemu laskajo. imajo zahrbtne namene. * Prava ljubezen se šeie takrat začne, ko niti on niti ona ne govorita več o ljubezni. * Ženska začne takrat zmagovati, kadar je poražena. Vsa njena moč pa obstoja v tem. da zna biti t pravem trenutku slabotna * Da se mož in žena sporazumeta, je treba včasi dosii več kot pa govorjenja. * Rojaka sta moževala pri kozarcu vina ter drug drugemu tožila svoje gorje. — Po pravici ti povem, — je rekel prvi. — jaz v zakonu nisem tistega našel, kar sem iskal. Tovariš je nekoliko pomislil in odvrnil: — Se mi zdi. da sva oba precej na enwkem stalršču. Ti nisi tistega našel, kar si iskal, jar pa m- [sem feist-ega iskal, kar sem našel. lip H j KRATKA DNEVNA ZGODBA || gg GLAS NAHODA, 12. DEC. 1928 Frank CarUen: VOHUNKA Xe vem," je Miho odgovoril doktor. "Vprašal bora poveljnika." Poveljnik in nasrp rot oval dopisovanju. Dovolil je ujetnici, da ume pisati. Napisala je torej tole pLsino: "Drapi! Moj aparat se je zrušil m zdaj sta tukaj Art ur in on. Pa tudi to je boljše kakor vražji brlop. Dobro mi je. želela bi pa vi-deti našo hrabro vojsko. Arturaj nitsonj videla. Skušaj se vživeti v moj položaj. Srčno poadrav- . Ijam — Ika." Kakšno ime je to katerim >te se podpisali?" je vprašal polkov-, ni zdravnik, ko mu je pomolila p i- ■ siuo v fitanj«\ j Ujetnico je oblila rdečica. '"Tako me imenuje samo moj' mož," je odvrnila. j Zdravnik pa je pomislil: "Ne. lx)š me, tieiea.... Artnr. vražji br- j lopr, naša hrabra vojska, položaj. Ika — to niso slučajnosti." Nasmehnil se jf» in ni zinil besede. Bil pa je na tiln'm prepričan, da javlja ujetnica v teh šifrah stvari, ki so prepovedane v vojni in miru. Doljro je razmišljal, kaj naj stori s pisanjem. Lepota krasne uj"-tnice pa je bila že omamila in sklenil je, da pismo obdrži zas\ Drugi dan je zopet poselil bolnico. Sprejela jra je z razposajenim vprašanjem, ali je cenzura poslala pismo dalje. "Ne, ni ga poslala," je rekel. "Zadržala ga je. Izvolite ga sprejeti naza j. Ev<> sni!" Ujetnica je zopet zardela. "Kako to?" je vprašala. Zdravnik je speljal razgovor drugam. "Ne, ne," se je proti vila ujetnica, zaveHajoč se svoje žensko-sti. "prosim vas. zakaj mi je bilo pismo vrnjeno? Saj je poveljnik vendar dovolil, da smem pisati." "Poveljnik." je reke! zdravnik. "je imel v vas zaupanje, ki ga niste bili vredni!" je rekel. "Ne.... ne razumem vas." je dejala ujetnica. Dobro je videl, kako se je tresla pri teh besedah. "Ali se zavedata, kaj ste poročali v pismu?" jo jo vprašal. "Ali veste, da ste rabili izraze, ki bi jih ne biii smeli zapisati ? Ali veste, kaj bi se zgodilo z vami, da je dobil poveljnik vaše pismo v roke?" Ujetnica je molčala. Bila ^je v zadregi in ni vedela, kaj naj odgovori. Naposled je pol kovni zdravnik presekal mučno tišino. "Ne bojte se!" ji je rekel. "Pisma ni čital nihče razen * mene. Zadržal sem ga, ker ima vsak med nami svoje dolžnosti do domovine. Dam vam častno besedo, da ne bom te«rH izdaj nikomur, če ne boste nikoli več poskušali na tak način izrabiti dobrote, ki vam je bila ponudena. Vi ste nas hoteli izdati in doseči, da bi nas bili vaši topovi pokončali z bobncčim ognjem!'" Besede so padale kakor puščice, ki zadenejo druga za drugo. "Kavalir ste." je končno izjavila ujetnica. "Kako naj se vam zahvalim, s čim naj vas poplačam?" je dodala. Zdravnik je odšel iz sobe. Ujetnica je pogledala za njim in .vtisnila zobe ter za jecljala. V tem trenutku je bila zopet enkrat samo ženska.... Sovražno letalo je ležalo na tleh, častniki in vojaki so ga mahoma obkolili. Propeler je bil razbit, aluminijasti deli pa zviti in tikrivljeni. Ae trenutek in mej polomljenimi kosi s«' je pojavil mlad častnik. Imel je zlomljeno roko. Pristopil je pol k ovni zdravnik. Ko se je hribližai častniku na pol-koraka, je prepaden vzkliknil: "Glej mi. Saj je dama!" Obvezal ji je roko. Ko pa ji je hotel odpeti bluzo, se je srdito obregnila : "Kako se drznete?" V oči >*o ji privrele "Da se je to moralo zgoditi bas meni!" "Hvalite Bega. da ni bilo hujše! To stvar bi lahko bili plačali 7. življenjem!" je rekol zdravnik. Mož je bil v najboljših letih. Lepota mlade ujetnice era j" resnično ganila. "Dovolite," je rekel, povabiti vas moram, da greste z menoj v taborišče." "In če se vam uprem?" je vprašala. "Upam, da ste toliko razumni kolikor lepi," ji je odvrnil. "Si-eer pa dobro veste, da bi bil vsak poskus upora zaman. Prosim dalje!" Vojaki so pobrali kose razbitega letala, ujetnica pa je odkorakala v taborišče. V ujetništvu ni bilo zoprno, vendar pa enolično. Ko je nekoč zjutraj prišel polkovni zdravnik. je prosila : . j "Ali bi smela napisati svojcem pismo ? Saj veste, da so zame v iskrbeh..,." KAKŠNA CENA ZA PONAREDKE? Itazlir-no želmlfne t on Ike sc nudijo ljudfttvu. ampak vsak, kdor iiozna i>ra-! vi) originalno. zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO se orireV inIWiio tem. VI lahko tudi vet1 plačate za |»onnredlw\ ampak > zdravje se lažje izgubi kot pa tlobi1 utiraj! Triuerjfvo grenko vino je na-1 rejeno Iz e«*earu In drugih zeiiScnili snovi, katera vam »čistijo čreva. iz1 prebavnega malta, ki pomaga prebavi. ratli^tK kalifornijskega vina, ki oiivlja vaš M.steiu. V vseh lekarnah.' Zu bretplučtti vzoree piiite na: Jos. < Trin-r ('«., i;iXl So. Ashland Ave J se mocate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete. mine ponavadi dosti rasa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDl' lahko natančno ugotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepi&ja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inter. Dolg je 38. širok pa 25 Infer. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega .sveta in vseh kontinentov. tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in coste Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega oceana, otočja in ameriške lastnine. O})is dežel, me.st. otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to, če že imate zemljevid ali atlant. ta STE NSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ga boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. naroČite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORKION LANOUAOI INFORMATION lERVICB — JUGOSLAV IUNEA« imenovana "iswor-dfish", katerih je jKxsebno dosti v vodovju krog Nove Zelandije. Z A S T AVE aVILtNft AMEAlftKK. SLOVENSKE IN HHVA&KC nCGALIJC, PREKORAMNICC, TRO- ■OJNICE. ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 25% cenej* kot drugod. VICTOR NAVINiKK, 331 GREEVE ST. CONEMAUOH. PA. VJ CITAJTE! NOBILOVA BLAMAŽA j —r,^---------r-==rs=ss=--------------'I EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV, KI JIH VSEBUJE Slovensko - Am erikanski Koledar um CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Državljanstvo vaz poročene ženske. Vprašanje: L. 11)21 sem postala ameriška državljanka vsled naturalizacije .svojega moža. Pred dvema ieta sem bila razporoeena Ali sem izjfrtbila ameriško državljanstvo vsled razdružitve zakona? — O. K.. Harrisburjr, Pa. Odgovor: Ne, niste. Od 23 septembra 1922 nima poroka nikakega vpliva na državljanstvo, ali Vi bi ne izgubila državljanstA^a niti tedaj, ako bi se bila razporoka izvršila pred tem datumom. Xaturalizirani državljani ne izgubljajo svojega državljanstva, razlili ako se mu formalno odrečejo ali ako njih državljanstvo razveljavi sodišče. To se utegne zgoditi, ako se dokaže, da so dobili državljanstvo protizakonito ali potom prevare, aii ako so po naturalizaciji Kt-anoVali neprenehoma pet let v inozemstvu (dve leti v rojstni deželi). Naturalizirani državljan, k: odide iz Združenih držav in se naseli v deželi, od koder izvira, za dve leti ali pa drugod v inozemstvu pet let. pade pod domnevo, da je prestal biti državljan. To domnevo pa mora ovreči, ako predloži tehtne dokaze, zakaj je tako dolgo ostal v inozemstvu. Naturalizacija ni motpoče brez dokazila o prihod v.~ Vprašanje: Imam "prvi papir" že nekoliko let. set! a j bi rad zaprosil za drugi papir, ali se nikakor ne morem spominjati niti datuma svojega prihoda, niti imena parnika-. Xe bi bilo mogoče urediti stvar tako. da predložim affidavit dveh prič. ki moreta trditi, da sem v tej j zemlji že od 1. 1914. Ali bi oblast? j sprejele tako izjavo mesto predpi-.sanega "certificate of arrival". Tj. I., Detroit, Mich. Odgovor; Tako postopanje se je za silo dovoljevalo v prejšnjih letih, ne pa sedaj več. Sedaj se že pri izdajanju prvega papirja o-mm, ki so priBi po 1 1921; zahteva predložitev spričevala o prihodu. To se godi tako, da prosilec navede natančni datum svojega prihoda, na kar natural izaei jska oblast preskrbi spričevalo o priho- dati pribižno podatke o priseljevanju v to deželo po narodnosti. A. K., Sea t le, Wash. Odgovor: Po poročilih Paname-l-iške Unije naselMo se je v Argentini v letih 1857 do 192U pri-, bližno 5.742,000 oseb. Italijani predstavljajo 47.4 odsto (torej skoraj polovico) te številke. Spanj ci 32 odsto. Francozi 4 odsto. Rusi 3 odsto, Nemci 2 odsto; ostali priseljenci so prihajali iz Avstro-Ogrske. Poljske, Jugoslavije, Danske, Cehoslovakije in drugih držav. Vstop nntiiipliziranih kanadskih državljanov. Vprašanje: Ali je res, da morejo naturalizirani kanadski državljani prihajati v Združene Države brez ozira na kvoto. I. J., New York City Odgovor: Xe. Za Kanado sicer ni kvote, ali kvota se ne ozira na državljansko pržpadnctet, marveč na deželo rojstva. Zato vsak naturalizirani kanadski državljan, ki hoče priti za stalno v Združene države, mora priti v kvoti one dežele, kjor se je rodil. Ali oni, ki stanujejo blizu mejo na kanadski strani in želijo delati tostran meje v ameriških mestih, smejo svobodno prihajati vsak dan na delo. Dne 8. oktobra je Vrhovno Sodišče Združenih držav zaključilo, da "naturalizirani državljani Kanade in drugi britanski podaniki niso priseljenci v zmislu določbe 203 priseljeniškega zakona od leta 1924. ako prihajajo v Združene države v s vrh o dela, ako pri tem ne menjajo svojega bivališča in se ne preselijo v Združene države za stalno." Dosledno s to rešitvijo smejo naturalizirani kanadski državljani, stanujoči na kanadski strani, svobodno prihajati na delo v Zdr. države, ali nimajo pravice nastaniti se v Združenih državah. Priče za naturalizcaijo. Vprašanje: Tekom zadnjih pet let sem stanoval tri leta v Pitts-burghu hi dve leti v Philadephi-ji. Ali moram imeti dva para prič, ki so me poznali tri odnosno dve leti? — S. M., Philadelphia, Pa. (Mlgovor: Naturalizacijski zakon nima n ika ko določbe glede dodatnih prič v slučaju, ko je pro- du in dovoli izdajo prvega papirja. Kes je sicer, da se v nekaterih sodnih okrajih, kakor na pr. v Detroitu. to opušča. Ali pri prošnji za drugi papir treba absolutno. da naturalizacijska oblast ima v spisih spričevalo o prihodu in dovoli izdajo prvega papirja. Res je sicer, da se v nekaterih sodnih okrajih, kakor na pr. v Detroitu, to opušča. Ali pri prošnji za drugi papir treba absolutno, da naturalizacijska oblast ima v spisih spričevalo o prihodu (Certificate of Arrival). Vrhovno Sodišče Zdr. držav je to potrdilo in sedaj ni ni-kake izjeme od tega pravila. Spričevalo o prihodu je neobhodno potreben dokument za naturaliteaeijo. Ako se ne more najti zapis o prihodu. se naturaliaeija ne more izvršiti. Pom ilmčevalna oblast P^rd sedn i- ka Združenih držav. Vprašanje: Neki naš rojak je bil obsojen radi zločina — po našem mnenju |»o nedolžnem. Pripravljamo za nabiranje podpisov in prispevkov, da zaprosimo za njegovo pomUoščenje. Ali naj se prošnja pošlje Predsedniku Združenih dražav? L. K.. Los Angeles. Cal. Odgovor: Predpostavljamo, da je bil ta rojak dhsojen od državnega sodišča. V takem slučaju treba prošnjo za pomiloščenje poslati governerju države. K »institucija daje Predsedniku pravico pomUoščenja g-lede zločinov in pregreškov proti Združenim državam. Torej le v slučajih, ako je bil kdo obsojen od federalnega sodišča, ima Predsednik pravico pomilostiti. Tako prošnjo treba nasloviti skozi Division of Pardon v Department of Justice. Predsednik nima pa pravice vmešavati se v državna sodišča in edino pravico pomiloščenja hna governer države. . Priseljevanje v Argentino. Vprašanje: Argentina, kakor se zdi, privlačuje veliko število priseljencev is Evrope. Moremo mi silee stanoval zadnjih pet let v isli državi, ali v različnih mestih. Taka določba velja le. kadar je prosilec stanoval v teh petih letih v va/. ličnih državah. Po obstoječem zakonu morate Vi imeti dve priči, ki Vas morata poznati za vseh pet let Vašega bivališča v tej državi. V Kongresu so sicer spoznali, kake težkoče to dostikrat provzro-ča prosilcem, ki ne morajo dobiti dve priči, ki jih poznata ves čas. Zato bilo v zadnjem zasedanju predloženih nekoliko predlogov, ki bi dovoljevali dva para prič v I slučaju bivanja v različnih mestih 'iste države, kakor se to godi v slu-Ičaju bivanja v raznih državah. Tudi Department of Labor je zato in zdi se. da tak zakon bo sprejet v bližnji bodočnosti. i j Žensko delo in žensko zdravja. i . .Na nedavnem zborovanju Nemške družbe za obrtno higijeuo so ugotovili, da so sedanje delovne razmere za ženski tekvsni ustroj mnogo pretežke. Leta 1&S5 je bilo v bolniških 'blagajnah med 100 bolniki samo 22.2 ženski, leta 1925 pa že 61.0. Nesreča pri slavnosti. Pri i >o lagan ju temeljnega kamna za i'ilantropski in.o se njegove jasne oči ]>otemnile. — Jaz nimam nikodar nobenega opravka. — je rekel na krat-ko. — Ti veš dobro to. Ona pa se mu je nasmehnila. — Sedaj, Tini. jaz noč njenega življenja v Snnn*ys»ide ter krr>«ra prijateljev, katere si je pridobil«. Bilo je pa eno ime, katero ni omenila. — ime Garth Trenta in nobeno KUr.ahetinih mirnih vprašanj in komentarjev ni zadostovati, da prodre skozi stražo njenega molka glede »Samotarja iz AVest Kndn. -— To zveni boljše -kot brezmoiki paradiž. — r. izjemo čednega, broraefra Herrieka. — je rekla Elizabeta iconeOrxo m ujene hiaeratne oči s čudnim, prikritim izrazom, počivale precej časa na obrazil Kare. ulgane od zanimanja, ko je živahno orisala sliko svojega življenja Momksbaven. ... Sara je kaj hitro razkrila, da bo imela celo manj časa za brezplodne spomine kot pa je prvotno pričakovala Dunvardovi so imeli v mestu nebroj prijateljev, pri katerih so bili neizmerno ipopularni in Sar« se je hitro znašla ujeto v neprestani vrtinec zabav, ki so ji puščale le malo časa, da razmišlja o preteklosti. C'utila je včasih kot. da je bila londonska sezija otvorjena ter j.i jKtzrla kot je kit požrl proroka Jonasa in ko je izjavila, da je K rez sape od preobilnega letanja naokrog, je Tim hladno zavrgel \sa dogovor« ter jo odvedel nekega dne po reki navzgor, kjer je majhen kinč pod košatimi drevesi opominjal Saro na domače pri-j*t.noHti sredi vesele vihre Londona v maju. Tim se je^razvil na čudovit, način. f>koro instinktivno je prizna) njene navade ter se jim prilagodil. V svojih mislih in skrbeh zanjo » nekaj napol igrajočega Ln napol nežnega, ki je včasih spra- vilo smehljaj na njeni ustnici — in včasih vzdih, ker je neizogibno primerjala nežno obnašanje Tima z odmerjenim, silnim mojstrstvom Garths. V celem pa je proizvedel obisk pri Dunvardovih več smehljajev kot pa vzdihov in Sara je našla Tnnovo mlado, kavalirsko udanost zelo balžeeo za rano, katero je dobil njen pouos iz rok Garth Trenta. Sara je prekipevala hvaležnosti napram Elizabeti. — Vi mi imdite naravnost dovršeno lj-ubek čas, — ji je rekla refcoc. — ln Tm je tako 4ober to*ari^ «a igro? ; - ... jit (Dalje prednji*.). . ^ . / ' • r . -- ' -- ' ;r' "tf^t;*.^ tTTV^ -----rV- ". . _ - - i - . • . "T, Jezero Co m o v Italiji je prestopilo bregove ter povzročilo ogromno škodo. Prebivalci so se morali posluževati čolnov. SEiHLBLEEQIfc mmam Nasnajamo, da nam je spremenila telefonska uprava dosedanjo tel it. Cortlandt 1687, v BARCLAY 0380. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ^ttaiu« parftiRo? .. S*IDP»nu f^*? 14. Netinbri: Bcrcoiarla, Cherbour« 15. decambra: Mlnnetonka, Cf5«rbour* Hamburg, Cherbourg. Hamburg 17. tfaccmbra: Paris. Havr« SO. decembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen <2. decembra: Olympic. Cherbourg Mlunekahda Boulotma Kur Mer S t. Louts. Cherbourg. Ilamburg 27. decembra: President« Wilson, Trst America. Cherbourg, £ir*m«o 29. decembra: M»)e8t)r, Cherbourg lVnnsland. Cherbourg. Antwerp«! Mlnnewaaka. Cherbourg Allwrt Lfullin Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Her Ktoterdam Columbus. Cherbourg. Zireinen Max iu Alex Fischer: Najmanjši rekrut na Francoskem. Naslednji dan. dne G. niarea, .sta Hijacint in njegov tovariš Jean-Baptist bila zaposlena z vezanjem snopov. Oče Maeheux ju je prišel ve.s razburjen iskat n« pod. V roki je držal številko "Petit Quotidiena." "lic. Hijacint! Jean-Baptist !■ Pridita sem pogledat! Hijacint j*1 naslikan v "Petit Qnotidieim. X vrhu četrtega stolpca druge strani "Petit Quotidiena*' je stal v resnici članek 7. naslovom: "Xaj-| manjši rekrut na Francoskem." Pod sliko, ki je predstavljala llijacinta, j • bilo zapisano: Trenutno ]>osneto otl našega posebnega poročevalca po končanem naboru. Spodaj pa je bilo v nekaj boedali pojasnjeno: Hijacint Letoehe se je predstavil včeraj^ komisiji v Dijonu. Bil je letos najmanjši rekrut na Francoskem. Meri 1 meter 28. Težnje 38 kil. Xi potrebno po«^-bej poudarjati, da je bil zaenkrat spoznan za nesposobnega." Drugi dna. dne 7. marca, sta Hijacint in njegov tovariš Jean-Baptist bila zaposlena s krmljenjem živine. Zeli razburjen ju je prišel L-kat oče Macheuxv hlev: "Tukaj je posmi za te Hijacint ! Prav gotovo, da se v tej uri peča ves svet s teboj, dečko! Kaj neki bi moglo vendar biti? Xa kuverti stoji zapisano: Veliki cirkus v Dijonu." Hijacint je od pečat 11 pismo. Z negotovim glasom je bral: "Gospod,! Ravnokar smo zagledali v "Petit Quotidienu" Vašo sliko. Radi bi Vam že takoj sedaj ponudili namestitev v Velikem cirkusu. Toda pogodbe, ki smo jih sklenili že preje, nam ne dopuščajo storiti to že letos in tudi ne 5> prihodnje leto. Vendar bi Vam radi sporočili, da bomo. če po dveh letih, ko se predstavi-te zadnjič naborni komisiji, ne boste nič zrasli, srečni, če Vas pridobimo za tri leta med naše osebje. Plačali Vam bomo na mesec tristo frankov. Nastopali 6 DNI PREKO OCEANA' Najkrajfta In najbolj ugodna pot *a' potovanja na ogromnih oarnIUhi | Paris — 17. dec. (10. xvečer) Paris — 25. jan. (opolnoči) j lie de France 11. jan.; 1. febr. (Ob polnoči.) t Najkrajfta pot po fteleznlci. Vsakdo J« t posebni kabini s Tacml modernimi udobnosti. — Pijač« ln slavna' Crancoaks kublnja. Is redno oiaks Vpraflajta katorog^koU »ooPlaaaonagaagenta aJH FRENCH LINE 1» State Street, Hew York, H. Y. bi pod naslovom "Najmanjši re- j krut na Francoskcm" v fantastični uniformi, jahajoč na njvečjem \ slonu na svetu. Prejuute, gospod....' ' itd. -V treh letili. kar jc deloval Je- i an Baptist v družbi s llijacintom , pri očetu Macheuru. ni nikakor atedil s pogostim zasmehovanjem . uoznatne ]X*stave. Petkrat ua ; dan mogoče mu je rekel: "Pozor! Xe vidiš li. da se pri- * bližuješ vhodnim \TatomSkloni se. Hijacmt. sieer se boš butnil z glavo T' Des*ikrat na dan mogoče mu je rekel: "Xe hotli priblizu gnojišča! Poln je muh. Lahko bi te katera podrla, če se zaleti v tebe." . Od 7. marca daljt> pa. ko jo bil slišal pismo, katerega je poslal Veliki cirkus malemu možicu, se je vedenje Jeau-Baptista do tovariša popolnoma izpre menilo. Xič več se ni norčeval iz njega, pač pa je neprodano mrmral v svojo brado: "Pa reei. če to ni res uezasli-j šano.... Da bo tn malček po štiri-j indvajsetih mesecih zasluži poj deset -frankov na dan samo zato. da jezdi- na slonovejn hrbtu.... — medtem ko bom jaz, ki sem evrst fant. garal naprej po dvajset ur dnevno, da dobim koncem meseca borih trideset frankov!" Kmahi se je spremenila nevolja Jean-Baptista v čuvstva. ki so Se manj lajšala njegovo bol. Dva j dni kasneje, dne P. marca, je že črtil Ifrjacinta. Dne 11. marca' ga je že sovražil. Dne 13. marca ^ pa ga je kar očitno preklel. Due 15. marca je modroval: "Tone gre. to ne gre. kaj takega se ne sme zgoditi! Na ta način bi se moral pehati celo življenje, ker imam to smolo, da sem rašČen kot vsi drugi, medtem ko bi ta možic, ki so ga podgane oglodale. sedel na mehko. Naj se gre solit, ta grdi pritlikavec!" Samo eno ž°ljo je gojil: da bi namreč pedsenj-elovek naenkrat pričel rasti tak^f. da bi ga v cirkusu ne mogli več- rabiti. V devetih letih je zrasel Hijacint sa-' mo za štiri centimetre! Nič ni kazalo na to, da bi se to sedaj spremenilo. Na kmetih imajo starčke za vir vse mod rasti. Jean-Baptist je pričel iskati družbo osemdesetlet-Jnikov. Vsakih deset tninnt razgo- (vora je redno popra«eval: "Povejte mi vendar, oče, ali se dobi kako sredstvo za rast ? * * I Prav tako redno jja je starček (očimi s pogledom od nog do gla- Ive in ga vprašal: ' Zakj neki hočeš rasti; Saj !vendar dovolj velik." I In vedno je nato brnhnil starček v krohot: "Magari. sicer pa je tvoja trtrar.... Ce hočeš torej rasti, no. jej juho, jej veliko juhe." J: -Jean-Baptist se je zavedal, da se njegov svetovalec šali. Kar nič ni-verjel ijia nspeh. takega sredstva. . Vendar pa je, da si lajša ; vest. tekom tridesetih dni meseca aprila vsakokrat kadar je sede( s llijacintom k mizi na,- dvorišču, komaj polovico žlice juhe dal na svoj krožnik; uredil je stvar tako, da je j prepustil Hijacintu skoro vso vsebino juhine sklede | Hijacint je pogoltnil že najmanj dve sto litrov juhe: pa ni zrastel niti za palec. Nekega jutra. ko. sta šla Hijacint in Jean-Baptist v hlev, sta ugotovila, da je kobila šepad* ftic ^ackenx je poslal po podarja.1 1 1 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko« Kdor Je namenjen potorstl t sta* rl kraj. Je potrebno, da Je ponfen o potnih listih, prtljagi ln druglli strereb. Vsled naše dolgoletne la-knSnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prrovrtgne brroparUke. Tndi nedržarljsul itamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti s! morajo dovoljenje ail permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 8 mesecev ln se mora delati proftnjo ▼saj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, I>. CX, na generalnega naselnlškega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. Julija 1926 se nikomar več ne pošlje permit po p»iSti. ampak ga mora iti isk.it vs«k prosllee osebno, bodisi v najbližji naselniški 0-rad ali pa ga dobi v New Yorlra pred oditotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na avejo laatna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCS IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljarl nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave za morejo ameriški državljani dobiti svoje Sen« ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mote s katerimi so bile pred 1. junijem 1&28. leta poročene, izven kvote, Jugoslovanska kvota znaša še re-dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državllanrrv, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1028. leta poročili In po. IJedelcl. oziroma žene ln neporočeni otroel Izpod 2L leta onih i>9-državljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo ca stslno bi. ▼atije tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto br«s vsake prednosti v isti, pa se n« Sprejema ntkaklh prošenj ea ame-rlkaaske vjaeje. SAKSER STATE BANK «9 Ortlandt Btml NEW tOBK EDINA MOŽNOST da se dostavi Vašim v domovini denarno nakazilo se pred Božičem je potom — BRZOJAVNEGA PISMA ali DIREKTNEGA BRZOJAVA Stroški sa brzojavno pismo $1.— Za direkten brsojav: v Jugoslavijo $2.50, Italijo |2.— SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, V. Y. — ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SC MAŠE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE CMoMti, ki Izvirajo Iz pofloranja t velike« •brat«, pridejo aašlm strankam v korist. Naši atre&ki sa pcaamezna nakaTila so ouuij^l, vsled 4e-Mr so MM pri nas nižje kot pri agentu ali zavoda, ki bm* t—lati Vaš« pakirnico t izvršenje v New York. Httmt aaiefi poslovanja je nedoserUiva, radi naAega reiiktfs prometa lahko vzdržujemo taka »Mirne zveie, da m poave€a naiim sslocm največjo pozornost. Nate denarne nakaznice odpošljemo z vsakim krzoparoi-kam, U odphije iz New lorka — taraj kres zamudo in m-daljnega paoredoranja. Nfiie cm« m objavljene dnevno ▼ Usta MGlas Naroda". Za zaeake nad f20f.— računamo primerno nfija eeoo, kales* Vam radevolje sporočimo predno nam pošljete nalog. Mi imnmo najvei poslov o strankami izven New lorka, kar iskamje, da se lahka okoristi c miim poslovanjem vsak, m aajaAo ie tak« dalei proi od poslovnega središča Ameriko. Pošljite toraj Vaio prihedojo denarno poifljatov nam v izvršitev. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET. NEW YORK k , J / ' ' tX ■ \ \ j . _____________Mi . _______________' .... Kadar je nagovarjal oe-e Macheux mlajšega izmed svojih dveh ; lilapeev. mu ni nikdar n kel: Stori to. Hijaeint"" aH "Stori ono.1 Hijacint'', ampak vedno mu je do-j jal: 44Xaredr to. peJenj-možek"| ali "Napravi ono. p"denj-mo-| žek....,T j Hijaeint Letoehe resnivno za-, služil ta naziv. Ko je bi] dosegel j Kvoje trinajsto leto. ga j<- njegova j mati zmerila. V tej dohi je imel j nataneno 1 meter 24 centimetrov. | Od takrat ni vidno rastei. Leta 1905 je bil star ena in j dvajset let. Kij jo pozvan, da se.] javi kal: "Vi pae ne ver4e. rvie. drugih ali tretjič. da se predstavite naborni komisiji ?'' "Prvie. go&pod." Skujjaj sta sklepala oba majorja- "V osi al eni je videti še precej krepak, ta možic.... Seveda jc to le malo verjetno — pa kdo ve 1 — mogoče bo pa vendar še zrasel.... Odpustimo jja torej le začasno."* Po končanem <»gle