PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 296 (8084) TRST, sobota, 18. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO KAPITULACIJI VZHODNEGA PAKISTANA Konec indijsko-pakistanske vojne V dvanajstdnevni vojni so Indijci izgubili več kot 10.000 vojakov - Prve oddaje «radia Bangla deša» v Daki je radio prenašal registriran govor voditelja zveze Avami Madžibura Rahmana, ki je še vedno v zaporu v Zahodnem Pakistanu. Poveljnik indijskih oboroženih sil v Vzhodnem Pakistanu general Au-rora je danes izjavil, da je tisočem pakistanskim vojakom, ki so se včeraj predali Indijcem pustil o-rožje, da se lahko branijo pred «morebitnim napadom domačega prebivalstva«. General Aurora je naglasil, da je Indija zmagala vojno in da bo v prihodnjih tednih umaknila svojo vojsko z vzhodnopaki-stanskega ozemlja. NOVI DELHI, 17. — Pakistanska vlada je sprejela ponud-?o Indije za prekinitev sovražnosti na zahodni fronti. Indija j* sporočila, da bo prekinila ogenj danes ob 15.30 (po našem «su). Pakistanski radio je prečital izjavo predsednika Jahja Kana, v kateri je rečeno, da je naročil vsem svojim oboroženim silam, naj prekinejo ogenj na zahodni fronti. S tem uka-*°m je pakistanski predsednik odgovoril na ponudbo predsednice indijske vlade Indire Gandi. Do obojestranske prekinitve °9ija na indijsko - pakistanski plodni meji je prišlo dejansko minuti pred časom, ki so & predlagali Indijci. Glavno pohištvo indijske vojske je no-°°j sporočilo, da po eni uri pre-•nirja ni prišlo na celi fronti nobenega incidenta. Na vsej 2ahodni fronti so boji popolno-prenehali. Vojaški spopad med Indijo in Pakistanom se je začel 3. decembra in se ie zaključil z današnjim Premirjem, potem ko so Indijci ‘asedli Vzhodni Pakistan. Sedaj se Postavlja vprašanje, kako bosta In-in Pakistan dosegli mir. Indici se morajo v Vzhodnem Pakistanu ukvarjati z velikim številom vojnih ujetnikov. Pravijo, da so jih zajeli okrog 100.000 (pripadnikov redne vojske in pomožnih oddel- W). Indijska vlada je danes napravila obračun svojih izgub v trinajstih dneh vojne. Uradni glasnik je lziavil, da je imela indijska vojska 2.307 mrtvih, 6.163 ranjenih in 2-163 pogrešanih. Najhuiše izgube So imeli Indijci na zahodni fronta, kjer so Pakistanci zlasti v Kašmiru •Potno pritisnili. V vojni s Pakistanom leta 1965 .je Indija izgubila eied mrtvimi, ranjenimi in pogrešanimi okrog 12.000 mož. Prekinitev ognja je priklenila indijsko in pakistansko vojsko na Počkajih, ki sta jih dosegli z zadnjimi boji danes dopoldne. To pogoni, da so Indijci ostali na nekaterih področjih na pakistanskem o-Pemiju. pakistanski pa na drugih Področjih fronte na indijskem ozem-0U. Toda Indijci trdijo, da so tudi na tej fronti zasedli več ozemlja kot so ga izgubili. Na nekaterih krajih so indijske edinice prodrle °ad 70 kilometrov globoko na pakistansko ozemlje. Konec vojne med Indijo in Pakistanom je seveda presenetil var-hostni svet, ki tudi na včerajšnji seji ni prišel do nobenega zaključka glede indijsko - pakistanskega spopada. Varnostni svet se je sestal ponovno danes dopoldne, na-kar je po sporočilu, da je Pakistan sprejel indijsko ponudbo o Prekinitvi ognja, sklenil, da prekine sejo za nedoločen čas. V glavnem mestu Vzhodnega Pakistana Daki se življenje počasi formalizira. Danes je ponovno zakola oddajati radijska postaja, ki ie bila pokvarjena med letalskim napadom na mesto 10. decembra. Radio Daka je začel svojo oddajo kot «radio Bangla deš« in je takoj 9° začetni napovedi začel oddajati državno himno Bangla deša *Naša zlata Bengalija«. Takoj nato Predsednik začasne vlade Bangla deša Ahmed je izjavil, da bo treba sedaj obnoviti porušeno deželo in da se je že začel boj za obnovo. Ahmed je poudaril, da ljudstvo Bangla deša ne bo nikoli pozabilo podpore »bratskega indijskega naroda«. Načelnik odposlanstva Bangla deša v Washingtonu je danes pozval vse države, vključno ZDA, naj diplomatsko priznajo njegovo državo. Izjavil je, da bo Bangla deš laična, demokratična in socialistična država. Uradni predstavnik Bangla deša v New Yorku pa je dejal, da je prvi korak za vzpostavitev miru na indijski podcelini takojšnja izpustitev šejka Mudžibura Rahmana. Po njegovem mnenju bi moral pakistanski predsednik Jahja Kan priznati Bangla deš kot neodvisno in suvereno republiko, še preden bo indijsko - pakistanski spor poravnan na politični ravni. Izjavil je, da ne bo mogoče ničesar sklepati o Bangla dešu Irez privolitve vlade Bangla deša. V ponedeljek seja predsedstva ZKJ BEOGRAD, 17. — Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije bo na svoji 23. seji v ponedeljek, 20. t.m. razpravljalo o organizaciji predsedstva zveze komunistov ter o načinu organiziranja članov zveze komunistov, ki kot zastopniki republik in pokrajin delajo v organih federacije. Na isti seji bo določen tudi dnevni red in program priprav za drugo konferenco Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo 25. in 26. januarja. Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije bo na jutrišnji seji razpravljalo o nalogah sindikata po 21. seji predsedstva ZKJ. Pričakuje se, da bo o izvajanju sklepov predsedstva na seji govoril tudi predsednik ZKJ Tito. Na sejo so povabljeni tudi zastopniki 28 delovnih organizacij iz vseh krajev Jugoslavije in predsedniki sindikalnih svetov glavnih mest republik in pokrajin. Uvodno poročilo o nalogah sindikata v sedanjem političnem trenutku bo podal predsednik CK Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič. DUNAJ, 17. — Za dvanajst dni bodo prekinili sovjetsko-ameriške razgovore SALT o omejevanju strateške oborožitve. Odložitev so predlagali Amerikanci v zvezi z božičnimi prazniki, tako da bo zadnji razgovor 22. decembra in da se bodo ponovno sestali 2. ali 3. januarja. Delegaciji sta danes razgo-varjali dve uri in se bosta ponovno srečali v ponedeljek. PO SPREMEMBAH V HRVAŠKEM PARTIJSKEM VODSTVU Sovražni elementi še vedno aktivni Tako je ugotovil tajnik izvršnega komiteja CK ZKH v zvezi z nedavnimi neredi v Zagrebu (Od našega dopisnika) ZAGREB, 17. — Tajnik izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Hrvaške Josip Vrhovec je danes na zboru delavcev v Zagrebu dejal, da je paihijsko vodstvo Hrvaške po opozorilu Tita, junija meseca, kako je treba razne probleme reševati, namesto da bi pričelo z akcijo za reševanje problemov, sprožilo medsebojno polemiko in razpravo o tem, kaj so stvarni interesi hrvatskega ljudstva in delavskega razreda in kaj so osebne ambicije. Namesto konkretnih predlogov in zahtev za rešitev vprašanj so šli na politična gesla, na politično mobilizacijo, v katero so se vrinile opozicijske sile. Nastalo je politično ozračje, v katerem se ni vedelo, katere so zahteve hrvaških komunistov in katere zahteve nacionalistov, kar je ustvarilo psihozo napetosti in propadanja. Nepravilna politika izolacije Hrvaške je po besedah n""""1"..........................m..uuihiimiih..mi,........... TUDI DANES PREDVIDENI NEUSPEŠNI GLASOVANJI Zfl PREDSEDNIKA REPUBLIKE KD zavlačuje in bo pričela znova posvetovanja vsemi strankami, ki se sklitujejo na ustavo Verjetno se bodo šele v nedeljo sestali veliki volivci KD, ki bodo govorili o možnosti novega kandidata Posvetovanja strank bloka levice s PLI - Zanimivo stališče La Malte • Včeraj se je tudi MSI vzdržala RIM, 17. — Za današnje volilne operacije ni bilo velikega zanimanja, saj je bil že vnaprej znan rezultat, kar velja tudi za jutrišnji dve glasovanji, ko se bodo ponovno vzdržali, ker ni prišlo do nobenega političnega sporazuma in se bodo jutri pravzaprav šele pričela nova politična posvetovanja, je bil sklep današ- Takšem nje seje direkcije KD, po katerem so izdali sporočilo, da vabijo delegacijo, da v ozračju sklepa sprejetega na seji 22. novembra nadaljujejo stike z drugimi političnimi silami, da se ustvari združitev parlamentarnih sil, ki je potrebna za izvolitev predsednika republike. Poleg tega meni vodstvo, da je treba o rezultatih posvetovanj poročati skupščini velikih demokrist janskih volivcev, ki bo sprejela ustrezne sklepe. V bistvu gre torej za kompromis in za nova posvetovanja, ki bodo trajala jutri ves dan, v najboljšem primeru bo prišlo v nadeljo do skupščine demokristjanskih velikih volivcev in do morebitnega preokreta stališč KD. Vendar pa je značilno, da se sklicujejo na sklep od 22. novembra, v katerem je govor o kriterijih za volitev predsednika republike in ki so na blike morajo omogočiti čim širše zlitje političnih sil, ki se sklicujejo na ustavo in morajo potrditi ideale demokracije in svobode, ki označujejo sodelovanje KD v državi in ki zahtevajo v zvezi z zapletenim političnim položajem čim večjo enotnost stranke ter njenih parlamentarnih skupin.« Zapleteno uradno poročilo odraža še bolj zapleteno razmerje sil v večinski stranki, nevarnost da pride do notranjega spora in končno tudi resne poskuse, da se imenuje novega kandidata. Zato pa so izbrali do skrajnosti zapleten postopek, ki bo vzel mnogo nepotrebnega časa in ki dopušča vsaj še ilužijo, da lahko demokristjanski veliki volivci ponovno potrde za edino možnega kandidata stranke Fanfanija in se tako odpovedo izvolitvi predsednika '■epublike. Pri določenih krogih pa gre prav gotovo tudi za pritiske da bi pristali na odločilne misovske glaso- slednji: »volitve predsednika repu- ve, saj so se danes poslanci in se Inu................................................ V WASHINGTONU ZASEDANJE »SKUPINE DESETIH« Težka pogajanja z ZDA za rešitev denarne krize Evropske države zahtevajo konvertibilnost dolarja v zlato WASHINGTON, 17. — Danes se je začelo zasedanje »skupine desetih«, ki nadaljujejo z razpravo o ftednarodni denarni krizi in prekujejo možnost njene rešitve. Žaganje se je začelo s pridržanim °Mimizmom ameriškega zakladnega ftinistra Connallyja, ki je kot ge ‘titelj imel otvoritveni govor. Con-fally je priznal, da bodo pogajala zelo težka, izrazil pa je pre-Wčanje, da se bodo zaključila ob 'Uncu tega tedna. Ker je bilo že ‘Poročeno, da bo zasedanje trajalo danes in jutri, domnevajo, po izjavi ameriškega ministra, da se ho nadaljevalo tudi v nedeljo. Zakladni in finančni ministri de ‘utih industrijsko najbolj razvitih ^žav na svetu imajo na dnevnem fedu sledeča vprašanja: 1. doseči •tajen sporazum o menjalnih tečajih; 2. sprejeti ukrepe, da bo mednarodni denarni sistem postal bolj Prožen; 3. začeti reševati vprašanje mednarodne trgovine, ki se je •čredno zapletlo po uvedbi v ZDA ‘^odstotnega davka na uvoz in 4. Opraviti krizo, ki je nastala po a-n>eriškem sklepu o ukinitvi konvertibilnosti dolarja. Nedavna izjava predsednika Nikona, da so ZDA pripravljene raz Vfednotiti dolar, bo gotovo prispela k hitrejši rešitvi omenjenih vPrašanj. Kljub temu pa opazovalni v Washingtonu pravijo, da bodo kgaja (n zelo težka predvsem zaradi vprašanja konvertibilnosti do- larja in trgovinske izmenjave, o katerih ZDA baje nočejo nič slišati. Najbolj resno je seveda vprašanje konvertibilnosti. To zanima vse liste države, ki imajo na stotine milijonov dolarjev v bankah, in ki so jih do preteklega avgusta lahko zamenjali v zlato. Danes pa je to nemogoče. Zato predvsem zahodnoevropske države želijo, da jim ZDA zagotovijo, da bodo lahko še naprej menjavale svoje dolarje v zlato ali pa v drugo valuto. Danes je na zasedanju govoril tudi italijanski zakladni minister Ferrari Aggradi. Titovo pismo Matici izseljencev Srbije BEOGRAD, 17. - Predsednik republike Josip Broz Tito v pismu glavnemu odboru Matice Izseljencev Srbije ob 20-letnici njenega delovanja med drugim poudarja, da je vedno z zanimanjem spremljal in visoko cenil delo izseljenskih matic po vseh republikah in da je naloge matice imel vedno za izredno pomembne in odgovorne. Tito poudarja, da je v razgovorih z izseljenci v raznih krajih sveta videl s kakšnim ponosom poudarjajo svoje poreklp in privrženost socialistični Jugoslaviji ter da mu je zelo drago, da se delo izseljenskih matic ne omejuje samo na izseljence ene narodnosti. Izseljenske matice morajo, poudarja Tito, najtesneje med seboj sodelovati in si pomagati ter storiti vse, kar je mogoče, za razvoj bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi izseljenci. Vaše de lovanje mora med dragim med našimi izseljenci in njihovimi potomci razvijati občutek lojalnosti do nove domovine in privrženosti stari domovini, kjer so vedno dobrodošli, poudarja Tito v svojem pismu Matici izseljencev Srbije. ZAGREB, 17. — Trije ugledni zagrebški odvetniki, ki branijo obtože ne aretirane študente Ivana Zvonimira čička, Draženo Budišo, Gordana Dodiga in Anteja Padžika, so danes v skupni izjavi odločno zanikali govorice, ki krožijo v Zagrebu, da so aretirani študenti pretolčem in da so v bolnici. Advokati izjavljajo, da imajo redne stike z aretiranimi študenti in da je dosedanji kazenski postopek popolnoma v skladu z zakonskimi predpisi. natorji MSI vzdržali nakar je Al-rairante ugotovil, da je število vseh vzdržanih glasov preseglo kvorum 505 in da torej obstaja aritmetična in politična večina. Take večine seveda ne bi nikoli bilo, če bi šlo za tajno glasovanje, ko republikanci ne bi nikoli glasovali skupaj z misovci in kar o-stro zavrača tudi velika večina KD in gre torej za neofašistično operacijo, ki pomeni v resnici še en žebelj v krsto tako velikih upov in pričakovanj. Blok levice je bil danes izredno aktiven in je prišlo do cele vrste sestankov. Med njimi je bil zanimiv razgovor med predstavniki PLI in KPI, po katerem je izjavil Ber linguer, da je vsem dobro znano, da sta stranki na dveh nasprotujočih si političnih bregovih. Kljub temu pa so želeli v zvezi s težavami pri volitvah predsednika republike, da obrazložijo stališča, ki so dogovorjena med skupinami levice in nujnost, da se premosti sedanji položaj, tako da se odstrani nasprotujoča si bloka, ki sta do sedaj onemogočila izvolitev predsednika republike. Malagodi pa je prav tako govoril o težavnem položaju, nato pa o rešitvi, ki jo je po mnenju PLI treba iskati v resnično demokratičnih silah, v jamstvu nacionalne Motnosti ter v obrambi pravice do svobode. Liberalci so se sestali tudi s socialisti in je po razgovoru dejal Craxi: «Z liDeralci smo imeli zelo zanimiv pogovor«. Liberalec Bignar-di pa je prečital skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da so izmenjali stališča in da se strinjajo o primernosti nadaljnjih razgovorov v zvezi z razvojem položaja. Po razgovoru med PLI in PSIUP je bilo izdano sporočilo v katerem sicer govore o različnih načelnih političnih stališčih toda tudi o nujnosti, da je treba čim hitreje najti rešitev. Malagodi pa je po razgovoru s socialdemokrati izjavil, da sta delegaciji v prijateljskem in prisrčnem ozračju zelo podrobno proučili položaj v želji, da se težave premoste v okviru demokratične varnosti. Dopoldne so se liberalci sestali tudi z demokristjani ter so potrdili dogovor o nadaljnjih posvetovanjih ter da se bodo srečali tudi jutri dopoldne. Vendar pa je ta DAMASK, 17. — Po neuradnih vesteh je sovjetski obrambni minister Grečko odpovedal obisk v Siriji, Sovjetski vojaški ataše je kasneje izjavil, da je maršal Grečko menda obolel. Uradno pa niso ničesar sporočili in je tudi sovjetska agencija TASS objavila samo vest, da se je Grečko sestal v Bagdadu z iraškim obrambnim ministrom. dogovor o »tesnem kontaktu« zelo ošibljen, kot to izhaja iz poročil o razgovorih med PLI s predstavniki vseh strank bloka levice in tudi ^ predstavniki KPI. Tajnik PRI La Maifa je dopoldne izjavil, da republikanci niso nikoli načeloma nasprotovali Fanfaniju, da pa gre za resno vprašanje, kako so se zastavile volitve predsednika republike. Če se držimo ustave, potem ni nujno, da prejme kandidat samo podporo parlamentarne vladne večine temveč tudi opozicije, saj prav zaradi tega ustava zahteva pri prvih treh glasovanjih dvetretjinsko večino. Žal pa se je preneslo tudi na glasovalne operacije ozračje, ki je odločilna za zadnje politične dogodke. Kandidatura Fanfanija je zahtevala pristanek ne samo republikancev in socialdemokratov temveč tudi socialistov. Tega pristanka pa ni bilo. Ni dovolj, da je KD osredotočila okrog svojega kandidata veliko večino lastnih glasov, nujno je bilo doseči glasove vseh vladnih strank, kar pa se ni zgodilo. Tako ni bila dosežena široka večina, ki jo predvideva ustava, niti ožja večina, ki ustreza vladnim parlamentarnim odnosom. V takih pogojih se je hotela ustvariti druga večina, tako da se zamenjajo socialisti z liberalci. Taka večina je tako majhna, da lahko pade pod kakršnim koli rahlim udarcem. Bistveno pa je, da taka nova večina zahteva tudi novo večino, ko bo prišlo do vladne krize. Gre skratka za veliko napako, na katero republikanci ne morejo pristati. Skrajna demokristjanska desnica pa je drugega mnenja in je predstavnik struje «forze libere« Scal-faro danes izjavil, da ne morejo pristati na zamenjavo svojega kandidata, ker bi bila reakcija v stranki porazna in bi to po njegovem imelo še hujše posledice za vso državo. Scalfaro je namreč mnenja, da če se razbije KD, propade italijanska demokracija; načelniki držav se menjujejo, demokracija pa ostane in KD je edini garant za to demokracijo. Izvršni odbor parlamentarne nad zorne komisije nad radiom in televizijo je proučil kritike zaradi neobjektivnega televizijskega komentiranja predsedniških volitev ter je sklenil uvesti preiskavo. Vrhovca padla na izpitu, zato so morali njeni protagonisti odstopiti. Vrhovec je nadalje dejal, da se je na seji predsedstva mestne konference Zveze komunistov Zagreb, 4. decembra, ki je bila po besedah Vrhovca »katastrofalna«, pokazalo, da ne sprejemajo Titove kritike, temveč, da skušajo s to kritiko manipulirati. Tedaj se je pokazalo, je izjavil Vrhovec, da ne moremo več skupno delovati. Vrhovec se je ozrl tudi na sedanje stanje v Zagrebu in dejal, da nemiri in provokacije kažejo, da se sovražni elementi nočejo predati, temveč da z raznimi parolami o ogrožanju hrvatskega ljudstva žele ustvariti zmešnjavo in razburjenost. Po besedah Vrhovca so pobudniki teh akcij povezani z inozemstvom, a del študentov igračka v rokah mračnih sil. Preiskava v študentskem domu «Nina Markovič« je po izjavi Vrhovca odkrila organizirano mafijo, ki je odločala, kdo lahko v domu stanuje. Tu je vladal teror, ki se je zadnje dni prenesel na ulice. Vrhovec je dejal, da je potrebna aktivna pomoč meščanom in delavcem delavskega razreda Zagreba. da bi preprečili teror in zagotovili mir. Na kraju svojega govora je tajnik izvršnega komiteja CK ZKH govoril o pomenu skupne graditve Hrvaške in Jugoslavije na skupnih interesih delavskega razreda Jugoslavije. B. B. Bijedic zaključil obisk na Madžarskem BEOGRAD, 17. — V skupnem poročilu o uradnem obisku predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča na Madžarskem, ki se je danes končal, in njegovih razgovorih s predsednikom madžarske vlade- Fockom, se med drugim ugotavlja, da sta predsednika pozitivno ocenila dosedanji uspešni razvoj odnosov in sodelovanja med obema državama na raznih področjih Pri proučevanju aktualnih mednarodnih vprašanj sta predsednika posvetila posebno pozornost evropskim vprašanjem in pri tem ugotovila zboljšanje političnega ozračja. Predsednika sta se izrekla za čim hitrejše sklicanje konference o evropski varnosti in sodila, da je potrebno brez pogojev pričeti z večstranskimi pripravami konference. Izhajajoč iz dejstva, da sta mir in varnost v Evropi neločljiva —. je rečeno v poročilu — sta predsednika poudarila pomen naporov in pozitivnih tendenc v smeri napredka odnosov in enakopravnega sodelovanja na Balkanu. Vlada Madžarske visoko ceni prispevek Jugoslavije v tej smeri. V sporočilu se nadalje izraža zaskrbljenost obeh vlad zaradi vojne med Indijo in Pakistanom in podpora junaški borbi vietnamskega ljudstva. uiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin PRVA BESNA NESREČA V RONKflH Zagrebško letalo v megli zgrešilo stezo in se vžgalo Zaradi slabe vidljivosti je letalo «PAN-ADRIA» pristalo pravokotno na stezo • Hiter in hladnokrven nastop posadke je omogočil potnikom, da so pravočasno zapustili letalo Na letališču v Ronkah se je včeraj zjutraj zaradi goste megle pripetila prva hujša nesreča, odkar je bilo pred več leti to letališče zgrajeno. Kljub gosti megli je letalo jugoslovanske družbe Pan A-dria iz Zagreba hotelo pristati, pilot je popolnoma zgrešil smer pristanka, letalo se je nato vžgalo. K sreči so bili v tej nesreči lažje ranjene le štiri osebe, večina potnikov pa nima poškodb. Vso severno Italijo pokriva že nekaj dni gosta megla. Letališča v Milanu, Benetkah in tudi v drugih krajih so zaprta za letalski promet. Tudi v Ronkah ne dovoljujejo letalom pristajati ali vzleteti in letališče je bilo zaprto že v četrtek ves dan, prav tako tudi včeraj. Pred letališko postajo so parkirana tri letala italijanske družbe «Ati», in sicer dva «DC 9» in en »Fokker«. Kljub gosti megli, ki pokriva vso tržiško okolico pa je včeraj zjutraj hotel zagrebški pilot pristati. Letalo zagrebškega podjetja «PAN-ADRIA«, ki se je včeraj ponesrečilo na ronškem letališču. (Slika je bila posneta ob prvem poletu letala iz Ronk v Zagreb pred nekaj meseci) Letalo, ki vozi na progi Zagreb -Ronke, bi bilo moralo prileteti že ob devetih zjutraj. Letala nj bilo, ker so v Zagrebu najbrž čakali, da se bo vidljivost na letališču v Ronkah izboljšala. Čeprav se megla ni razkadila, pa se je nad Ronkami okrog desete ure in pol pojavilo jugoslovansko letalo. Pilot je enkrat preletel letališče in se nato ob upoštevanju nekaterih signalnih naprav kljub megli namenil pristati. Priletel je z zahodne strani. Namesto da bi pristal na cementni stezi, je popolnoma zgrešil smer in pristal pravokotno na pristajalno stezo. Letalo je zdrselo po travniku več kot 200 metrov dalje. Med drsenjem sta se odlomili kolesi, nato desni, zatem še levi vijak. Letalo je prečkalo še nekatere druge dohodne steze in se ustavilo le nekaj deset metrov stran od gasilske vojašnice. Gasilci in drugi reševalci so nemudoma prihiteli k letalu, motorja sta se medtem vžgala, ogenj pa je zajel tudi bencinske rezervoarje, ki so eksplodirali. Prisebnosti pilota in drugih članov posadke se morajo potniki zahvaliti, da so se rešili. Takoj ko se je letalo ustavilo na koncu svoje poti in ko sta pričela goreti motorja, so člani, posadke odprli rešilne izhode, pristavili stopničke in vsi potnikj — bilo jih je devetnajst PISMO IZ RIMA Čakajoč na predsednika Predstava se nadaljuje, toda nikakor ni lepa predstava: upal sem, da vam bom ta teden v pismu govoril o novem predsedniku, moramo pa se potolažiti in čakati naprej. Toda, do kdaj? Odgovora ni lahko dati. Ustvarja se pravo kafkjansko vzdušje; predvsem pa gre za dogodke, ki nikakor ne gredo v korist ugledne demokracije, in to v skupnosti, ki goji do demokracije starodavno nezaupanje. O tem pričajo že same govorice, ki so jih namerno sprožili fašisti (celo z letaki) in po katerih naj bi «veliki volivci« hote zavlačevali volitve, da bi prejemali obilne dnevnice. Z lastnimi ušesi sem slišal to trditev: «Oni, ki bere (namreč Pertini), prejema vsakič 50 tisoč lir.« Ne preostaja nam drugega, da zbiramo, s kančkom grenkobe, razne epizode in anekdo- Štirinajsto glasovanje Prisotni 984 De Martino 406 Saragat 49 Razpršeni 5 Neveljavni — Bele glasovnice 15 Vdržani 509 (Nadaljevanje m 3. strani) te, ki jih je nič koliko. Po štirinajstem glasovanju se je prvič povzpel do kvote 505 glasov neki gospod Vzdržani. Kdo pa je to? Med kandidati ga menda ni bilo. Če pa se malo zamislimo, lahko ugotovimo, da ni prvič, da Italija ima ((vzdržanega« državnega poglavarja. Ali nismo imeli v času, ko se je fašizem povzpel na oblast, nekoga kralja, majhnega tudi po postavi, ki se je prav tako vzdržal? Obstaja tudi anekdota o Aldu Mora, ki je -po povratku iz Bruslja in preden se je prvič pojavil v Montecitoriu, šel k maši v cerkev sv. Chiare. Pri vhodu mu gre nasproti ciganka, ki mu pomoli roko. Moro ji da petsto lir. Ciganka se mu zahvali s ciganskim voščilom: «Kralj in vladar«, ki ga ponovi trikrat. Morov spremljevalec pa pripomni: enkrat bi zadostovalo. Omeniti moramo tudi subtilno razpravo verskega značaja; ali demokristjanski volivci, ki spustijo v žaro belo glasovnico ter s tem kršijo obvezo moralne in politične narave, grešijo? Aid se morajo greha spovedati? Odgovori so različni. Rumor, katoličan iz Veneta, postavlja vrsto razločkov: Da, greši, toda treba je upoštevati tudi namen... Leone se reši iz zagate s tem, da opozori, da se on ukvarja s pravnimi vprašanji. Fanfanijevci pa nimajo dvomov: ko bi dala odvezo takim, ki kršijo dolžnost zvestobe, potem bi jo morali dati tudi Judežu Iškariotu. V končni analizi bi lahko celo smatrali Judeža — zaradi njegovega hinavskega poljuba — za predhodnika naših demokristjanskih kolegov, ki volijo belo. Še bolj vznemirjujoče vprašanje, ki je prav tako v zvezi s spovedjo, pa je nastalo, odkar se je utrdilo prepričanje, da je treba ((zamenjati konja« oziroma sprožiti novo demokr-ščansko kandidaturo. Gre za vprašanje o zaroti za umor tirana: ali mora tu prevladati zapoved, ki prepoveduje uboj, ali dolžnost vsakega, da se bori za svobodo? V zvezi s tem vprašanjem so povlekli na dan anekdoto o nekem revolucionarju — prepričanem katoličanu — ki je živel za časa Ludvika XIV. Med spovedjo je povedal, da namerava umoriti kralja. Spovednik — bil je jezuit — ga prekine ter mu potrpežljivo našteje primere, v katerih se je moč brez greha znebiti tirana. Zaključek jezuita pa je bil: Dobro premisli in če misliš, da je potrebno, ubij, nato pa se pridi spet spovedat. Bomo videli, če boš proglašen za heroja ali za morilca. In končno, če smo že pri predstavi, imamo še nastop rokohitrca. Iz cilindra povleče listek in ga pokaže naokoli, gre za neko sporočilo: Hop-la, sporočila ni več. Sedaj, pa še teže: poglejte roke, ničesar ni. Hopla, evo vam pismo (z odpovedjo kandidature). MARIO DEZMANN 18. decembra 1971 S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Enotna resolucija in govor predsednika nakazujeta širše spodbudne perspektive Tu moramo spoznavati in reševati probleme slovenske narodne skupnosti - Trst ne sme biti instrument nacionalizma • Budnost pred prevratniškimi nameni neofašizma Včeraj pozno ponoči, kakor smo na kratko že poročali, je pokrajinski svet z večino glasov levega centra odobril proračun za leto 1972, skupno resolucijo pa so odobrili svetovalci KD, KPI, PSI, PSDI, LSS, PRI in PLI V enotni resoluciji so strnjene resolucije, ki so jih med diskusijo o proračunu predložile svetovalske skupine, razen MSI. in so nakazane smernice nadaljnjega delovanja pokrajinskega sveta. Obveznosti in smernice izhajajo predvsem iz ugotovitve, da so v mnogih deželah nastale skrajno negativne razmere spričo naglega in neurejenega razvojnega procesa, ker je logika produkcije in potroš ništva prevladala nad vrednotami človeške osebnosti. Zato se pokrajinski svet zavezuje, da se bo s politično in upravno dejavnostjo zavzemal, da ne bi prebivalstvo občutilo posledic nekontroliranih razmer. Pokrajinski svet želi in pričakuje. da se bo na dežemi ravni čim-prej uresničil način gospodarskega in urbanističnega načrtovanja, da bodo javno oblasti lahko učinkovito ukrepale proti škodljivim posledicam potrošništva in da bodo pristojni organi za vsedržavno načrtovanje ustvarili na našem področju osnovne pogoje za ustanovitev industrijskih podjetij, ki bodo zaposlila visoko specializirano silo in ne bodo vir onesnaženja okolja. Pokrajinski svet zahteva temeljito spremembo odnosa med občinami, pokrajinami in deželno ustanovo Krajevne ustanove morajo dobiti večja pooblastila. V okviru gospodarskega razvoja pokrajine bo imela odločujoči pomen preureditev pomorskih prog, zato ie treba upoštevati zahteve pomorskih prog in nujnost modernizacije pristaniških struktur, razvoja ladjedelništva in izboljšanja infrastruktur. Nujno potrebno je sklicati konferenco dežela-državne udeležbe za dogovor glede investicij in načrtov za obstoječe in nove industrijske obrate. Pokrajinska u-prava podpira delavce, ki se borijo za zaposlitev in za zaščito življenjskih interesov Trsta, pokrajinski svet pa bo vedno pripravljen podpirati enotni nastop sindikalnih organizacij. Predsedniku nalaga dolžnost, da pred vlado in parlamentom zagovarja zahteve in potrebe Trsta. Glede rešitve vprašanja javnih prevozov naj pokrajinska uprava da pobudo za koordiniran nastop z občinami. Ta javni poseg lahko sloni na obstoječih občinskih pod.jet.jih in se mora razvijati v medobčinskem okviru, s prispevkom dežele in pokrajine. Pokrajinski svet nasprotuje napovedani postavitvi a-tomskih min na Krasu in obvezuje pokrajinski odbor, da se zavzema za diskusijo o zakonskem predlogu glede vojaških služnosti in za de-rekvizicijo vojaškega objekta pri Lazaretu. S sodelovanjem sindikalnih organizacij naj pokrajinski odbor sestavi načrt za uresničitev preventivne medicine dela. Na prihodnji seji naj pokrajinski svet začne razpravljati o problemih šolstva. Resolucija poudarja, da je demokratična praksa, z decentralizacijo javne oblasti, osnovni pogoj za u-resničitev reforme struktur. Zato mora biti prva naloga oblasti, v smislu ljudske soudeležbe da budno pazi, da ne pridejo do veljave poskusi za odpravo demokratične prakse, ki je bila dosežena s protifašističnim bojem. Pokrajinski odbor je zaradi tega zadolžen, da zagotovi takojšnjo akcijsko koordinacijo antifašističnih sil, če bi se pojavile provokacije na škodo republiške ureditve. Pokrajinski odbor naj tudi pocjpre široko akcijo za spoznavanje zgodovine antifašističnega in osvobodilnega boja. zlasti v šolah, in tudi s prirejanjem javnih konferenc. Politična vsebina govora, ki ga je imel predsednik Zanetti pred glasovanjem o proračunu, je bila v dunu enotne resolucije in nakazuje široko perspektivo ter odpira vrata za sodelovanje svetovalskih skupin, ki se sklicujejo na načela italijanske ustave ter ideale odporniškega gibanja. To je razveseljivo dejstvo in pomeni kvaliteten preobrat tudi v stališčih do vprašanj, ki se tičejo naše narodne skupnosti. Upravičeno torej upamo in pričakujemo, da bo pokrajinska ustanova učinkovito prispevala svoj delež, s sodelovanjem vseh demokratičnih komponent, k reševanju problemov slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Predsednik Zanetti je med drugim v odgovoru svetovalcu Slavku Štoki (KPI) dejal, da moramo predvsem tu spoznavati in reševati probleme slovenske manjšine, ker so to pač naši problemi, in naj se ne čudi, če predsednik vlade ne pozna in nima občutka za probleme slovenske manjšine. Poudaril je tudi nujnost decentralizacije javne uprave in odprave, starokopitnih sistemov, odprtost pokrajinske uprave za sodelovanje demokratičnih sil, obenem pa odločno zaprtost in nasprotovanje skrajni desnici, ki je nosilec žalostne preteklosti ter nevarnih prevratniških teženj. Glede SODELOVANJE MED NAŠO DEŽELO IN SLOVENIJO Odbor za medsebojne stike pri dežebiem združenju zbornic Sogovornik je Gospodarska zbornica SR Slovenije Pododbori za zunanjo trgovino, promet in turizem Te dni so v Trstu umestili odbor za medsebojne stike, ki sta ga pred časom ustanovili deželno združenje trgovinskih zbornic in Gospodarska zbornica SR Slovenije iz Ljubljane. Umestitve se je udeležila skupina predstavnikov ljubljanske zbornice, v kateri so bili predsednik Krese, glavni tajnik Gačnik in funkcionar dr. Pavlič; z italijanske strani so bili prisotni predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic dr. Marangone, glavni tajnik dr. Steinbach in številni funkcionarji tržaške, goriške, videmske in pordenonske zbornice. V okviru odbora bodo delovali trije pododbori, in sicer eden za zunanjo trgovino, eden za promet in eden za turizem. Odbor za zunanjo trgovino bo skrbel za industnjsko-tehničpo sodelovanje med slovenskimi in deželnimi obrati, za kmeti]-ski sejem na Opčinah in v Sežani in za sodelovanje slovenskih in deželnih podjetij na sejmih v Trstu, Ljubljani, Kranju. Pordenonu in Gorici. Pododbor za promet bo sledil vprašanjem avtoprevoemštva, kontejnerskega prometa, telefonskih zvez in podobno. Temu pododboru so poverili tudi nalogo, naj se zavzame za to, da bi pristojne oblasti dovolile mednarodni promet (s potnimi listi) tudi čez nekatere drugorazredne prehode na itaUjansko-iugo-slovanski meji. Pododbor za turizem pa bo skrbel za turistične proge, organizacijo izletov in potovani za uskladitev turističnega koledarja in podobno. Vsi trije pododbori se bodo sestali v prihodnjem januarju, in sicer eden v Vidmu, eden v Trstu in eden v Ljubljani. Odbor za medsebojne stike pa bo ponovno zasedal prihod njo pomlad. Zahteve in sklepi električnih delavcev Uslužbenci ustanove ENEL, ki so vključeni v sindikalni zvezi FLAEI-CGIL in FIADE CISL, so se v četrtek sestali na skupščini in še enkpat analizirali svoj položaj. Ugotovili so, da ustanova ENEL še ni rešila vseh vprašanj, ki zadevajo tehnične pomanjkljivosti in varstvene naprave ter primerno obleko, ki jo delavci potrebujejo za opravljanje dela. Sklenili ■o. da se bodo odslej vzdržali vsakega dela, ki bi ne bilo primemo zavarovano ali ki bi predstavljalo kako nevarnost. V primeru zaostritve se bodo sproti odločili za obliko nadaljevanja sindikalnega boja, ki naj prisili ravnateljstvo, da nudi najosnovnejše varnostne in tehnične pripomočke. Odpust 380 delavcev v «VetrobeI» in «San Gius(o» Novi hudi udarci tržaškemu gospodarstvu. Tekstilna tovarna «San Glu-sto» grozi z likvidacijo obratov in odpnstov 210 delavk, v tovarni »Ve-trobeli pa pripravljajo odpust 170 delavk. Temn so se odločno uprli sindikati, svetovalci KPI Rossetti in Burlo pa so opozorili na to tržaški občinski svet V POČASTITEV 30. OBLETNICE DRUGEGA TRŽAŠKEGA PROCESA Drevi na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu koncert v priredbi p. d. «Slavko Škamperie» štiriletnega programskega načrta je pripomnil, da gre za osnutek, ki bo dokončno izdelan po izčrpni diskusiji in z upoštevanjem utemeljenih predlogov. Odločno se je zavzel za zaščito interesov tržaškega gospodarstva in za sodelovanje med občinami, pokrajinami in deželo ter za uveljavitev mednarodne vloge Trsta, zlasti v odnosih z Jugoslavijo in drugimi vzhodnimi deželami. Prihodnost Trsta je treba graditi na podlagi novih mednarodnih odnosov, ne pa kot instrument za nacionalistične namene, kot je bil Trst večkrat v svoji zgodovini. Omenil je tudi zaščito Krasa in poudaril politično voljo pokrajinske uprave, da aktivno prispeva svoj delež. Kras ne sme biti nekakšen park za rekreacije meščanov, ampak mora ohraniti svoj, značaj, svoje kulturne, zgodovinske in etnične vrednote. Moj namen je, da na velikem ljudskem zborovanju, je pripomnil Zanetti. opozorim na vprašanje zaščite Krasa in ustanovitve naravnih rezervatov, preden bo o tej zadevi sklepal deželni svet. ZAKLJUČENA RAZPRAVA 0 OBČINSKEM PRORAČUNU 1972 Pevski zbor p. d. »Primorec« iz Trebč med nedavnim nastopom v Trbovljah Svetoivansko prosvetno društvo tSlavko Škamperle» se bo nocoj . na stadionu «1. maj* poklonilo spo-I minu žrtev drugega tržaškega pro- cesa ob 30. letnici izreka in izvršitve smrtnih obsodb proti Viktorju Bobku, Ivanu Ivančiču, Simonu Kosu, Finku Tomažiču in PSDI: vlada mora pripraviti zaščitili zakon za Slovence Komunist Crevatin se je zavzel za brezplačnost javnih prevozov - Spaccini: cTudi mi razmišljamo o tem» ■ Posegi Fragiacoma, Combattija in Adovasio S sinočnjo sejo, ki je bila krajša od ostalih tudi zato, ker se je svetovalec Rinaldi odrekel besedi, se je zaključila razprava o proračunu občinske uprave in petletnem delovnem načrtu. V torek bodo na vrsti glasovalne izjave ter glasovanje o proračunu in priloženih resolucijah, med katerimi jih je tudi nekaj, ki zadevajo vprašanja slovenskega prebivalstva . Med včerajšnjo razpravo, v ka tero je poseglo več svetovalcev (Gefther - Wondrich — MSI, Com-batti — PLI, Cesare — PSDI, Fra-giacomo — PRI, Adovasio — KD; sn» zabeležili važno stališče socialdemokratske stranke o našem manjšinskem vprašanju. V svojem posegu se je namreč vodja svetovalske skupine PSDI, Cesare, dotaknil tudi odnosa občinske uprave do slovenskega prebivalstva. Dejal je, da so se časi vidno spremenili in da je danes sožitje med tu živečima narodoma tako vzorno, da se sploh več ne postavlja vprašanje ozemeljske pripadnosti, ki ni več aktualno. V nadaljevanju pa je še dodal: »Občinska uprava bo nadaljevala s politiko najširše odprtosti, kot dokaz pa naj velja prisotnost dveh slovenskih odbornikov v upravi. Socialdemokratska stranka je zavzela tudi stališče do raznih zakonskih predlogov, ki so jih predložili v parlamentu. Mi delujemo za to, da bi vlada dala pobudo pred parlamentom za izdelavo zaščitnega zakona ki naj valorizira slovensko et- nično manjšino v celotni deželi Furlaniji - Julijski krajini. To izjavljamo kot vladna stranka, ki se zaveda lastne odgovornosti.* Pred tem se je Cesare dotaknil nekaterih drugih vprašanj. Pohvalil je upravo, ker je šla na pot načrtovanja in izrazil upanje, da bodo temu načrtovanju podredili tudi izbire znanega »skfiada za Trst«. Na splošno, je dejal, je delo občinske uprave pozitivno, saj je odražala stvarne interese prebivalstva glede mornarice, pristanišča in slovenske manjšine. Drug zanimiv govor je imel včeraj komunistični svetovalec Crevatin. Posegel je v zvezi z vprašanji Acegata in trdil, da je treba o tem razpravljati, saj ima občina 25 milijard proračuna, ACEGAT pa 20 in je torej njen dvojnik. Nujna je preosnova prevozov Acegata, da se da javnim provozom prednost. .. Spaccini (prekine): »V kratkem boste seznanjeni z načrtom reorganizacije prevoznih linij.* Crevatin: V redu, toda za uspešno reorganizacijo je potrebna munici-palizacija zasebnih prevoznih prog. Prav pa bi bilo, da bi občinska uprava pomislila na brezplačnost prevozov, ker bi to znatno olajšalo prometni vrvež in ker to zahtevajo delavci in študentje. To so že izvedli v Bologni in Firencah, brez težav, pa še prihranili so nekaj. Spaccini: «Ne izključujemo da bi ob določenih urah bili prevozi brezplačni za delavce in dijake...» APZ v Kulturnem domu ▼. sredo, 22. decembra DECEMBER 1941 - DECEMBER 1971 Pred tridesetimi leti so pod fašističnimi streli padli slovenski antifašisti, ki jih je posebno sodišče obsodilo na smrt: PINKO TOMAŽIČ, SIMON KOS, VIKTOR BOBEK, IVAN IVANČIČ, IVAN VADNAL V spomin na ta dogodek bo jutri, 19. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču, na kraju mučeniške smrti spominska svečanost Ob tej priložnosti bo v Prosvetnem domu, Narodna ulica 51, dokumentarna razstava. Udeležite se I Pripravljalni odbor ANPPIA, ANPI, ANED, FIAP Za Crevatinom je govoril repu blikanec Fragiacomo Id je — kljub temu, da podpira levosredinsko koalicijo — bil zelo kritičen do njenega dela. Njegove kritike so v prvi vrsti zadevale »načrt CIPE* in sedanji položaj v ladjedelnici »Sv. Marka*. Omenil je obljubo, da bodo v ladjedelnici gradili ladje ih podmorske vrtalne naprave. Adovasio je govoril o zdravstvenih problemih, Combalti pa o športu. Po zaključku razprave so svetovalci (vzdržani KPI in PSIUP) odobrili imenovanje inž. Castaldija za ravnatelja ACEGAT. Odložili pa so imenovanje predstavni!*) v obrtnikov v neko komisijo, ker se je temu uprl Rossetti. Dejal je namreč, da morajo biti v komisiji zastopane vse obrtniške organizacije. Ivanu Vadnalu. Ob 21. uri bo namreč priredilo vokalno - instrumentalni koncert na katerem bosta na stopila harmonikarski ansambel Mi-ramar pod vodstvom prof. Kjudra in pevski zbor p.d. Primorec iz Trebč pod vodstvom Cezarja Možine. S to prireditvijo pa se bo svetoivansko prosvetno društvo poklonilo tudi spominu svojega svetoivan-skega rojaka in mučenika Slavka Škamperla, po katerem nosi ime iti ki je tragično preminil v fašističnem zaporu za posledicami ne človeškega mučenja v preiskovalni fazi drugega tržaškega procesa. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» je v mejah svojih možnosti precej dejavno zlasti pri posredovanju zanimivih predavanj svojim članom. Kot je že njegova tradicija pa je letos priredilo tudi miklavževanji za šolarje osnovne šole «Oton Zupančič». Čeprav z zamudo naj povemo, da je tudi ta prireditev, pri kateri so sodelovali šolski otroci sami, zelo lepo uspela. Otroci so nastopili z recitacijami pod vodstvom učiteljic in s šolskim pevskim zborom pod vodstvom učiteljice Možinove. Nastopili so tudi mladi harmonikarji posamezno in ob koncu z ansamblom iz Doline pod vodstvom učiteljice Nadje Udovi-čeve. Po končanem sporedu so pripravili še manjšo zakusko. Prisotni, ki so do kraja napolnili dvorano, so svoje zadovoljstvo z nastopom izražili z navdušenim ploskanjem. Odbor društva se za sodelovanje zahvaljuje vsem učiteljicam in učencem. iiiiiliiiiiiuniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiNiiUi V SREDO NA USTANOVNEM OBČNEM ZBORU Ustanovljeno društvo slovenskih upokojencev Namen društva je zbrati slovenske upokojence v eno družino in jim vsestransko pomagati z informacijami in nasveti ...................................... MEDTEM KO JE NA KRASU SIJALO SONCE Mesto in okolica pogreznjena v meglo Vremenoslovci menijo, da utegne megla trajati še nekaj časa ■ Zaradi previdne vožnje ni bilo večjih nesreč Včeraj, posebno v popoldanskih in v večernih urah. Je legla nad Trst nenavadno gosta megla. Posebno gosta je bila na cestah, ki vodijo v mesto na obalni cesti, proti Kopru, na spodnjem delu trbiške ceste, na cesti, ki vodi v industrijsko cono. Tudi v predmestjih je bilo toliko megle, da se je videlo le nekaj metrov daleč. Nasprotno pa je na Krasu sijalo sonce in komaj nekje na polovici Ul. Commerciale se je začenjalo morje sivine, pod katero je bilo skrito mesto. Še bolj nenavaden prizor se Je nudil pri Katinari, kjer Je samo vršiček vasi štrlel iz megle. Dogajalo se je celo, da je bilo pri nekaterih hišah prvo nadstropje v soncu, dvorišče pa v neprijetnem objemu megle. Megla pn nas ni vsakdanja stvar, posebno ne takšna, kot smo jo imeli včeraj proti večeru. Na talasograf-skem inštitutu so nam nudili nekaj podatkov o tem pojavu: poprečno je decembra 3,3 dneva megle, vendar ne take, kot je bila včeraj. Ta spada že v »gosto meglo* ln take je poprečno 0,6 dni, to se pravi en dan in nekaj ur vsaki dve leti. Na Inštitutu so nam tudi dejali, da je prišlo do tega pojava, ker so se zbrale nad srednjo Evropo ln posebno še nad severno Italijo, velike količine zraka, ki Je topel in vlažen pri tleh, v višini pa hladen. To pomeni. da je že toliko zraka, da ne more prihajati še drug zrak — burja, ki Ima navadno vlogo »pometača*. Obenem pa prihaja z morja, ki je bolj toplo kot kopnina, nekaj vlažnega zraka, ki se kmalu kondenzira. Koliko časa pa bo to še trajalo? Težko vprašanje: vse preveč šal $e zbija na račun vremenoslovcev, da bi nam z lahkim srcem povedali kaj točnega. Vsekakor nadpoprečno visoki zračni pritisk kaže, da je vreme stanovitno, to se pravi, da ne bo prav kmalu velikih sprememb. Nasprotno, možno je, da bo zvečer ln ponoči legla še gostejša megla na naše kraje. Nevšečnosti Je povzročila meglena odeja precej, posebno v predmestju in na tistih delih podeželja, ki niso na visokem. Na cestah se Je vlaga pomešala s prahom in vožnja po spolzki plasti je dokaj nevarna. Večjih nesreč pa k sreči ni bilo, kar dokazuje, da so avtomobilisti vozili previdneje kot sicer. V pristanišču se je promet odvijal brez težav, na letališču v Ron-kah pa je bil promet popolnoma prekinjen, z eno samo, žal nesrečno izjemo, o kateri poročamo na drugem mestu. Občni zbor za ustanovitev Društva slovenskih upokojencev, ki je bil v sredo v Gregorčičevi dvorani, je prav lepo uspel, število udeležencev je bilo namreč precejšnje, med samim občnim zborom pa se je razvila živahna in koristna debata. Najprej je udeležence pozdravil predstavnik patronata Kmečke zveze INAC, ki je želel novoustanovljenemu društvu obilo uspeha v njegovem delu in je obenem izrazil željo, da bi bilo sodelovanje med društvom in patronatom plodno. Nato je predsednik pripravljalnega odbora Viljem Ferluga v imenu pripravljalnega odbora pozdravil udeležence in je na kratko opisal delovanje odbora. Ta je namreč s sodelovanjem patronata INAC uvedel informativno službo, interveniral je pri Republiškem socialnem zavarovanju v Ljubljani zaradi nekaterih kočljivih vprašanj tu živečih upokojencev, ki prejemajo jugoslovansko pokojnino, obenem pa je seveda pripravil vse potrebno za občni zbor tega koristnega društva, ki naj zajame vse slovenske upokojencev v Italiji. Namen društva gotovo ni »preiti v konkurenco z upokojence v Italiji. Namen društva je predvsem, da bi zbral v svojo sredo vse naše upokojence, jim z informativno službo pomagal s tem, da bi jim nudil koristne nasvete, prirejal predavanja, prireditve itd. Skratka, ustvarila bi se družina upokojencev.* Sancinova je nato prebrala pravila novoustanovljenega društva, katera so prisotni sprejeli. Sledile so volitve upravnega, izvršnega in nadzornega odbora. Vsak upokojenec, ki bi se hotel včlaniti v društvo, lahko to stori vsak četrtek od 16. do 18. ure v prostorih patronata INAC, Ulica Geppa 9, ko bo redno delovala informativna služba novoustanovljenega društva. Sicer pa se za vsa pojasnila lahko kar neposredno posvetuje pri patronatu Kmečke zveze INAC vsak dan od 8. do 14. ure, razen v četrtkih (od 8. do 12. ure), v sobotah pa od 8. do 13. ure. Poldnevna solidarnostna stavka kovinarjev IRI Medtem ko so predvčerajšnjim bili v gledališču »Verdi* delegati vseh sindikalnih organizacij naše dežele in razpravljali o enotnosti, je Trst pretresala ponovna stavka kovinarskih delavcev državne indu strije. Stavko so oklicale, na vsedržavni ravni, FIOM - CGIL, FIM -CISL in UILM zaradi skrajno negativnega odnosa, ki ga »Fin-cantieri*, «Finmeccanica» in IRI na sploh imajo do delavskih zahtev. Že pet mesecev se v Rimu vlečejo pogajanja za sklep dopolnilnih sporazumov, Id zadevajo mezdne poviške, priznanje delavskih svetov in vrsto normativnih določil, ki urejajo delovne odnose v obratih in pogoje na delovnem mestu (zdravstvenega in družbenega značaja). V Trstu je stavka popolnoma u-spela. Stavkali so vsi kovinarski delavci ladjedelnice »Sv. Marka*, arzenala, ki ji je pridružen, tovarne strojev itd. Še posebej so s svojo stavko poudarili solidarnost z bojem delovnih tovarišev družbe CMI (bivše »Ponta e gru») in vseh zasebnih koncesijskih podjetij, ki zahtevajo vključitev v javni organik in torej odpravo koncesij zasebnim podjetnikom v obratih. Stavka je trajala pol dneva, ure so stavkali tudi delavci kemijske stroke. Dvodnevna stavka poldržavnih uslužbencev Pokrajinsko tajništvo FIDEP ■ CGIL sporoča, da so strokovni sindikati u-službencev poldržavnih ustanov CGIL, CISL in UIL proglasili še dva dneva stavke — točneje včeraj in danes — v vseh poldržavnih ustanovah. Za stavko so se odločili, ker so vladni predlogi za ureditev položajev poldržavnih uslužbencev po srečanju in pogovorih, ki so potekali v teh dneh, še vedno nezadovoljivi in ne rešujejo odprtih vprašanj. Danes. 18. trn., odpre Anton Gombač iz Lonjerja O S M I C O To« pristno domače črno in belo vino z domačimi klobasami. GLASBENA MATICA TRST Četrti abonmajski koncert Jutri, 19. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 ZBOR IN ORKESTER CONSORTIUM MUSICUM lz Ljubljane G. F. HANDEL: MESIJA Oratorij za soli, zbor in orkester Solisti: Marija Gorenc, sopran Milka Evtimova, alt Mitja Gregorač, tenor Jože Stabej, bas Orgle: Tone Potočnik Dirigent: MIRKO CUDERMAN Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ v torek, 21. decembra ob 15.30 v sredo, 22. decembra ob 15.30 Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL priredi jutri, 19. decembra v Prosvetnem domu na Proseku ob 16. uri Budakovo veseloigro v treh dejanjih ae-tano Riccitelli. ,, Jutri ob 16. uri tretja prejS va Puccinijeve opere «Turandot». rigent Luigi Toffolo. Režija Aldo rabella Vassallo. Izvajalci isti kot P prejšnjih predstavah. Predstava veli za dnevni red v vseh prostorih. Pri blagajni gledališča (tel. se nadaljuje prodaja še razpoložlji vstopnic za obe predstavi. POLITEAMA ROSSETTI «Isabella, ljubosumna komedijah ka* bo na sporedu še danes ob • uri, jutri dvakrat ob 16.30 in ob ^ uri, v torek in v sredo zvečer, ponedeljek bo gledališče iz Turina stovalo v Vidmu. AVDITORIJ Danes ob 21. uri za ciklus »Gled* lišče danes* predstava Maria RicdJ* »Kralj Lear. po zamisli velikega te* tra Williama Shakespeara*. NastoP* skupina »O 15». Protagonisti te ava* gardne postavitve shakespearjans tragedije so Angela Diana. Gabriel Toppani, Maria Carla Renzi. Ullo Razstave NATURA VIVA - EXOTARlUM Dl TRIESTE — Drevored XX. septembra št 31. Velika razstava - Največja prodajna razstava v Italiji - V dveh nadstropjih, živali iz vseh dežel. Zelo velika izbira tropskih ribic ter sladkovodnih to morskih rib. Razstava je odprta tudi ob nedeljah in praznikih. Šolske vesti V okviru splošaega Izobraževanja prireja ravnateljstvo znanstvenega liceja »France Prešeren*, s sodelovanjem združenja staršev, predavanje za dijake. Predavanje bo danes, 18. decembra po pouku. Naslov predavanja: »Spoznavaj sam sebe*. Predaval bo prof. Franc Pedlček. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. decembra 1971 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 10 oseb. Umrli so: 62-letna Giovanna Luxig vd. Valcich, 66-letni Giovanni Centaz-zo. 58-letni Enrico Poropat, 51-letni Luka Matos. 79-letna Angela Pitacco vd. Danneker, 87-letna Margherita Pulgher vd. Di Stefano, 78-letni Po-liuto Padoan, 63-letni Giuseppe Filip-pich, 83-letaa Maria Cren vd. Zacca-ria, 85-letna Maria Giovanna D’Egte. Danes, sobota, 18. decembra RADKO Sonce vzide ob 7.41 ta zatone ob 16.22. — Dolžina dneva 8.41. — Luna vzide ob 8.30 ta zatone ob 16.46. Jutri, nedelja, 19. decembra URBAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,6 stopinje, najnižja 3.3, ob 19. uri 5,2 stopinje, zračni pritisk 1029,5 stanoviten, brezvetrje, vlaga 96-od-stotna. nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 10,5 stopinje. Monachesi, Carlo Montesi in Claudi Privitera. Predstava, ki se poslužuj® raznih izraznih sredstev (zvoki, m ' lutke, filmske in dispozitivne Pr°le cije), je bila sprejeta z navdušenje po Italiji pa tudi v Franciji. V®*1. Britaniji in na Nizozemskem. P°n°v! tev še jutri ob 16.30, že v ponedeb* pa bo skupina «11 Collettivo*. vedo za ciklus »Gledališče danes*, upri*® rila Morettijevo igro »Proces Prt* Giordanu Brunu* v režiji Jose Qu glia. Nazionale 15.30 «11 caso Mira Breck® ridge*, Raquel Welch, John Hus«)*: Mae West. Prepovedano mlad*" pod 18. letom. . Fenice 15.30 «11 giomo dei lunghi * čili*. Prepovedano mladini f>od letom. Eden 16.00 »Trastevere*. Nino fredi, Rossana Schiaffino, VitW*j De Sica, Vittorio Caprioh. Bar film. Prepovedano mladini P°d letom. j. Grattacielo 16.00 »Incontro*. FloriP^ Bolkan, Massimo Ranieri. Pr*Pr vedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »La piu bella st®!, di Dickens*. Albert Pinney, E® Ewans, Keneth Moore. V barvan- Ritz 16.00 »La statusi*. Barvni fh David Niven in Virna Lisi. Pr®P°’ vedano mladini pod 14. letom. , Alnbarda 16.30 »I segreti delle ® piCi nude del mondo*. Prepoved*® mladini pod 18. letom. Barvni *“ . Aurora 16.30 »Detenuto ta attesa giudizio*. Alberto Sordi. Bar*1 film. Impero 16.30 »Armiamoci e paftilf Franco Franchi in Ciccio Ingras*1 Barvni film ,. Cristallo 16.30-21.00 »Laivrence d* rabia*. Barvni film. Peter CTo®* Capitol 16.30. 19.15. 22.00 »II PtcC£ granite uomo*. Dustin Hoffnan je Dunaway. Barvni film. Moderno 16.30 «L'uomo che venne d® nord», Peter 0'Tolle. Philip Barvni film. Vittorio Venet« 16.00 «Billy J*pK j Tom Laukilin. Prepovedano mlad pod 14. letom. Ideale 16.00 »Sledge*. James Ganne I-aura Antonelli. Barvni film. Astra 16.30 »La spada normanh* Marc Damon Barvni film. .«. Ahbazia 16.00 »Ii divorzio*, Anna *" fo, Vittorio Gassman. Barvni f DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) AU’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cl-Poll«. Ul. Belpoggio 4, Al Due Luccl, UL Ginnastica 44, Mianl, Drev. Mira-mare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmetaer, Ul. Glulla 14, Manzo-ni. Largo Sonnino 4, INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2, Al Gemelli, Ul. Zo-rutti M/c. KINO «|R[$» PROSEK predvaja danes ob 19.30 kinem*’ skopski barvni film UN UOMO SENZA SCAMPO Igrata: Gregory Pečk in EsteU* Parsons. SPD TABOR Danes, 18. t. m. ob 21. uri bo v Prosvetnem domu na Opčin*!1 predaval domačin VIDKO VREMEC o II. TRŽAŠKEM PROCESU Spominska razstava bo odpri* danes od 20. ure dalje, J11®*1 pa od 14. ure dalje (r«zen med proslavo na strelišču). SPDT prosi Izletnike, ki so se Javili za zimovanje v Kranjski ■ naj se oglasijo v Ul. Geppa 9 ‘ prej zaradi poravnave. SPDT priredi v nedeljo. 26. d® bra ta v nedeljo, 2. januarja avto na izleta v KRANJSKO GORO. 1.600 lir (člani) ta 1.809 (ne®* Poravnava ob vpisu. Vpisovanje V Geppa 9/IL Darovi in prispevki Geometer Jakob Grmek d*rUj 19.900 lir za Dijaško matico. ^morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 18. decembra 1971 Z ZADNJEGA SESTANKA CRES Poročilo o razvoju deželnega gospodarstva v preteklem letu Čisti Odtok izseljencev se manjša - Zaposlenost narašča dohodek večji za 15 od sto - Bančne naložbe popuščajo ! Pod vodstvom prof. Casola se je četrtek popoldne sestal deželni za gospodarska in socialna Manja CRES. Na seji je odbor-%Za "^tavanje Stopper orisal P*J° gospodarskem položaju v ijJahiji - Julijski krajini v letu - *■ ki jo je pripravilo deželno vaateljstvo za načrtovanje. je dejal, da se nota po v javnosti s precejšnjo za-ki pa je nastala pri zavo-’ ki so imeli nalogo predelati jje^ne statistične podatke. V pri-žmF naj bi delo steklo z večjo tatu/0, saj Je 0sredni‘ zavo0 številom povratnikov tu ,1970 se je namreč vrnilo v jasnijo - Julijsko krajino 2.500 u/ncev več, kolikor je novih 'planov zapustilo domači kraj. V jj ^ezi velja poudariti, da se de-ani vračajo predvsem iz drugih ganskih dežel, ne pa iz tujine. ;..'etu 1965 pa je vsekakor bele J ,da se število ljudi, ki se izlijejo čez mejo, polagoma krči J*a. se je v letu 1970 vrnilo iz Jjnjega sveta 210 izseljencev več, a!*0«- jih je v istem času nasto-c Pot izselitve na tuje. ^ ar zadeva obseg zaposlenosti, pa , ,v uoti naglasa, da se je položaj ik" 1970 izboljšal v primerjavi ;,?orn 1969. Število stalno zapos-jL| ljudi se je namreč v zadnjem i j* Povečalo za 8.600 enot ali za mec^em ko se je število L flmalno* zaposlenih delavcev > j^alo za 4,1 odet. Zaposlenost JPflustriji in terciarnih dejavno-^ Se je v letu 1970 znatno pove-v kmetijstvu pa se nasprotno s~Pjsala, vendar ne v tolikšni me-Podaja nota, kakor v letu 1969. u dohodek v deželi se je po Setvah deželnega združenja tr-J^**kih zbornic povečal, v mone-j?*»rednosti (tj. na glede na po-*j'P° Upadanje kupne moči lire) ^Jfeoraj 15 odst., kar znatno pre-Jjhapredovanje gospodarstva v ijZavnem merilu. Prav tabo se znatno povečal kosmati do-v deželi. trdnost kmetijske proizvodnje je za približno 21,5 odstotka, ko se je vrednost ustrez- Obč. odbornik Lovero o onesnaženju morja in zraka Sinoči je v krožku «G. Saragat* na sedežu PSDI na Ul. Flavia govoril pokrajinski odbornik za zdravstvo in higieno Bruno Lovero o temi »Onesnaženje morja in zraka*. Uvodne besede je spregovoril predsednik krožka, tržaški podžupan Lonza, ki je dejal, da ni bil namen te konference dajati tehničnih razlag o onesnaženju, pač pa o-kviriti celotno problematiko da bi bilo vsem jasno, kateri ukrepi so potrebni za boj proti tej nevarnosti, ki vsak dan bolj ogroža naš obstoj. Odbornik Lovero je orisal zgodovinski razvoj, ki je privedel do današnjega stanja in to sta predvsem oddaljitev človeka od narave in porast tehničnih pripomočkov. Glavni viri onesnaženja so pri zraku industrije, avtomobilski izpuhi in j dim, ki uhaja iz ogrevalnih naprav. ‘Ti trije vzroki povzročajo zloglasni «smog», ki je že terjal veliko človeških žrtev. K sreči, je dodal, da v Trstu piha burja, ki sproti odnaša te nevarne pline. Pri morju pa so poglavitni vzroki iz greznic, iz industrij in nafta, ki se izliva iz cistern v morje. Zato postaja kopanje in prehranjevanje z ribami večkrat nevarno za naš organizem. Nato je odbornik Lovero orisal obstoječe zakonske norme, ki pa niso še optimalne. Zato mora tudi vsak posameznik, je zaključil, stalno nadzorovati svoje delovanje in ne sme čakati samo na zakone, ki bodo v kratkem odobreni. APZ v Kulturnem domu v sredo, 22. decembra Prileten upokojenec žrtev prometne nesreče Predvčerajšnjim so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 90 dneh na ortopedskem oddelku 78-letnega upokojenca Poliuta Padoana iz Ul. D’Alviano, katerega je malo prej med prečkanjem ceste izven ze-brastega prehoda nedaleč od doma podrl z avtom na tla 36-letni Italo Serra iz Ul. Di Vittorio. Ker se je Padoanovo stanje kasneje poslabšalo, so ga premestili na urološki oddelek, kjer je malo pred 2. uro izdihnil. ■Iiiiiiiiiiiitiiniimiiiii,,, ........................mm,,,,,„111111111 IZPRED TRŽAŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA k^tavke v vsedržavnem merilu le za 3,1 odst., in to kljub številu kmetijskih delav-sU**dustrijska proizvodnja se je za približno 20 odst. (leto (v. 1 za 18 odst.). Obrati v indu-is^kih conah so vzeli na delo ** Število novih delavcev, njiho-.. ”&ložbe pa so bile manjše ka-!Jjpv letu 1969. Gradbeništvo izka-j^hapredek tako glede števila »**tiranih, kakor tudi glede šte-^ dovršenih gradenj. j^Tiarne dejavnosti so se v Mu ^Odrezale razmeroma dobro. Trki; Pristanišče je imelo 16 odst. j gameta kakor v letu 1969. No-W^aja, da je promet narastel v C^nem razmerju ne glede na surove nafte za naftovod fcTJ Nemčija - Avstrija. Ugoden tudi turistični promet. Pro-t) . *n komunikacije so ustvarile odst. večji dohodek kakor ^ »T*®’ kovina in javni lokali sjL*4 10 odst. Končno naj s pod-' U, kre ' - • fr-J 'i'■ t. fl-S-fij gallo je obsodil Caneianija pogojno za dobo 5 let na en mesec zapora. * * * Pred istim okrožnim sodnikom se je včeraj moral zagovarjati tudi 24-letni Renzo Fragiacomo iz Ul. Giacinti 36 ki so ga v smislu čl. 80 cestnega zakonika obtožili vožnje brez vozniškega dovoljenja. Mladenič se je nekaj po 18. uri 18 marca letos peljal z očetovim avtom fiat 1500 po Drevoredu Čampi Elisi, ko ga je ustavila patrulja karabinjerjev. Ti so ga legitimirali in seveda zahtevali, naj jim pokaže vozniško dovoljenje. Mladenič pa ;e izvlekel iz listnice samo začasno dovoljenje, «rosa list», in žalostno pogledal može postave. Dobro je vedel, da bi ne smel voziti avtomobila. Zato tuefi ni ugovarjal, ko so karabinjerji pričeli sestavljati zapisnik o p-ekršku ter ga opozorili na to, da ga bodo morali prijaviti sodnim oblastem. Na včerajšnji razpravi je Fragiacomo povsem priznal pripisano mu obtožbo. Dodal pa .c, da je materialno sicer res bil brez vozniškega dovoljenja, vendar da je opravil »vse šoferske izpite z odliko*. Seveda ta op"avičevanja niso zalegla. Tožilec odv. Galdiola je predlagal 2 meseca zapora in 30 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Logar pa najnižjo kazen. Okrožni sodnik ga je obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 2 meseca zapora in 30 tisoč lir de narne kazni. Kazenski odvzem vozniških dovoljenj V novembru so zaradi povzročitve prometnih nesreč s hudimi ali smrtnimi posledicami za osebe, odvzeli vozniško dovoljenje 17 avtomobilistom. S tem ukrepom so bili kaznovani; Antonio Delezotti in Guido Kossovel za 24 mesecev, Ser-gio Kobau in Bruno Sadn za 21 mesecev, Roberto Baiz, Marino Cat-talani, Dario Coloni, Tommaso Čufar, Edoardo Di Demetrio, Liliana Leviš in Fiore Romana za 12 mt secev, Dino Dardi in Carmine Mon- , tella za 9 mesecev, Sergio Sabat- j ti za 7 mesecev, Francesco Bari in Antonio Farra za 6 mesecev ter Francesco Corvasci za 25 dni. Za 2 meseca so preklicali veljavnost vozniškega dovoljenja Giordanu Scherianiju. bleme, ki bodo v večji meri vplivali na bodoči razvoj trgovine Kar se tiče davčne reforme je ugotovil, da trgovci sprejemajo načelo informativnosti in mehanizem dodatne blagovne vrednosti (IVA), ker smatrajo, da se na ta način lahko pride do večje jasnosti in boljših j odnosov med trgovci in davčnimi ; organi, v skladu z določili usta- 1 ve. Kar se knjigovodstva v zvezi z I davčno reformo tiče, je omenil, da se bo Zveza trgovcev posluževala Električnega knjigovodskega centra v Trentu, ki bo na razpolago članom, kateri bi to želeli. Omenil je tudi novi zakon o trgovini ter govoril o prodajni mreži; pri tem ie opozoril na nevarnost, da bi kratkoviden protekcionizem obstoječih trgovskih podjetij lahko privedel do nazadovanja. Napredek ima svoje neizprosne zakone, s katerimi je treba računati in jih upoštevati. Poseben poudarek je dal posredovalni vlogi Gorice in stališču nekaterih političnih krogov. Zdi se, je poudaril govornik, da bi nekateri hoteli razviti trgovino brez sodelovanja trgovcev. Nekateri bi hoteli obnovo zakona o prosti coni samo za industrijo, ali pa bi hoteli zaupati upravo avtoporta samo javnim ustanovam. S tem bi hoteli mimo trgovskega sektorja, ki je edini lahko tolmač in izvrševalec gospodarskega razvoja na tem področju. Kar se tiče proste cone je Barnaba prikazal, da bi bila velika politična napaka, če bi se odrekli že dve desetletji ustaljenemu u-krepu, ki ga priznava in upošteva celo Evropska gospodarska skupnost. Obstoj tega zakona in njegova ohranitev sta osnova za na-da’’nje priznavanje pomoči tud: na področju evropske skupnosti. Njegova obnova bo možna samo na osnovi združenih naporov vseh političnih sil, večinskih in onih v opoziciji, upravnih in sindikalnih, ki lahko tolmačijo želje in potrebe skupnosti. Glede avtoporta je opozoril na nekatera javna stališča proti zasebni pobudi ter menil, da so posledica nepravilnega pojmovanja infrastruktur. Po njegovem naj bi se javna uprava omejila na pridobivanje potrebnih površin ter na njihovo racionalno odstopanje na osnovi prošenj za investicije in na skupno upravo splošnih služnosti. Na tej osnovi se trgovci strinjajo. Če pa se hočejo spraviti pod javno u- NESRECA JUGOSLOVANSKEGA LETALA V RONKAH Zelo velika gmotna škoda na napol zgorelem letalu Poleg štirih članov posadke je bilo v letalu še 19 potnikov - Danes bosta italijanska m jugoslovanska komisija preučili viroke nesreče stva zaradi zavrnjenega letošnjega proračuna ter o novih plačah osebja. Stavka (lijakov Včeraj popoldne je bila na slovenski trgovski šoli spet stavka dijakov v protest proti odpustu profesorja Komjanca. Dijaki so stavkali v urah, ko bi bili morali imeti pouk verouka. Stavke se je udeležila večina dijakov vseh treh razredov omenjene šole. Koledarček ZK 1972 V teku -je na Goriškem razdeljevanje novega žepnega koledarčka Zelenega križa za leto 1972, ki ga poverjeniki razdeljujejo po uradih, trgovinah in tudi na domovih. Ta pobuda je naletela že v preteklih letih na ugoden odmev med meščani, ki so ob tej priložnosti dali tudi svoj prispevek tej človekoljubni ustanovi, ki končno letos deluje v novih in primernejših prostorih. Ovitek koledarja, delo arh. Gu-glielma Riaviza, je v skladu s 100-letnico Zelenega križa, ki jo ustanova praznuje v letu 1972 in ki jo bodo proslavili ob priliki 26. zborovanja Ustanov za javno podporo in pomoč ter bo povezana tudi s 5. zborovanjem mednarodne zveze takih ustanov. Koledarček vsebuje običajne rubrike s seznamom goriških ulic tudi z novimi dopolnitvami seznama najvažnejših naslovov v Gorici, napotke za prvo pomoč in kot letošnjo novost tudi seznam avtomobilskih registracij po pokrajinah v l-taliji. (Nadaljevanje s 1. strani) — so hitro, vendarle brez poškodb izstopili iz letala in se oddaljili. Enako so nato napravili člani posadke, dva pilota, mehanik in stevardesa. Gasilci so skušali omejiti požar in to jim je tudi uspelo. Krila, motorja ter bencinski rezervoarji so zgoreli, trup letala pa je ostal nepoškodovan, seveda, če izvzamemo poškodbe na spodnjem delu, ki je drselo po tleh. Letalo je znamke convair metro-politan, lastnik je družba Pan A-dria iz Zagreba, ki vzdržuje vsakodnevno letalsko zvezo med Ron-kamj in Zagrebom in Ronkami ter Reko in Splitom. Prav pred nekaj dnevi so se v Zagrebu predstavniki letališča Ronke pogovarjali z zagrebškimi kolegi o možnosti uvedbe proge Zagreb - Ljubljana -Ronke. Omenili smo že, da so bile ranjene štiri osebe. To so kapetan letala 31-letni Vili Višer iz Zagreba, ki ima le nekaj lažjih poškodb in bo okreval v osmih dneh, drugi pilot Ivanuš Duška, ki ima laže poškodovano levo ramo in udarec na kolenu, mehanik Aleksander Šakič, ki ima le nekaj lažjih ran na nogah in bo ozdravel v desetih dneh. Od potnikov je bil laže ranjen samo Tržačan Miri De Dominici, ki biva v Ul. Capraro 7. Ima lažjo rano na desni roki in bo okreval v osmih dneh. Četrti član posadke je stevardesa Jadranka Gradiškar, ki k sreči ni bila ranjena. Med potniki, bilo jih je devetnajst, je le eden laže ranjen. To je Tržačan Miri De Dominici, ki biva v Trstu, Ul. Capraro 7. Ta ima lahko rano na desni roki in bo ozdravel v osmih dneh. Na letalu so bili štirje člani po- sadke (poleg treh ranjenih je bila še stevardesa) in devetnajst potnikov. Osemnajst med njimi je bilo Jugoslovanov. Nihče m ranjen. Vse so pregledali v ambulanti letališča. Letališče so zastražili orožniki. Takoj po nesreči je iz Tržiča prišel pretor dr. Pema, popoldne je bila na letališču tehnična komisija italijanskega letalstva, danes pa prispe še strokovna preiskovalna komisija iz Jugoslavije. Že včeraj je letališče obiskal tudi član jugoslovanskega konzulata iz Trsta. Fotografov niso pustili na letališče, zaradi tega ni mogoče imeti slik. Megla je tako gosta, da ne dovoljuje fotografiranja od daleč. Vidljivost je namreč manjša od petdeset metrov. V večernih urah smo se po telefonu pogovarjali s članom posadke, ki je nastanjen v nekem hotelu v Pierisu. Kljub temu, da so vsi trije člani posadke ranjeni, so vendarle ostali kar v hotelu, kar pač potrjuje, da njihov sprejem v bolnišnico sploh ni bil potreben. Član posadke, s katerim smo govorili, je izrečno dejal, da se je treba za preprečitev hujšega zahvaliti izredni spretnosti pilota in prisotnosti duha posadke ter varnostni službi na letališču, ki je takoj posegla. Škoda na letalu je zelo velika, vendar pa bosta njen obseg in vzroke nesreče danes ugotovil' italijanska in jugoslovanska komisija. Urnik trgovin za praznike Zveza goriških trgovcev javlja, da bodo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov veljali v trgovinah naslednji urniki; petek, 24. decembra; vse trgovine lahko podaljšajo odprtje do 20. iiiiiiMiiNiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiHiiiiiitiNiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii Najmlajši v vrtcu v Rupi v.. > > V. '■ > od dveh samokresov-igrač, bjj* jih je posluževal 23-letni V^V) Benedetto iz Ul. Valentini !*®Pade, so včeraj agenti našli | kjer ga je bil po ropu V1- Mercadante odvrgel. Samo-V?’ do podrobnosti podoben pra-Vp (na sliki), je Benedetto vrgel b\pUftevine podrte hiše na vogalu t v'aPite41i in Ul. Oosada. Tam so a8enti včeraj tudi načtt,. drugega mmmmm pa, ki se ga je poslutil za torkove rope na tekočem traku, včeraj niso niti iskali. Morje je bilo namreč motno, vremenske prilike pa neugodne za iskanje tako majhnega predmeta na morskem dnu v kanalu Ponterošo. Fant, ki je od predvčerajšnjim v koronejskem zaporu, je agentom pojasnil, da je samokresa kupil v StanJi in na stojnicah. V torek občni zbor ANPI v Števerjanu ANPI iz Števerjana vaba partiza ne in svojce padlih borcev na občni zbor sekcije, ki bo v torek, 21. decembra 1971, ob 21. uri na sedežu prosvetnega društva »Briški grič* na Valerišču. Ob tej priliki bodo predvajali posnetek filma s praznovanja 30-let-nice OF in planinsko orientacijskega pohoda v Števerjanu 1. maja 1971. Padec peica na cesti Včeraj okrog 16. ure so v splošni goriški bolnišnici pridržali za 5 dni na zdravljenju 66-letnega Uga Breganta iz Gorice — Ul. Maron-celli 4, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo in številna odrgnjenja po obrazu. Mož je malo prej padel, ko je pešačil po Ulici Udine v Gorici. Otroški vrtec v Rupi obiskuje I noviti stavbo, v kateri je poleg o- letos devetnajst otrok iz Rupe, s Peči in iz Gaorij. Vrtec vzdržuje, v dogovoru z občino, ustanove ONA IRC, za opremo stavbe in tudi vrtca pa skrbi sovodenjska občin ska uprava. Na sovodenjskem županstvu so nam povedali, da na meravajo v bližnji prihodnosti ob- troškega vrtca tudi ljudska šola. Najmlajši imajo na razpolago prostorno sobo za igranje, lahko pa se mudijo tudi v drugem večjem prostoru, ki jim služi za umivanje. Ko smo jih obiskali so se vadili nekaj pesmi za božičnico pod vodstvom vrtnarice Alojzije Lakovič. Otroci so v vrtcu od jutra do poznega popoldneva in zaradi tega jim tudi domača kuharica skuha nekaj toplega za kosilo. Na razglasni deski smo brali menCi dolo čenega dne: mineštra s fižolom, krompirček in zelje, sirček, sadje, kruh. ure, mesnice bodo odprte tudi r popoldanskih una}1> pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan; sobota, 25. decembra: vse trgovine bodo zaprte; nedelja, 26. decembra: vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn, mlekarn in cvetličarn, ki bodo odprte v jutranjih urah; petek, 31. decembra: vse trgovine lahko podaljšajo odprtje do 20. ure, mesnice bodo odprte tudi v popoldanskih urah, pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan; sobota, 1. januarja; vse trgovine bodo zaprte; nedelja, 2. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn, mlekarn in dežurne cvetličarne San Rocco, ki bodo odprte v jutranjih urah. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Saša škofca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija: MARIO URŠIČ Danes, 18. t. m. ob 10. in uri v Katoliškem domu v GORICI J. S. Popovič SKOPUH ALI KIR JANJA Komedija v treh dejanjih Jutri, 19. t. m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI v ponedeljek. 20. Lin. ob 20. uri v TOLMINU Ostra obsodba v Tržiču za zakrknjenega kriminalca Okrajni sodnik v Tržiču dr. Perna je včeraj obravnaval zadevo 36-let-nega Domeni ca Oppedissana iz Tržiča - Ul. 24 Maggio 37, ki se je moral zagovarjati za celo vrsto (nad 20) prestopkov proti predpisom javne varnosti, cestnega pravilnika, žalitve policijskih organov itd. Po zaslišanju obtoženca in prič ga je sodnik obsodil na 3 leta zapora, 2 leti in 3 mesece in 15 dni aresta in na plačilo 45.000 lir globe. Poleg tega je proglasil kot nepoboljšljivega kriminalca ter odredil zanj še najmanj 2 leta prisilne delavnice. Zagovarjal ga je odvetnik Luzzatto, ki je proti razsodbi vložil priziv. Državni tožilec odvetnik Boni, zapisnikar Barbera. Jutri otvoritev novega zvonika na Vrhu Jutri dopoldne z začetkom ob 10.30 bodo imeli vaščani na Vrhu slovesno otvoritev novega cerkvenega zvonika, ki so ga postavili ot> čani in je zanj prispevala tudi občinska uprava iz Sovodenj. Tako se bodo po 56 letih zopet oglasili zvonovi tudi v tej kraški vasi. Slovesnost bo poleg domačega župnika prof. Marjana Komjanca i vodil goriški nadškof Cocolin. V kulturnem delu pa bo sodeloval pevski zbor »Srečko Kosovel*, ki ga vodi Pavlina Komelova iz Gorice in v katerem poje več vrhov-skih rojakov. Organizatorji vabijo k udeležbi vse vaščane, domačine Laškega in drugih krajev ter vse prijatelje naših Kraševcev. Bergantov koncert v goriški stolnici Pod okriljem SKPL) »M. File j* v Gorici bo imel v ponedeljek 20. t. m. ob 20.30 v goriški stolnici orgelski koncert prof. Hubert Bergant, Id je goriškemu občinstvu že dobro znan po svojih prejšnjih lepo uspelih koncertih. Bergant, ki je tudi docent za orgle na ljubljanski Akademiji za glasbo, bo na tem koncertu izvajal skladbe: tPange linguam», rPassacaglia*, koral *Nun komm, Heiden Heiland* Bachov tPreludij in fuga v d-molu», Frančkov »Piece hčroique> Messiaenovo tUAscen-sion* in Miroslava Kabelača *Fan tazijo>. Vstop na koncert je brezplačen. VERDI ob 17.15; »Una squillo per l ispettore Klute*, G. Fonda in D. Sutherland. V barvah. Mladini pod 14. letom prepovedano. CORSO 17.00—22.00: »Una tartaiia con le ali msanguinate*. H. Berger in E. Stuart, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISS1MO 17.00-22.00: «... e lo chiamarono Spirito Santo*, V. Kans in D. Palmer; kinemaskopski film v barvah. CENTRALE 17.15-21.30: Che fanno i nostri superman tra le vergini del-la jungla*, G. Martin in B. Harris; kinemaskopski film v barvah. VITTORIA 17.00—22.00: »lo etonna*. W. Colomb in N Cardinale; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. / rzid AZZURRO ob 17.30: »Un’anguilla oa 300 miliom*. Senta Bergel m L. Toffolo. Kinemaskop v barvah 1X111.MOR ob 16.00: »f uga dal planeta delle scimmie* H Munlajtiao in S. Mineo Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »La coda mUio scorpione* G. Hillton in A. Štren berg Barvni film S. MICHELE ob 17 30: »Le tigri ili Mompracem*. Ivan Rassimov. Kinemaskop v barvah. Ao va C urica SOČA (N. Gorica) »Privatni detektiv Coleg*. angleški barvni film — 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Pika nogavička*. švedski barvni film — ob 18: ob 20. »Dolgi dnevi sovraštva*, ameriški barvni film. PRVAČINA: Prosto RENČE »Babie poletje*, jugoslovanski barvni film - ob 19.30 ŠEMPAS: »Osvoboditev Bvrana Jonesa* ameriški barvni film — ob 19.30 KANAL: «Razbiti vrč*, nemški barvni film - ob 19.30. D^Kf.E: »Bog oprošča, jaz pa ne», italijanski barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna MARZINI, Korzo Italija 89, tel. 2443. V TRŽIČU Danes je v Tržiču odprta ves dan in ponoči lekarna »Al Redentore* — dott. De Nordis — Ul. Roseffl X, tel. 72340. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna FLORARTE. Ul. XXIV. maja 7. OB 30 LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA Prižgali so iskro upora proti fašizmu Iz pripovedovanja in zapiskov Alojza Besednjaka XIX. Toda povedati moram, da smo imeli tudi probleme in težave. Kmalu smo uvideli potrebo, da se ponovno sestanemo. In to sekretarji vseh celic z Goriškega in s Krasa. Kraj smo določili pri Železnih vratih, medtem ko smo morali za sestanek pripraviti poročilo o opravljenem delu. Vsakdo je najprej povedal, kako je na njegovem terenu, potem je Pinko Tomažič obrazložil politični položaj. Predvsem pa nam je nalagal kot prvenstveno skrb, naj bomo čim tesneje povezani z ljudmi, da ne bo ljudstvo ob pravem času osamljeno. Govor je tudi bil o našem glasilu »Delo*, da le-ta objavlja predolge in težke članke za preproste ljudi. Te članke bi bilo treba prilagoditi ljudem, da bi bili kratki in razumljivi delavcem in kmetom. Po tem sestanku se je naš časopis zares izboljšal in tudi uspehi delovanja na terenu niso izostali, saj so ga ljudje, čeprav je bil list prepovedan, vedno bolj brali. Tako smo ustvarjali politično pripravljenost. Leta 1940 smo imeli ponovni sestanek v borovem gozdiču pri Briščikih med Opčinami in Prosekom. Sestanek je sklical okrožni komite KP za Julijsko krajino. Ker je položaj v svetu postajal iz dneva v dan bolj napet, je bil namen sestanka ta, da brž ko Italija stopi v vojno, začnemo oboroženo vstajo. Zato je bilo potrebno izbrati za voditelje najboljše in najbolj predane ljudi, ki bodo imeli svoj delokrog in znali uspešno izvrševati akcije tako glede razporeditve orožja, kakor tudi glede izbiranja pravih borcev. Skratka, bili smo na pragu borbe in naša odgovornost je bila, da popeljemo ljudstvo v pravo smer, v smer narodnostne in socialne osvoboditve. S tega sestanka smo se razšli trdno prepričani in prežeti z borbenim duhom, da v dolgoletnih pripravah izpeljemo tudi najmanjše stvari, ki bi v pravem trenutku utegnile biti usodne za uspeh naših prizadevanj. Dobra dva meseca pozneje, ob številnih srečanjih s Pinkom in drugimi tovariši posamezno, smo ugibali, pod kakšnim nazivom naj pričnemo akcije. Nam, ki smo se imeli za funkcionarje ljudstva, je še bolj delala preglavice živčna napetost, saj smo bili več željni boja z okupatorjem, kot lačni kruha. Tako je prišel 1. junij 1940. leta. Povabljen sem bil, da se tega dne sestanem s Finkom in z nekaterimi drugimi funkcionarji. Sestati bi se morali v Škrbini na Krasu. V zgodnjih jutranjih urah sem se odpravil na pot, v Rebijah pa sem nepričakovano zvedel žalostno novico. Tovariši iz škrbine so mi prišli naproti, da me obvestijo, dr so aretirali Pinka Tomažiča in da so ga odpeljali na kvesturo v Trst. Čakal sem v bližnjem gozdu in premišljeval, kaj se skriva za to aretacijo. Ponoči sem se vrnil domov. Naslednjega dne sem poslal Vandelino Colja v Trst, da poizve za podrobnejše vzroke aretacije in če je še kdo od voditeljev aretiran. Vandelina se je vrnila z novico, da so razen Pinka aretirali še Alojza Budina, Srečka Coljo in nekaj tovarišev. Takoj sem se odločil za dvoje: prvič, da o tem obvestim vse člane KP na svojem p.xJročiu ter jih opozorim na pretečo nevarnost. Naročil sem jim, da se v primeru aretacije kogarkoli, med nami ne smemo poznati. Drugič, sem seznanil o nalogah in nadaljnjem delu nekatere naše člane, kot Vandelino Colja, Pavlo Colja, Rastja, Riharda Čebrona in Franca Zgonika. V primeru, da me aretirajo, sem trdno dopovedal, naj oni nadaljujejo moje delo in popeljejo v boj pripravljene tovariše. Povedal sem jim, da so tovariši že obveščeni, da se na prvi poziv zberejo in stopijo v akcijo. Sproti sem bil obveščen o vse pogostejših aretacijah. Aretirali so po večini pomembnejše voditelje, sekretarje rajonskih partijskih celic, nekatere nacionaliste in pripadnike študentovskega gibanja. Tako sem čakal. Ker na mojem terenu še ni bilo nobene aretacije, sem bil skoraj prepričan, da ne bodo prišli pome. Saj sem jim že štirikrat ušel skozi mreže. Morda bom tudi petič? Odločil sem se, sklicati sestanek celic mojega rajona na sred- njem Vipavskem, da tako ne držim rok križem. Namen sestanka je bil, okrepiti celice, članom vliti novega poguma za vzdržljivost in obrazložiti direktive vodstva KP. Računal sem, da bom med tovariši naletel na večji preplah, kot je bil v resnici. Tovariši so 'zvesto izpolnjevali naloge. Imel sem tudi še časa obiskati nekatere rajone, katerih tovariši so bili aretirani. Tudi med njimi so se držali dobro in ni bilo opaziti panike. Skrbelo jih je le, kako bo z vcKktelji. ker so jih večinoma aretirali. V tem neprestanem delovanju sem tako dočakal 18. avgust 1940. leta. Tistega dne so prišli pome, po Riharda Čebrona in Petra Nardina. Odpeljali so nas naravnost v koronejske zapore v Trst. Dva dni pozneje so me odpeljali na kvesturo, kjer se je pričelo zasliševanje. V eni sobi petega nadstropja so me postavili za mizo. Na vsaki strani pa mi je stal kvesturin v civilu, eden za hrbtom, drugi pa pred menoj. Ta me je začel zasliševati z besedami: »Prišel si po dolgem času tudi ti komunistični funkcionar iz Rihemberga». Molčal sem. Potem so začela vprašanja, če poznam Pinka, Budina, Srečka Coljo itd. Ne da bi trenil z očesom, sem vse zanikal. Opazovali so mojo zadržanje. Polastil se jih je dvom, da morda nisem pravi. Morda! Nato vstopi peti kvesturin s slikami posameznikov, vseh do tedaj aretiranih. Če jih poznam, so vprašali. Ker sem zanikal, so prišli na dan z raznimi podrobnostmi. O meni n. pr. rojstne podatke, bivališče, kraj in podobno. Ko so ugotovili, da sem ta pravi, me vprašajo, če sem bil na sestanku na Repentabru Zanikal sem. Takrat so se pognati name kot tri zveri. Dva ob straneh, eden od zadaj. Tolkli so me s pestmi v tilnik, v obraz in kamor je naneslo. Z vseh strani sem slišal rjoveče glasove: »Govori, kje imaš orožje, kam si ga skril, kdo ga ima v varstvu, kaj ste o orožju govorili na sestanku, govori, govori! Ne boš tajil, da ne veš ničesar!» To je bil prvi napad, plaha vprašanja, pesti, grožnje in bi- kovka. Molčal sem. Naj bi mi razrezali jezik, ne bi bil govoril. Potem spet bič in bikovka po vklenjenih rokah, obrazu in po- vsod. Ker nisem nič povedal, je eden prijel bikovko s prednje strani ter me z držajem začel udrihati po nogah toliko časa, da mi je zasekal globoke rane v stegnih in mečah. Tepli so me, dokler nisem padel v nezavest. Ko sem prišel k sebi, so znova začeli o orožju, o sestanku na Repentabru in podobno. Seveda sem kar naprej vse tajil in zanikal, da ne vem ničesar. Vsako vprašanje je spremljal udarec. To je trajalo ves dopoldan. Za kosilo sem imel dobro uro, da sem prišel do sape. Nič drugega. Vse me je bolelo. I^re vzela me je vročica. Začel sem otekati. Oblival me je pot. Žejen sem bil in žgalo me je po vsem telesu. DJ. PLANJAVEC (Nadaljevanje sledi) K \ur - .:ML S POTOVANJA PO BLIŽNJI ISTRI Razm išljanja ob zapuščenem kamnu za olje Na dvorišču stare, nekoč bogate kmečke domačije Dore Klemenčič: »BOLNICA FRANJA* Cerkno — moja rodna domačija! In bolnišnica Franja, partizansko čudo, ki za Cerkijane ni bila nobena skrivnost, a vendar varna pred izdajstvom. Zdi se mi lepo in pravično, da dobi Cerkno novo šolo kot povračilo najmlajšim za žrtve staršev, a hkrati spomenik za zvestobo. France Bevk Nekoč je to bila malone gosposka hiša, vsekakor najlepša domačija v vasi. Tako pravijo ljudje za veliko stavbo v začetku vasi v Završju, tu blizu, v hrvaški Istri. Prav zares je to morala biti lepa hiša, o čemer priča mogočno kamnito ogrodje, nekakšen skelet, kar je ostalo ohranjenega od te nekoč lepe hiše, iz katere so ljudje z letj odnesli vse, kar se je dalo odnesti, začenši z okni in vrati, nakar so prišle na vrsto stopnice, pa tudi podi, deske in grede, da o pohištvu sploh ne govorimo, saj so ljudje to raznesli še naprej. Skozi kamnit lepo okrašen portal prideš na veliko dvorišče, ki je vse tlakovano s kamnitimi ploščami in okoli katerega so razvrščena gospodarska poslopja in sicer kolnica, hlevi, kleti itd. Tu so nekoč bili. vozovi, tu je bilo v kleteh dvorišču nekoč kmečko orodje, sodi in bednji, tod po so se podile kokoši in pure, v hlevih pa so bili voli in krave in druge živali. V prikleti pa tudi veliki kamni za olje. Vse je zdaj prazno, klet, shrambe, hlevi. In tudi samo dvorišče je prazno in pusto, tako da so v Završju že skoraj pozabili na to, kdo je bil lastnik tega doma, kdo «imiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiniiimiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMii OBETAJOČI REZULTATI NA AMERIŠKI UNIVERZI Elektronski računalnik bo nadomestil zdravnika Računalnik je potolkel deset zdravnikov specialistov hkrati in tudi Zdravniki so zadovoljni, ker jim bo odvzel nekaj dela posamK WASHINGTON, 17. — Med dvema milijonoma kirurških posegov, kolikor jih imajo na leto v ZDA, je toliko tudi nepotrebnih operacij, da same te zahtevajo do 10 tisoč mrtvih na leto. Do tega sklepa je prišla skupina zdravnikov. ki je izvedla anketo po naročilu organizacije ameriških potrošnikov. Dr. Sidney Wolfe je v svojem poročilu o tem dodal, da v tem primeru ne gre za starejše ljudi, ki bi jih bila že sama starost obsodila na smrt, pač pa da gre prvenstveno za povsem zdrave, mlade ljudi, ki jih prav po nepotrebnem silijo k temu, da si dajo odstraniti bezgavke, nevneto slepo črevo itd. Da gre za nepotrebne oDeracije z žalostnim koncem, dokazuje tudi dejstvo, da se število sodnih postopkov proti neresnim zdravnikom iz leta v leto veča. Kaže pa, da bo takemu početju kmalu konec, kajti z druge strani prihaja razveseljiva vest, da se bo oziroma da se že sedaj vključuje v medicino tudi elektronika, ki bo preprečevala zlorabo posameznih zdravnikov. Elektronski računalnik, ki je bil seveda nalogi primerno pripravljen, je v diagnozah raznih srčnih revmatičnih hib potolkel v svoji preciznosti celo ekipno delo desetih radiologov — univerzitetnih docentov in specialistov. Elektronsko napravo, o kateri je govor, so seveda prej primer-»strokovno usposobili*, torej ustrezno pripravili, nato so ji dali »pregled* radiografije nekate- rih »neznanih* pacientov. Hkrati so iste radiografije predložili sedmim docentom in trem specialistom, torej desetim -zdravnikom, ki se ukvarjajo samo z radiologijo. In nato so od elektronskega računalnika in od zdravnikov za- htevali diagnozo. Ko je bilo vse pripravljeno, so se tako zdravniki — specialisti, kot novi zdravnik — računalnik lotili dela. Računalnik je svoje jelo. dne okoliščine za neko skuPn° gdr Skušajte si urediti družinsk noše. . v8r- RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne jajte se z načrtom, ki ga ni n®1* uresničiti. V čustvenih odnos111 potrebne tudi žrtve. Vid Vremec: Delavsko gibanje v slovenski Istri 1926-1934 Ob tisti priložnosti jo je obvestil sodelavec, da Je po njej spraševal nekdo iz inozemstva, ld je želel dobiti zvezo z dvema komunistoma iz slovenske Istre. Doma je o pogovoru obvestila brata Nazarija Vatovca - Lala, nato je le-ta seznanil o zadevi še Danijela Bertoka. Naslednjega dne sta se oba oglasila pri Maliču, kjer je čakal obiskovalec. Izmenjali so nekaj pozdravnih besed, se poslovili od Maliča, stopili na ulico in se odpeljali s tramvajem. Obiskovalec iz Pazina je med vožnjo opazil, da se nekam sumljivo okrog njih sučejo karabinjerji. Brž ko so izstopili iz tramvaja so jih aretirali. K sreči so se znali dobro zagovarjati na zastavljena jim vprašanja, zato so jih izpustili že čez oseminštirideset ur. Vendar so morali pismeno javko iz varnostnih razlogov opustiti, ker so kvesturinl že med tednom preiskali Maličevo stanovanje, v katerem niso našli nič sumljivega. Nato je A. Vatovčeva poiskala neko drugo družino, za pismeno javko, za katero se pa žal ne spominja vec imena oziroma točnega naslova. (32) V zvezi z opisanimi dogodki so bile v teku na domačih tleh obsežne aretacije. Nekateri protifašisti so pobegnili v Jugoslavijo. Tam pa so ostali brez denarja za preživljanje In brez potrebnih dokumentov za morebitno nadaljevanje poti. Prek strankine zveze so seznanili Vitala Vatovca v Parizu o nastalem položaju. Prejeto pismo, v katerem so ga na dogovorjeni način seznanjali o domačih razmerah, je odnesel A gostimi Montana-riju - Camillu, odgovornemu funkcionarju za ilegalno delovanje v Julijski krajini. Le-ta mu Je svetoval, naj mu sestra pošlje slike za tiste ljudi, ki jim je grozila aretacija, ali pa so bili na begu. O tem je seznanil sestro, ki mu je poslala slike za brata Nazarija, za Naroiza Vatovca in Angela Pe-harca. Najprej so v pariški strankini tehniki pripravili zanje in za nekega italijanskega komunista z Reke ponarejene potne hste. Vse štiri potne liste so izdali na ime španskih državljanov, medtem ko so za Vitala Vatovca pripravili potni list na ime Roje Mttller, državljana Luksemburga. Prejel je tudi kovček z dvojnim dnom za propagandno gradivo in kovček za osebne predmete, denar za preživljanje za okrog mesec dni, naslov nekega reškega komunista, sam je pa vedel za naslov Giuseppa Quarantottija, prav tako reškega komunista. Njegova osnovna naloga Je bila, odhod v Ljubljano, na Reko in v Trst. V drugi polovici Julija 1932 Je odpotoval skozi Švico, Avstrijo, Jugoslavijo za Italijo. Pod večer Je prispel v Ljubljano. 2e takoj po izstopu iz vlaka, ga je na postaji slučajno spoznal Anton Smotlak, doma iz Mačkovelj, ki Je priložnostno dedal kot postrešček na železniški postaji. Le-ta mu je povedal med drugim v pogovoru, da sta prejšnjega dne prispela v Ljubljano domačina Narciz Vatovec in Angel Peharc, ki sta nastanjena v neki gostilni. Naslednjega dne zjutraj je Vatovec odšel iskat novoprišleka v gostilno, vendar Ju ni našel. Počakati je moral eno uro preden sta se vrnila. Nato so odšli v njuno podstrešno sobico. Obrazložil jima Je razlog svojega prihoda. Izročil jdma Je nekaj denarja za preživljanje okrog petnajst dni, potna lista in posebej še denar za potne stroške do Pariza. Razen tega so se dogovorili, da če ne bosta odpotovala v petnajstih dneh, naj ga počakata v Ljubljani, nakar bodo skupno potovali za Pariz. Zabičal jima je tudi, naj vso zadevo o Vatovčevem prihodu v Ljubljano in ostalo držita v največji tajnosti. (33) S tem je bila opravljena važna naloga. Nato je A. Vatovec odpotoval na Sušak. Tam je prišel v stik s Quarantot-tijem. Pogovorila sta se o strankinih nalogah, nato je nadaljeval svojo pot še na Reko, kjer je v redu opravil vse, kar mu je bilo naročeno. Ostale dni, ki jih je imel na razpolago, Je izkoristil za odhod v Trst. Iz varnostnih razlogov se ni vrnil več v Ljubljano, ampak je nadaljeval pot za Pariz čez Švico. Narciz Vatovec in Angel Peharc nista izpolnila sprejete naloge, marveč sta se vrnila domov oktobra leta 1932 o prilik: amnestije za politične zapornike. Anton Ukmar je odšel spomladi leta 1932 v Sovjetsko zvezo. Tudi on je večkrat prišel ilegalno v Julijsko krajino, kjer je opravil razne strankine naloge. Njegovo mesto je v Parizu prevzel Stane Vilhar. Luigi Frausin je prav taJd> šel na ilegalno delo v domovino, kjer Je postal član vodstva KSI za območje treh Benečij z ilegalnim lnl ^ed Aristide. Aretiran je bil po sorazmerno kratkem času. P., tem pa je poslal v Pariz izčrpna poročila o položaju de skega gibanja. NOVI PROCESI PRED POSEBNIM SODIŠČEM Januarja leta 1933 so prihajali na istrsko j/uu— kateri ljudje iz Trsta in se izdajah za člane KSI. T-že prišel iz zapora Ernest Vatovec, ki so ga izpustili P° “ nestiji novembra leta 1932, štirideset dni pred iztekom ■ gove zaporne kazni. Na svoboda se je zanimal za stanj® 1 * *■ lavskega gibanja. Njemu in ostalim domačim komun>s ^ se je zdelo nadvse sumljivo obnašanje nekih «nepoznanib mundstov«. Nekdo od njih Je celo poslal pismo iz tržar\ : zapora Coroneo Benjaminu Pobegi iz Pobegov in Velja*^ Prad, v kateiem ju je prosil za denarno pomoč. Vsa Ttlfinifl cn Iravala Ho la Sla nn n»n..ni.nnlu r»___:__Xm14 Cfl muli iituiioiiuKii, ua omenil sieai ilegalne org»**— . Ernest Vatovec se je pogovoril o tem z drugimi solTl,,e J Slrlorvin c n noi KI o *-**•! t,T*ž^ niki. Sklenili so, naj bi se o zadevi zanimal pri ^"'ao vodstvu. Odšel je v Trst, najprej na pogovor s Ferdin&JJ , ---- — —--* j — • * '-‘J a * Ferjančičem - Krašno, nato pa še na Opčine k RilcU, Tis: lanu. Pri obeh Je izvedel, da je vmes prav gotovo P°' ., ro®u - .. V—* X«« JV » * JI provokacija. Po tej ugotovitvi je pisal v Pariz in ProSeri-nadaljnje ukrepanje. Kmalu Je prejel odgovor, naj n , doma razpuste komunistično organizacijo, ker Ji gr0® j0 varnost odkritja. Tako so v drugi polovici februarja sklicali sestanek nekaj komunistov v bližini CežarjeV- AdalU.rt Vrabec — Eden Luigi Fruusiu — Aristide (32) Antonija Vatovec, izjava, Pokrajinski arhiv Kopet‘ (33) Citirani vir Vital Vatovec. ... sledi) (Nadaljevanje ^ -i. NS ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ m ^ Cj-o c* o:.*« ^ «J» *“? o š—' a « ^ ^ 'S- -* S. 'ČL VS -* ^r* '•r S. iL. V=» ^ ~ ^ ^-o %T » ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES sobota, is. decembra 1971 ODBOJKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Trstu, Ul. della Valle Bor - CUS Turin * * ★ ŽENSKA B LIGA 20-30 v Brescii Ubertas — Breg * * * MOŠKA C LIGA 21.15 v Gorici, Ul. Nizza 36 Caldini — Kras * * * PRVENSTVO MLADINK 20.00 v Trstu, stadion «1. maja Sokol - Sloga B * * * NAMIZNI TENIS MOŠKA B LIGA 20.30 v Veroni S. Marco BM — Sokol * * * KOŠARKA PRVENSTVO «POMLAD» 2*00 v Gorici ^ta — Polet JUTRI Nedelja, 19. decembra NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Drevored Sanzio CMM Sauro — Juventina * * * 10.30 v Križu Ofoggesana — Breg * * * 14.30 v Nabrežini Anrisina — Zarja * * * 14.30 v Križu Vesna — S. Michele * * * 3. AMATERSKA LIGA ; J^0 v Trstu, Drevored Sanzio VMM Sauro B — Primorec * * * lB.30 v Trstu, Sv. Alojzij COOP _ Union * * * lj.30 na Proseku Primorje — Olimpija SMUČANJE V SESTRIERU Maščevanje Prollove SESTRIERE, 17. - Avstrijka Prollova se je maščevala za svoj zadnji poraz v Val dTseru in je danes premagala v Sestrieru vso francosko ekipo v smuku. Francozinje pa so dosegle odličen ekipni uspeh, saj so zasedle 2., 3. in 4. mesto, pa še deveto v prvi deseterici. Lestvica današnjega smuka: 1. Proll Annemarie (Av.) 1’44”58 2. Rouvier Jacqueline (Fr.) 1'45”23 3. Mačehi Francoise (Fr.) 1’45”45 4. Mir Isabelle (Fr.) 1’45”54 5. Nadig M. Therese (Šv.) 1’47”13 6. Mittermayer Rosi (Z.N.) 1’47”21 7. Clifford Betsy (Kan.) 1’47”33 8. Totschnig Brigitte (Av.) 1’47”41 9. Famose Annie (Fr.) 1’47”80 10. Kreiner Claudie (Kan.) 1’47”82 13. Schranz M. Roberta (It.) 1’48”69 Lestvica za svetovni pokal je po tem tekmovanju taka: 1. Annemarie Proll (Av.) 70 2. Jacqueline Rouvier (Fr.) 60 3. FranCoise Mačehi (Fr.) 50 4. Isabelle Mir (Fr.) 26 5. Marie Therese Nadig (Švi.) 22 6. Wiltrud DrexeJ (Av.) 11 7. Rosi Mittermayer (Z. Nem.) 10 8. Speiser (Z. Nem.) 8 9 Clifford (Kan.) 7 10. Christiansen (Norv.) 6 i ff iii : . •—r — * , ja-.- * g g j — prvi i i drugi 2 X — prvi 2 drugi X — pni 2 X drugi 1 1 — prvi 1 X drugi X 2 — prvi 1 1 drugi 2 X — prvi 2 drugi 1 gwMmm Atalanta - Catanzaro 1 Cagliari - Fiorentina 1X2 Juventus - Sampdoria 1 LR Vicenza - Inter X 2 Mantova - Varese 1 Milan - Roma 1 Napoli - Torino 1 X Verona - Bologna 1X2 Foggia - Bari X Genoa - Modena 1 Lazio - Perugia 1 Massese - Piša 1 X Siracusa - Trani 1 X NAMI1NI TINISl V moški B ligi Drevi Sokol v Veroni Nocoj bo namiznoteniška ekipa nabrežinskega Sokola gostovala v Veroni, kjer se bo srečala s S. Marco BM, ki zaseda četrto mesto na lestvici. Verončani so precej solidna ekipa. Njihov najboljši igralec je dru-gokategornik Vigna, društvo pa razpolaga z velikim številom mlajših, obetajočih igralcev. Sokol bo nastopil v postavi Košuta, Bole in Fabjan. Tudi tokrat ne bo Hastopil Ukmar, ki mu šolske obveznosti ne dovoljujejo, da bi redno zahajal na treninge. Sicer pa je Fabjan v zadnjem srečanju z Duomofolgore povsem zadovoljil. Tudi to srečanje ne bi smelo predstavljati večjih težav za nabrežin-sko ekipo, saj so v Nabrežini premagali Verončane z 9:0. Rezultat tokrat ne bo tako čist, ker ima Sokol pred seboj daljše potovanje, vendar predvidevamo, da bodo Na-brežinci zmagali s standardnim 5:2 ali morda celo s 5:1. S. J. PRED NEDELJSKIMI NOGOMETNIMI DOGODKI NA NAŠIH IGRIŠČIH Na Proseku derbi med Primorjem in Oiimpijo 2. AMATERSKA LIGA Nedeljsko kolo bi morali biti za naše enajsterice dokaj napeto. Razen Vesne bodo vse ostale gostovale na tujem. ZARJA Za Bazovce bo izid tekme z Au-risino v Nabrežini zelo važen Zarja je po začetni seriji zmag doživela v zadnjih kolih tri zaporedne poraze. Mnenja o vzorkih te «krize>> niso enotna. Vsekakor je Zarja na lestvici nekoliko zdrsnila navzdol in čeprav njen položaj še ni kritičen, si ne sme več dovoliti nadaljnjih spodrsljajev. Ekipa bo morala zato v Nabrežini zaigrati bolj zaprto in se braniti predvsem na sredini igrišča. Pri tem ii bo gotovo »pomagalo* tudi nabrežinsko igrišče, ki je nekoliko manjše od ostalih. Pozabiti pa ne smemo tudi, da igra Aurisina v zadnjem ča su z velikim Doletom. Predvidevanja so zato v tej tekmi tvegana, Bazovci pa bi bili prav gotovo zadovoljni tudi s točko. JUVENTINA Po uspehu nad Zarjo ie razpoloženje pri Juventini odlično. Jutrišnji nasprotnik (CMM) je zelo spo sobna ekipa, katere močno orožje je tudi uigranost. Domačini računajo na gladko zmago, vendar štan-drežoi nikakor na nemaravajo že v ..........................................................................milil....iiinimi..................... MM* E. PLESNIČAR 0 DREVIŠNJI TEKMI BOR-CDS TURIN: ^30 v Tržiču *o> Monfalcone Sovodnje MLADINCI {3-15 v Trstu, Ul. Flavia “onziana — Primorje * * * Jjl-00 v Padričah Saja - Zaule ODBOJKA >0 .61 ŽENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* — Vignoni Brescia * * * 15.00 v Trstu, stadion «1. maj» ^ol — OMA * * ★ MLADINCI U5 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - ENAOLI * * * MLADINKE JO.OO v Trstu, Bergamas '>MA - Bor A * * * '7»0 v Trstu, stadion «1. maj* B°r B — Breg A * * * JO.OO pri Banih UGSS B - Sloga A ★ * * ^00 v Sv. Petru ob Soči ^Orridoni C — Mladost * ★ # j0.30 v Gorici ‘l**urra — Hrast KOŠARKA MOŠKA D LIGA li-00 v Gonci, Rojce •iger — Bor * * * J5.30 v Trstu, Ul. della Valle Hanocolori — Bor * * * 12.30 v Trstu, Ul. della Valle Jttlla - Polet IGRALI BOMO DO ZADNJEGA ATOMA NAŠIH SIL* MOŠKA B LIGA Po več kot enomesečni odsotnosti bo šesterka Bora spet zaigrala drevi pred domačim občinstvom. Privrženci odbojke res bodo prešli na svoj račun, saj prihaja nocoj v goste najmočnejša šesterka druge italijanske lige sploh, CUS iz Turina. Odbojkarji univerzitetnega športnega krožka iz Turina so vse dosedanje nasprotnike tako do ma kot v gosteh odpravili s čistim 3:0. Za sedaj ni nasprotnika, ki bi se lahko ponašal, da bi jim od-ščipnil vsaj niz. prav nasprotnika ne poznam, upam v našo zmago. GVIDO NEUBAUER — Prepričan sem, da med CUS iz Turina in nami ni take razlike, kot jo sedaj kaže lestvica. Na žalost smo zgubili štiri tekme. Trdno pa sem prepričan, da bo CUS prav v Trstu doživel prvi letošnji poraz. EDI PLESNIČAR - Igrali bomo na zmago in to do zadnjega atoma moči. Kako pa se bo spopad končal bomo videli na igrišču. KLAVDU VELJAK - Zgubili bomo s 3:0, če bo lahko igral Fučka Prihod bivšega člana bolgarske | pa s 3:1 in v najboljšem primeru reprezentance iz Sofije je pomenil za to šeslerko pravi preporod. Tudi lani so Turinčani igrali v drugi ligi, toda želi so samo poprečne uspehe. Letos pa trenirajo kar petkrat na teden in v vseh dosedanjih nastopih so igrali na višku svojih moči. Po izjavah njihovega trenerja Leone ja sloni 40 odstotkov celotne igre prav na ramenih odličnega profesorja telesne vzgoje" iz Bolgarije. Torej ni nobenega dvoma, da je pobudnik vseh akcij prav Tčolov. Kaj lahko- pričakujemo v drevišnjem srečanju od naših odbojkarjev? Gotovo bomo imeli priliko si ogledati izjemen športni dogodek. Pred tem pomembnim nastopom pa prepustimo besedo borovcem. da iz njihovih ust slišimo, kaj pričakujejo in kakšni so njihovi upi: EDI STARC — Mislim, da bo tekma izredno težka. Vsekakor pa zaupam tudi v naše moči in proti močnim nasprotnikom smo vedno zaigrali dobro. Več možnosti imajo res oni, toda niti mi nismo že vnaprej vrgli puške v koruzo. IGOR MOŽE — Če bomo popolni, imamo možnost se prikopati do zmage. Brez dvoma pa jim bomo vzeli vsaj en set. IGOR OREL — Pred domačim občinstvom se hočemo oddolžiti za vse dosedanje nepričakovane poraze. Logično, da bi se najbolje o pravičili z zmago, kar bomo poskušali tudi doseči. Nocojšnjega nasprotnika pa želimo spraviti na kolena tudi zato, da dokažemo, da res nismo slabi. EDI VOPOPIVEC — Drevišnji nasprotnik je nam neznan. Tu mislim na letošnjo zasedbo na čelu z Bolgarom Tčolovom. Trdno sem prepričan o naši zmagi, če bo lahko igral tudi Fučka. Zmaga pa bo tesna. SERGU VELJAK — Nobena tekma ni že vnaprej zgubljena in niti nocojšnja ne. Na lestvici pa je po dosedanjih rezultatih CUS najboljša ekipa v 2. italijanski ligi. Če- 3:2. Tekma sama pa bo izredno lepa, napeta in borbena, kakršne v Trstu gledamo le poredkoma. KLAVDIJ GRMEK - Čisto iskreno povem, da bo drevi v Ul. della Valle Turinčanom trda predla. Nemogoče je nadaljevati tako dobro serijo uspešnih nastopov. Če bo zmagal CUS se bo do te zmage dokopal preko petih krvavih setov. RADOVAN FUČKA - Odvzeli jim bomo vsaj en set. Tekmo pa bomo žal zgubili. Vsekakor pa bomo njim in še marsikomu drugemu prekrižali račune, ker so nas nekateri prezgodaj odpisali. CUS iz Turina se nam bo nocoj predstavil v naslednji zasedbi: Pio-la, Quadri, Forlani G. in A., Cen-tella, Martorano, Tčolov, Goja. Pe-lissero, Barsalini in Pellegrino. G. F Ženska B liga V nedeljo se bodo borovke v četrtem kolu B lige srečale z ekipo Vignoni. Ta šesterka nam je precej neznana, saj do sedaj še ni nastopila proti nobeni slovenski e-kipi. Pomerila pa se je v prvem prvenstvenem kolu s tržaško OMA in jo premagala s 3:1, v drugem kolu je pa poti Libertasu iz Brescie zgubila s 3:2. Rezultata nedeljske tekme proti Primaveri Mar-zotto pa še nismo prejeli. Vendar zmaga Vignonija nad tržaško OMA ne sme preveč čuditi. Letos nastopajo Tržačanke s precej spremenjeno postavo in dekleta zelo verjetno na svojem prvem gostovanju še niso bila uigrana. Verjetno daje boljši dokaz vrednosti ekipe tesen poraz proti Libertasu. In ker so borovke Libertas premagale s precejšnjo lahkoto si upamo trditi, da so «plave» v nedeljo favoritinje. Borovke so v prejšnjem kolu brez večjih težav premagale Sokola, kar jim je nedvomno dalo tudi poguma za nadaljnje tekme. Glavna šibka točka je bilo prestrezanje servisov, kar so skušale igralke med treningom tega tedna popraviti, u- pajmo da z uspehom. V korist naši ekipi bi morala biti tudi prednost domačega igrišča. Tekma bo na sporedu na stac' .u «1. maj» jutri z začetkom ob 10.30. INKA * * * Breg bo drevi gostoval pri Libertasu v Brescii. Ta ■ šesterka v dosedanjih srečanjih ni povsem izpolnila pričakovanj. Njena glavna moč je reprezentantka Agostijeva, kateri pa ni uspelo galvanizirati ostalih igralk. Libertas (lanski FARI Ultravox) je precej nevaren v napadu, zlasti z Agostijevo. Slabši pa je v obrambi, ker so igralke preveč statične. Brežanke torej na gostovanju v Brescii niso povsem brez možnosti za zmago. Seveda pa bo treba upoštevati tudi faktor utrujenosti, saj bodo z vlaka stopile praktično naravnost na igrišče. Kljub temu pa bi morale prinesti domov ob? točki, razen seveda, če ne bodo zaigrale. taka neodgovorno. Kut prejšnjo nedeljo proti OMA. • * « Ženska odbojkarska ektoa nabrežinskega Sokola bo ..jutri nastopila na domačih tleh. V Trstu se bo namreč srečala s tržaško ekipo OMA. Položaj Sokola na lestvici ni preveč rožnat, saj je po treh tekmah še brez točke na lestvici. Zato morajo Nabrežinke, jutri zmagati, saj bodo le tako lahko mirneje nastopale v nadaljevanju prvenstva. Sokol bo nastopil jutri v standardni postavi, manjkala pa bo Batagelje-va, ki verjetno iz zdravstvenih razlogov več časa ne bo mogla igrati. OMA je prejšnjo nedeljo prese- netila z zmago nad Brožankatni. Tržaška ekipa je letos precej okrnjena, saj sta jo zapustili dve boljši igralki. Z zmago nad Bregom pa so Tržačanke potrdile, da se ne mislijo kar tako podati. S. J. Moška C liga V četrtem kolu C lige bo ekipa Krasa odigrala že tretjo zunanjo tekmo proti moštvu Caldini (gasilci) iz Gorice. Fantje bodo po zadnjem porazu v Mestrah gotovo napeli vse svoje sile, da bi zopet prišli do obeh točk. Goriška šesterka bo kajpak za Kraševce trd oreh, žeto si ne smejo privoščiti nobenega popuščanja, zlasti ker so Goričani bolj borbena, kot pa tehnično pripravljena šesterka. Srečanje bo ob 21.15 v Gorici, Ul. Nizza 36, v telovadnici Centro Stel-la Matutina. V. K. Snežne razmere na pariških smučiščih Po podatkih goriške turistične zveze iz Nove Gorice, je bilo včeraj zjutraj na raznih goriških smučiščih stanje snega naslednje: LOKVE —4, 15 cm snega za- ledenelega, vlečnice delujejo. LAŽNE —4, 20 cm snega za- ledenelega, vlečnice delujejo. LIVEK —4, 20 cm snega za- ledenelega, vlečnice delujejo. ČRNI VRH —5, 20 cm snega za ledenelega, vlečnice delujejo. Povsod so ceste brez snega in prevozne brez težav. naprej vreči puške v koruzo. Jim bo uspelo prekrižati račune Tržačanom? VESNA Pri Križanih bo gostoval S. Michele, vodilna enajsterica te lige, ki je dosegla v 11 nastopih kar 22 točk, dala je 24 goiov in prejela le 2 (oba ji je dal Bregov strelec Grahonja). To jasno kaže vrednost te ekipe. Ker se Vesna pred domačim občinstvom doslej ni preveč izkazala, bo morala v tej tekmi napeti vse svoje sile, če se želi «rehabilitirati». To bo seveda težko, saj gostje resno računajo na obe točki, Križani pa doslej s svojimi nastopi niso preveč prepričali. Navijačni Vesne pa seveda kljub temu upajo... BREG Brežani bodo igrali v Križu proti Muggesani. Novi trener «plavih» Severin Kozina še ni objavil svoje postave. Kaže pa, da bosta jutri nastopila tudi Zonta in Visin-tin. Seveda ta vest še ni uradno potrjena. Obe ekipi se trenutno ne nahajata v najboljših vodah. Zato Brežani računajo le na točko, medtem ko bodo Miljčani gotovo merili na ves izkupiček. Na izid tekme bo verjetno precej vplivala tudi taktika, ki jo bosta uveljavili obe ekipi. Mnogo bo odvisno tudi torej. od tega. kakšna bo razporeditev ene ali druge ekipe in od vodila: čim manj grešiti. 3. AMATERSKA LIGA Jutri bo na vrsti predzadnje kolo zimskega dela prvenstva, ki bo morda odločilno za podelitev naslova zimskega prvaka. Zadnje kolo pa bodo odigrali šele 9. januarja, ker bo prvenstvo zaradi praznikov prekinjeno. Skupina N Jutrišnje tekme bi morale biti precej izenačene in odločilne za vrh iestvice. Med seboj se bosta pomerili obe najboljši ekipi (Por-tuale - Cartimavo) in tudi ekipi, ki se potegujeta za 3. mesto. PRIMOREC Trebenci bodo gostovali pri CMM, ki si je po zadnjih nastopih nekoliko opomogel. Tržačani so trenutno na šestem mestu in jih ločita od Primorca dve točki. CMM bo zato gotovo napel v tej tekmi vse svoje sile, da bi dohitel Trebence Kot vse kaže, bo Primorec v začetku igral precej zaprto, da bi preskusil moč in namene nasprotnika. Če pa bo ugotovil, da so možnosti za zmago dosegljive, potem bo seveda priložnost izkoristil. Skupina O Tudi v tei skupini bodo vpletena vodeča moštva v tok dogodkov, ki bi moral biti odločilen za' vrh 'lestvice. Zato lahko predvidevamo vrsto napetih tekem. UNION. Po zmagi nad Olimpijo in remi ju s Primorjem se je razpoloženje ekipe Uniona (ki bo jutri gostoval pri COOP) precej dvignilo. Zadnji disciplinski ukrepi zveznih organov pa so igralce Uniona nekoliko prizadeli. Disciplinski odbor je namreč zaradi znanih dogodkov na Proseku kaznoval F omam: ta in Mu jesana s prepovedjo nastopanja za dve nedelji. To je za ekipo gotovo hud udarec, sai bo morala na igrišče z nepopolnim moštvom. Zato pa se bodo morali fantje jutri krepko potruditi, čeprav bodo igrali proti zadnji ekipi lestvice PRIMORJE - OLIMPIJA Med najbolj zanimivimi tekmami nedeljskega zavrtliaja bo gotovo derbi med ekipama s Proseka in iz Grabrovca. Vedeti moramo namreč, da so v vrstah Olimpije vsi igralci bivši člani Primorja, razen Roncellija ta Perisuttija. O-beta se torej ostra bitka za točke. Prisluhnimo še izjavam iz obeh taborov: Edi Bezin (Olimpija): «Vemo, da je Primorje trdno moštvo. Prav zato se bomo morali krepko potruditi. Naš cilj je namreč vsaj ena točka. Ker pa smo v dobri formi, tudi zmaga ni izključena, čeprav Primorje letos še ni bilo premagano.* Vojko Bukavec (Primorje): tV nedeljo smo spoznati, da je treba tudi proti šibkim moštvom igrati na vso moč Seveda, s tem eočem reči, da nam Olimpija ne bo povzročala preglavic! Toda boli se moram održati pravila, da je treba manj govoriti in več delati. Jasno je, da računamo le na zmago, saj nam noben drug izid ne bi koristil. Menim, da bom po dveh tednih odsotnosti lahko zopet igral. Enako tudi Edi Puntar, ki letos zaradi poškodbe še ni igral. MLADINSKI NOGOMET Breg bo počival, Primorje in Gaja pa bosta gostovala na tujem. PRIMORJE bo igralo s Ponzia-no, ki je prva na lestvici in je že večkrat pokazala, da je za razred boljša od ostalih ekip te skupine. Naloga mladih Prosečanov bo zato težka. GAJA bo nastopila proti Zaulam. Ker s slovensko ekipo v zadnjem času nekaj ne gre tako, kot bi moralo iti, je tu vsako predvidevanje tvegano. Gaja je namreč spo- sobna kadarkoli razočarati ali pa ugodno presenetiti. B. R. Goriška 3. amaterska liga Po več uspehih v zadnjih kolih računajo Sovodenjd tudi jutri na uspeh svoje ekipe. Če bodo Sovodnje osvojile še nekaj točk se bodo celo znašle med prvimi na lestvici. Seveda, vse ne bo šlo gladko, zlasti ker bo ekipa že jutri igrala okrnjena: manjkal bo namreč napadalec Marson, ker ga je sodnik preteklo nedeljo izključil. Upajmo pa, da bodo Vižintin in tovariši znali nadomestiti tudi to odsotnost. Trener Marson je sklical za jutrišnjo tekmo to ekipo: K. Tomazin, B Kuzmin, I. Batistič, M. Pa-škulin, B. Ferfolja, S. Gruden, A. Kovic, S. Forenin, E. Tomšič. K. Vižintin, B. Zavadlav. P. Florenin, G. Trivelato. Ti igralci naj se ob 13. uri zbe-ro pred gostilno pri Francetu, od koder bo odhod v Tržič. • • « Naraščajniki Sovodenj bodo v nedeljo igrali v Cornu. D. OBVESTILO SPDT obvešča, da bodo odhodi avtobusov v Trbiž in Sv. Anton potekali po sledečem razporedu: AVTOBUS A: ob 6. uri s Trga Ulpiano (pred sodiščem), AVTOBUS B: ob 6. uri iz Trsta s Trga Ulpiano (pred sodiščem), ob 6.15 iz Rojana (semafor), ob 6.20 iz Barkovelj (črpalka Shell), AVTOBUS C: ob 6. uri s Proseka (tel. kabine), AVTOBUS D: ob 6. uri iz Trsta s Trga Ulpiano (pred sodiščem), ob 6.15 z Opčin (križišče-semafor), ob 6.25 iz Križa (avtobusna postaja). IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIllllHIIIIIHHIIIIIIIIHIinilliniimimHllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIimilimill KOŠARKA MOŠKA D LIGA Bo Tiger «požrI» tudi Bor? Libertas TS — Breg: trenutek preden je Breg dosegel gol Zaključil se je prvi del mladinskega moškega prvenstva. Borovi mladinci bodlo torej jutri nezaposleni. Ostale naše ekipe pa bodo igrale. D LIGA Borove člane čaka .jutri v Gorici zelo težko gostovanje. Naši košarkarji se bodo namreč spoprijeli s peterko Tiger, ki je trenutno prva v lestvici in je obenem veliko presenečenje tega prvenstva. Goričani, ki niso startali kot favoriti, so dosegli tri prepričljive zmage in so tako skupno s Friulano iz Vidma in Castelfrancom prvi. Že to dejstvo zgovorno kaže, da se bodo morali borovci močno potruditi, da bi zdržali ritem domačinov. Poleg tega pa bodo «plavi» igrali brez centra Ambrožiča, katerega trener Mari ni uvrstil v ekipo, ker je zadnje čase bolj malo treniral. Isto velja tudi za Sandija Pertota Nadomestila ju bosta dva mladinca. Borova postava naj bi bila torej naslednja: Zavadlai. Rudes, Fabjan, Lakovič, Starc, Škerlj, Rajmund Kralj, Stojan Hrvatič, Martin Kralj. Mladen Šare, Danijel Zavadlai ta Valter Hrvatič. Med temi bo Mari | izbral deset igralcev, ki bodo nastopili. Srečanje bo ob tl. uri. v telovadnici na Rojcah. JUTRIŠNJE KOLO Cianocolori Friulana UD CUS Padova - Hannibal Tiger GO - Bor (11.00) Treviso - Lido VE Castelfranco Virtus PD PRVENSTVO «POMLAD» V prvenstvu »Pomlad* bodo drevi poletovci ob 18. uri igrali v Gorici proti ekipi Ardita To srečanje je bilo v zadnjem kolu odgodeno zaradi nerazpoložljivosti telovadnice. , Drevišnje srečanje bo za naše predstavnike lepa priložnost, da o-svojijo prvi točki v tem prvenstvu. Tako Polet kot Ardita sta namreč brez točke, če bodo «oranžni» igrali zbrano in požrtvovalno jim zmaga ne more uiti. Poletovci bodo igrali s svojo običajno postavo: Gantar, Kraus, Sosič, Starc, Guštin, Tavčar. Dolenc, Rauber. NARAŠČAJNIKI V zadnjem kolu prvega dela prvenstva bi morali Borovi naraščajniki premagati ekipo Cianocolori. To moštvo je namreč na zadnjem mestu lestvice brez točk in je poleg tega doživelo le visoke poraze. Kljub temu da «plavi» ne bodo nastopili v popolni postavi, pa predvidevamo. da bodo osvojili obe točki. Trenutno je v najboljši formi Robert Klobas, ki je v zaetajih dveh tekmah zbral kar 105 točk. kar predstavlja za prvenstvo rekord. Borovci bodo proti Cianocolori nastopili z naslednjo postavo: Klobas. Sancin, Peter Žerjal. Ražem, Vatovec, Bertok, Ervin Žerjal. Sie-ga, Ota. »Piavi* bodo igrali ob 15.30 v telovadnici v Ul. della Valle. JUTRIŠNJE KOLO Lloyd - Italsider Servolana Inter 1904 Cianocolori Bor (15.30) SABA - Juventus MLADINKE Poletovke bodo v telovadnici v Ui. della Valie ob 12.30 igrale proti peterki Julia. Tudi za poletovke bo to lepa priložnost, da dosežejo prvi točki. «Oranžne so namreč v zadnjem času močno napredovale in imajo torej dokaj možnosti, da Drema ja jo peterko Julie. Polet bo nastopil z naslednjo postavo: Kraus, Malalan. Baldassi, Vesna Taučer Knez. Morana Tgji-čer, Sosič. JUTRIŠNJE KOLO Interclub - Calza Bloch Julia-Polet (12.30) Italcantieri - SABA b. 1. ODBOJKA V okviru odbojkarskega prvenstva za mladinke je v Trstu Sokol premagal Slogo A z 2:1 (12:15, 15:3, 16:14). o- I* SVETIMA V li AS A IIIIUlilllllllllllllMllllllM tretja knjiga l. Vso pot je hodila z njim. Govorila sta po angleško, nem-včasih francosko, da se Je Marko kar naprej usajal na I Jem fcljusetu, kakšna internacionala je to. Tudi sam se j® Včasih oglasil vmes, saj se je bil kot svetovni popotnik ^čii nekaj angleških in španskih stavkov, nemško pa mu še najbolje. . Posebno pozoren in spoštljiv je bil do nje, ko mu je cj^ala, da Je noseča in mu pripovedovala o Primožu. Za-Ji Je, da bi rodila sina in da mu nikoli ne bi bilo treba v roke puško. Tudi o majorju Wolfu mu je morala ?Wedovatd. Povedal ji je, da ga Je Perne že silil, naj bi J z Bliskom pripravila za nov udar na blejski gestapovski Jb. Je že dal zbrati podatke in tudi sam je razmišljal o Nič se ni rad podajal v kraj, kjer . so mu bile razmere jj®Rane. Človeka v sovražnikovi uniformi lahko izda že ma-?%>st. V mestnem mravljišču, kjer mrgoli sovražnikove voj-niso tako pozorni kot v majhnem kraju, kjer se oficirji seboj poznajo. Toda ob vsem, kar mu je povedala Ana, j Je čudil, kako da Je Wolf še »v. Prijelo ga je, da bi se L^liskom Se enkrat lotila zadeve. Obžaloval je, da se nista L^ala vsaj spomladi, ko so bili Nemci najmanj oprezni, ko ' hišo bili histerični spričo bližajočega se poraza. . Bližali so se kotanji, kjer Je ob zapuščeni domačiji blizu pča stal stražar. Tam je imel Perne svoj korpusni obvešče-^ center. Zavoljo varnosti ga je večkrat premestil. Vsi so se razveselili, le Tomo je ostal brezbrižen. Vso pot je molčal in hodil spredaj. Tudi če so se razgovarjali in šalili, so njegove misli kmalu odtavale. Bil je razdražljiv in nemiren. V srcu je nosil novo, veliko razočaranje, ki se mu je zrcalilo v očeh, ki ga ni mogel prikriti, želel si je samote, da bi si odpočil, da bi sd opomogel, da bi pretehtal nekatere stvari, zaradi katerih je bil razdvojen in nesrečen. Niso marali siliti vanj z vprašanji. Pustili so ga, da je hodil sam, streljaj pred kolono. Ob hiši obveščevalnega centra so zagledali na robu gozda privezanih nekaj konj. To je pomenilo, da se nekaj pripravlja. Pemc je kot navadno slonel nad specialkami, po mizah in po klopeh ob peči pa so ležali kupi papirjev. Ko je slišal, da so zunaj njegovi asi, se mu Je obraz razvedril. Mihajlo, Tomo, Tušar in Marko so vstopili, Ana pa je z drugimi počakala zunaj. «Težko sem vas že čakal, fantje,« je dejal Pemc in vsakemu posebej stisnil roko. «Zadrega je, zato se bomo pomenili na kratko. Kurirji čakajo, takoj moram odposlati poročila, zato se pomenimo zvečer — čakajte me na sosednji domačiji. Štab korpusa se je odločil za napad na HotedeTšči-co, nekaj podobnega bi radi napravili kot na črnem vrhu.» Iz tržaškega štaba je bal izvedel, da Nemci spet pripravljajo ofenzivo; zato Jih je hotel korpus presenetiti na drugem koncu In odpreti brigadam vrata v Dolomite. Diverzanti so v brzojavnem slogu poročali, kaj vse so izvedeli in opravili na Idrijskem. Pemc je nekatere stvari zabeležil in vrisal na karto Ko so končali vojaški del, je ukazal, da pripeljejo dekle. Medtem ko je Tomo odšel ponjo, je Marko proseče uprl oči v Pemca. (iMatejka, daj, napravi kaj zanjo! Vsi te prosimo. S Primožem, najboljšim mitraljezcem v Prešernovi, je noseča. Zdaj ni več gestapovka, samo ženska je, ki bi rada nekje v miru rodila otroka. Bodimo ljudje!« «No, no, Marko! Tako se poteguješ zanjo, kot bi bil tudi ti zaljubljen vanjo,« se je pošalil Pemc, ker je Marko rad prihajal s prošnjami za katerega od svojih varovancev, ki pa jih ni bilo malo. «Ti me vedno pogruntaš. Saj tudi sem. Samo da ne boš naprej pravil! Da ne bom dobil spet kakšne nove črne pike pri komisarjih!« (iTebi dolguje precej zahvale, da je še živa. Prepričal si me bil, da sem se zanjo potegnil. Všeč mi je bilo, ko je odločno, vendar obzirno odklonila sodelovanje v naših obveščevalnih kombinacijah, kjer bi morala pozabiti na svojo žensko čast.« cSaj sem ti rekel, Pemc! Dovolj star sem in dobro vem, da je punca v duši poštena. Zdaj pa je naša tako, da bolj ne more biti. Jaz dam zanjo roko v ogenj!« ' Ana je vstopila s Poljakom. Nekam plaho in zadržano se je vedla med ljudmi, ki so Nemcem prizadejali največ preglavic in jih tudi največ spravili s sveta. Pemc ji je dal roko in jo pozdravil s prijaznim nasmeškom. Sedli so. Potem je znova povedala vso zgodbo o Valjhunu, o belih in tudi o stotniku. Zadovoljni so bili z vestmi, da gre Nemcem in belim vse bolj navzkriž, kar jim bo olajšalo vpad v Dolomite, Med pogovorom je Ana vse bolj izgubljala strah pred Pemcem, čeprav je slutila, da je od njega v veliki meri odvisna njena usoda, že prvič, ko sta se srečala, se je z njo lepo pomenil ter je v njem začutila človeka s široko dušo in uvidevnostjo do človeških težav. Kljub temu je s tesnobo čakala na odločitev. Vedela je, da ne bo več dolgo zdržala naporov, borb in pohodov v brigadi in da svojega stanja ne bi mogla prikrivati. Bala se je, da ne bi bila odvisna od Orlova m njemu podobnih. Zadovoljna je bila, da je bil pogovor o njeni zadevi kratek. Zardela je, ko jo je Pemc malo očitajoče pogledal skozi naočnike in ji rekel: «Ali veš, da je v vojnih enotah ljubimkanje nezaželeno, pravzaprav prepovedano? Smo brez pravega zaledja. Kam z ženskami in otroki? Imamo dovolj drugih težav.« «Vem. Toda kaj hočem! To ni samo moja zadeva. Primož si je želel otroka. Sam je na svetu. Vsi njegovi so iz- gamli. Včasih se zgodi tudi kaj takega, kar je prepovedano,« se je sramežljivo izgovarjala. «Seveda je prepovedano. Po četah in za mitraljezce. Za druge pa ne,» je pritaknil Marko. Mihajlo pa je pokazal svoje bele zobe: «Jaz bom za botra, Ana!« Marko pa se je usajal: «Saj sem se že jaz ponudil!« «No, bova pa oba!« se je strinjal Mihajlo. «Kar trije bomo,« se je vmešal Tomo, «jaz bom tudi.* Potem je še dodal: «Vsak dan nas je manj, fantje. No, eden izmed nas treh bo gotovo ostal živ do takrat.« «Prav strinjam se,» je dejal Pemc in začel pisati pasmo za brigadni štab. ((Poslali bi te v kakšno bolnišnico, ker pa so vse prenatrpane z ranjenci, te bo Marko spravil na kakšno našo domačijo.« Zahvalila se mu je z besedami in z očmi. Ko so zapit ščali sobo, je Pemc rekel na pol v šali na poi zares: ((Kjerkoli boš, se pazi ljudi majorja Wolfa. Iskali te bodo Zdaj bi bilo rec n&pak, če bi jim padla v roke, ne samo zaradi sebe, tudi zaradi nas. Precej veš, kar bi nam lahko škodilo.* Pogledala mu Je naravnost v oči in s trdnim prepričanjem rekla: ((Napravila bom vse, da jim ne padem več v roke. Pa tudi molčati znam, če bi se mi to primerilo.« Prenočili so v korpusnem obveščevalnem centru. Zvečer so se zbrali v izbi zapuščene hiše pri ognju Pospravili so ostanke iz Tušarjevega nahrbtnika in spekli nekaj mesa, ki jim ga je dal Vemo. Dobili so vsak svojo naloge in vedeli so, da se bodo naslednji dan razšli na vse štiri strani, ne da bi vedeli kdaj bodo spet skupaj, če bodo sploh še kdaj. Po večerji so v svitu trepetajočih plamenov nadaljevali v prijetnem vzdušju pogovor iz prejšnjega večera. Pridružil se jun je tudi Pemc, da bi poslušal njihove doživljaje in ob njih dobil navdih za kombinacije novih udarov na sovražnika Pemc in njegovi asi so bili neločljiva celota. Njihova praksa je izpopolnjevala Pemčevo teorijo, njegova teorija pa je pomagala njihovi praksi. (Nadaljevanja sledij Uredništvo Podružnica Uprava Ul' Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 G°R'CA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. j $FRJ posa. mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK lun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Stran 6 18. decembra 1971 Za SFRJ Tekoč račun •ADIT. Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogla*1* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italiie pri »Societš PubblicitA Itallanas. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZTT-Tr*l V OKVIRU SEPTEMBRSKEGA SPORAZUMA ŠTIRIH VELESIL 'ORAZUMA ŠTIRIH VELESIL I karabinjerji skoraj iiključujejo možnost dvojnega umora Podpisan včeraj v Bonnu sporazum Carabei je umoril ljubico med Zahodno in Vzhodno Nemčijo nato pa ubil samega sebe nv kmrak h nflvnanin nn,ro ^ 'zotvt Rezultati obdukcije in poskusov balističnih izvedencev potrjujejo to domnevo Nov korak k priznanju nove nemške stvarnosti - ZRN in DRN na poti urejevanja odnosov na ravni suverenih držav BONN, 17. — Danes so podpisali v Bonnu mednemške tehnične sporazume o prometu ljudi in blaga med Zvezno republiko Nemčijo in zahodnim Berlinom. Dogovor, ki je bil sicer že parafiran prejšnjo soboto, je vključen v štiristransko pogodbo glede bivše nemške prestolnice, ki so jo štiri velesile Francija, Vel. Britanija, ZDA in SZ sklenile 3. septembra letos. Skupaj z medberlinskitn sporazumom, ki ga bodo podpisali prihodnji ponedeljek, mednemški dogovor predstavlja drugi del pogodbe med štirimi velesilami (v prvem delu se govori le o splošnih načelih) in ki bo začel veljati s podpisom dokončnega protokola. Ta zadnji akt je SZ pogojila ratifikaciji Bundestaga moskovskih in varšavskih sporazu mov. Nemška zvezna vlada je že začela zadevni postopek s tem, da je poslala besedilo sporazumov in razne druge zadevne dokumente Bundesratu (senatu), ki naj bi o teh sporazumih sklepal s stališča formalne zakonitosti in ki bi moral podati svoje mnenje v roku šestih tednov. Za dokončno debato in zadevno glasovanje bi morali predložiti oba dokumenta nemškemu zveznemu parlamentu proti koncu pri hodnjega maja, gotovo pa pred i>ri-hodmjimi poletnimi počitnicami. Iz navedenega sledi, da se bodo zadnji akti, ki izvirajo iz štiristran-skega sporazuma glede bivše nemške prestolnice, zaključili verjetno ob začetku prihodnjega poletja. Današnje uradno srečanje je bilo zelo kratko in preprosto. Navzo-2: so bili časnikarji, fotoreporterji pisala oba državna tajnika, ki sta vodila pogajanja: Egon Bahr za ZRN in Michael Kohl za NDR. Oba tajnika sta se potem sestala, da bi se pogovorila o nadaljevanju pogajanj glede zaključitve splošnega sporazuma o prometu med obema državama, ki je predviden za prihodnji januar. Državni tajnik Egon Bahr je danes izjavil, da namerava Zvezna republika skleniti splošen sporazum glede prometa z NDR, sporazum, ki naj bi urejeval medsebojne od noše med obema nemškima državama in ki naj bi imel isto pomemb nost kot sporazumi z drugimi državami. Bahr je še pripomnil: «Današnji sporazum je prvi korak na poti na'-šega mirnega sožitja ter prispevek obeh držav za pomirjenje v Evropi.* Potem ko je poudaril, da bo vlada Nemške zvezne republike skušala napraviti vse kar je mogoče za čimprejšnji sporazum splošnega dogovora o prometu med obema državama (o katerem že razpravljajo), je zvezni državni tajnik izjavil, da bo tudi nadaljnji sporazum o ureditvi medsebojnih odnosov »upošteval obstoječe stvarnosti, ki so jih ustvarile zgodovina, vojna in povojno razdobje*. Tudi Michael Kohl je označil današnji sporazum kot »koristen prispevek za pomirjenje, ki bo utegnil prispevati k nadaljnjemu napredku glede evropske varnosti in normalizacije odnosov med državami z različnimi družbenimi sistemi*. Glede odnosov med ZRN in NDR in zvezne oblasti. Dokument sta pod- i je vzhodnonemški državni tajnik po- Na Trgu Unita v včerajšnjih popoldanskih urah udaril potrebo po »odnosih, ki bi sloneli na mednorodnem pravu, tako kot so v navadi med neodvisnimi in suverenimi državami*. Na kraju je treba še pripomniti, da sta prizadeti stranki, z namenom, da bi čimprej olajšali promet na cestah, ki peljejo do zahodnega Berlina, sklenili, da bosta že začenši s 1. januarjem 1972, neodvisno od stopitve v veljavo štiristran-skega sporazuma, uveljavili sistem plačevanja «a forfait* vizumov in drugih taks, ki jih predvideva sporazum, ki so ga podpisali danes. Do sedaj so bila plačevanja teh taks osebna ter jih je bilo treba opraviti na mejnih blokih NDR. Pobudo za to je dala vlada NDR, a vlada ZRN jo je sprejela. Računajo, da bo moral Bcnn plačati za te takse in davščine okoli 234 milijonov mark letno. Z današnjim sporazumom se odpira nova pot za izboljšanje odnosov med obema nemškima državama. Zahodna Nemčija sicer še vedno ne priznava državnosti Vzhodnonemške republike, toda v zadnjih letih je zelo spremenila svoje stališče do tega vprašanja. Lahko rečemo, da so že odmaknjeni daleč v preteklost časi Hallsteinove teorije, ki je zanikala vsakršen stik z vzhodnonemško stvarnostjo. Danes se v Zahodni Nemčiji že zavedajo, da je nemški prostor sicer enoten, toda da na njem obsta,i?f ■ dve državi, ki sta si zelo različni po svojem družbenem, gospodarskem in političnem sestavu. Ta proces počasnega, toda vztrajnega prodiranja v zavest zahodnonemških politikov je trajal prav gotovo dve desetletji in še več, toda nazadnje je le obrodil svoje sadove. RIM, 17. — Po zadnjih ugotovitvah preiskave o smrti Giuliana Carabeia in temnopolte plesalke Tiffany Hoy-weld kaže, da je Carabei ubil svojo ljubico, nato pa je naredil samomor. Danes zjutraj so v državnem centru karabinjerjev za znanstveno preiskavo izvedli na rokah Carabeia in dekleta poskus s parafinom, da bi ugotovili, če je kdo izmed njiju streljal, poleg tega pa so tudi pregledali krogle, ki so povzročile smrt dveh ljubimcev. Načelnik državnega centra karabinjerjev za znanstveno preiskavo major Corsi je danes sporočil polkovniku karabinjerjev Brunelliju, ki vodi preiskavo, izid poskusa s parafinom in pregleda samokresa, ki so ga našli med truploma. Izvedenci karabinjerjev, ki so na primerjalnem mikroskopu preučili krogle, ki so povzročile smrt ljubimcev in črte v cevi »berette*. so z gotovostjo ugotovili, da so bile krogle izstreljene s tem revolverjem. Čeprav se je v cevi že nabrala majhna plast rje, ker je bilo orožje dalj časa v vlažnem okolju, so vseeno u-gotovili sledove nitratov, kar dokazuje, da je bil revolver rabljen pred kratkim. Ta rezultat naj bi dokazoval domnevo preiskovalnih organov, da je Carabei najprej ustrelil plesalko v avtomobilu, takoj nato pa naj bi jo dokončno ubil s strelom v glavo. Končno je naredil samomor. Karabinjerji dokazujejo to tezo tudi s trditvijo, da bi morebitni morilec verjetno ne pustil na kraju umora orožje, ki ga je uporabil za zločin, ne da bi skušal zbrisati registrsko številko samokresa ali ne da bi zamenjal cevko. Zato je zelo verjetno, da je bil Carabei lastnik revolverja, ker so karabinjerji našli v njegovem stanovanju saržer za tak tip samokresa. Ker pa je šlo za bojno orožje, ZARADI PROTESTANTSKE PROSLAVE V ULSTRU Britanska vojska v pripravnem stanju Poziv ameriških poslancev ■ Pogajanja med laburisti in konservativci za rešitev krize Maria Teresa Loraine ali Tiffany Hoyweld protizakonito in zato ni mogel prija viti organom javne varnosti posest samokresa. Poskus s parafinom pa je dal manj prepričljiv izid. Na mladeničevi roki so sicer našli sledove nitratov. Te snovi vsebuje plin, ki nastane zaradi eksplozije smodnika. Preiskovalni organi pa ne dajo temu poskusu tako velikega pomena, ker ni stoodstotno ga je Giuliano Carabei imel doma miiiiiiiiiiititiiniiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiinniimiiiniiiiiintiiimmiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO STRELJANJU V MINISTRSTVU ZA PRAVOSODJE Stražar Jorio obtožen namernega umora kolegov Pogreb žrtev bo jutri opoldne v Rimu RIM, 17. — Državno pravdništvo v Rimu se je odločilo, da bo obtožilo stražarja Nicolo Joria namernega umora dveh tovarišev Veniera Candidija in Umberta Marsilija. Tragični dogodek, ki se je zaključil s smrtjo častniških pripadnikov pazniške šole zapora v Rebibbii se je pripetil včeraj v računovodstvu ministrstva za pravosodje v Rimu. Candidi in Marsili sta prišla v računovodstvo po plačo uro pred najavljenim časom. Di Jorio, ki ,ie stražil trinajste plače, ju je imel 'ff/rrrr /> TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Prilagajanje v živalskem svetu; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.10 Album operet: 16.50 Jazz; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.45 Orkestri; 19.10 Družinski obzornik; 19.40 Zbor Kočo Racin iz Skopja; 20.00 šport; 20.50 Radijska igra; Dan se je nagnil; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Popevke; 15.45 Človek in okolje; 16.00 Komorni koncert; 16.20 Deželni pisatelji; 16.30 Zborovsko petje. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.15 Popevke; 9.15 Z nosom po zraku; 10.05 Medigra; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jezikovni pogovori; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Juke box; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Spomini na Pinka Tomažiča 17.30 Orkestri; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Ralph Dokin; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00 17.00, 20.00, 23.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz* 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z Albertom Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; x!7 SOBOTA, 18. DECEMBRA 1971 15.40 Ne streljajte na pianista; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 Recital; 17.10 Veliki variete; 19.00 Za kulisami; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Radijska igra: »Alberinda*; 22.00 Sodobna glasba med zvokom in zvenom. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Francoise Hardy in kvartet Cetra; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Spored z Ginom Bramierijem; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Spored s Pippom Baudom; 13.50 in 18.00 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Nove ital. popevke; 15.15 Kulturna oddaja; 15.40 «Alto gra-dimento*; 17.40 Izven programa; 19.00 Mestne ulice; 20.10 Frank Sinatra; 21.00 «Canzonissima 71»; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.10 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 Simfonični koncert; 15.50 Ital. sodobna glasba; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsako-večemi koncert; 21.30 Koncert v Rimu: 22.45 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Schubertove simfonije; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 A. Veret-ti; 14.15 Skladbe za klavir; 15.30 Lahka glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Po domače*; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Gremo v kino; 18.15 Iz ope retnega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Sobotni večer s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 21.15 Vedre melodije; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Italijanske kronike; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari: 17.30Dnev-nik; 17.45 TV za otroke: Pokaži kaj znaš; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Petnajst minut z G. Giuffre-jem; 19.30 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Canzonissima 71»; 22.00 Charlotov film: Cesta strahu; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Romunija; 22.05 Večer s Cesarjem Pavesejem. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Sodobna tema, G. Verdi: Aida, Kompjuter pri pouku; 16.28 Napoved sporeda; 16.30 Košarka Jugoplastika:Loko motiva; v odmoru rezerviran čas; 18.00 Ptujski festival narodno-za bavne glasbe; 18.15 Obzornik; 18.30 Mali vitez — serijski film; 19.30 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Gala UNICEF — barvni posnetek z Dunaja; 21.50 Oddelek S — serijski barvni film: 22.40 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Prenos košarkarske tekme Jugoplgstik«-Lokomotiva: )S jfi Ko nec t«4na v barvah; 30.05 Otroški kotiček: Risanke; 20.15 Poročila; 20.25 TV film: Angeljsko oko; 21.15 Mali koncert. za roparja in ju je ubil z rafalom iz brzostrelke. Na kraj nesreče so takoj prihiteli agenti letečega oddelka in rešilni avto rdečega križa, vendar za paznika ni bilo več pomoči. Danes zjutraj so izvršili obdukcijo trupel obeh stražarjev na zavodu za sodno medicino rimske u-niverze. Rezultat obdukcije je pokazal, da sta paznika skoraj pri priči umrla. Častnik pazniške šole, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, je izjavil, da gre za banalen incident, ker je Jorio zamenjal tovariša za dva roparja in istega mnenja je bil tudi načelnik letečega oddelka, ki je dejal, da gre za usodno napako. Do danes zjutraj ni Jorio še preživel šoka. Včeraj takoj po streljanju mu je moral priskočiti na pomoč zdravnik rdečega križa, ki mu je dal pomirjevalno injekcijo. Na vprašanja agentov, ki so prihiteli na kraj nesreče, je stražar odgovarjal z nemim buljenjem v prazno, nato pa je dejal, da je zamenjal tovariša za roparja. Nato pa ni spregovoril več. Dokler se državno pravdništvo ni odločilo, da obtoži paznika namernega umora, je bil Jorio v zaporu «Regina Coeli* na razpolago sodnim oblastem in sicer v bolniški sobi zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Generalna uprava italijanskih zaporov je sklenila, da bo pomagala družinama Veniera Cadidija in Umberta Marsilija. Jutri popoldne bo pogreb obeh paznikov, ki sta umrla zaradi tragične pomote. Obsojena železničarja zaradi nesreče pri Brnici CELOVEC, 17. — V teh dneh se je zaključila pred sodiščem v Beljaku kazenska obravnava proti odpravniku vlakov Franzu Reichman-nu, kretničarju Giinterju Zimmermannu ter drugemu kretničarju Friedrichu Trattnigu zaradi hude železniške nesreče, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. maja letos v Brnici (Fiirhnitz) na Koroškem. O nesreči je naš list svoj čas obširno poročal. Vas Brnica leži blizu cestnega križišča, kjer je odcep za Podkoren na Gorenjskem. Nesreča se je pripetila, ko je prispel na postajo v Brnici brzi vlak, ki vozi na progi Rim - Dunaj. Vlak se na postaji ne bi smel ustaviti. Žal pa je bil v tistem trenutku prvi tir zaseden od nekega tovornega vlaka. Trčenje je bilo silovito ter je izgubilo življenje osem ljudi, 28 pa je bil0 bolj ali manj ranjenih. Gmotna škoda je bila ogromna. N« obravnavi pred sodiščem Je Reichmann priznal, da je kriv. Izgovarjal pa se je, da je bil preobremenjen z delom in da je vlak iz Italije prišel z dveurno zamudo. Tudi oba kretničarja sta skušala opravičiti svoje ravnanje. Sodišče je spoznalo Reichmanna za krivega ter ga obsodilo na eno leto strogega zapora s trdim ležiščem po enkrat na mesec. Zimmermanna je obsodilo na 9 mesecev zapora. Trattnig pa je bil oproščen. Kot smo že poročali svoj čas, so določeni krogi v Avstriji skušali zvaliti krivdo za nesrečo na železniške uslužbence na progi Camia -Pontebba, ki so prav tedaj stavkali. Etna zopet bruha CATANIA, 17. ,— Etna se je znova prebudila. Iz vulkana se ponovno sliši grozeče grmenje in žrelo je začelo znova bruhati pepel in razbeljeno kamenje, ki pada v okolico žrela. Po mnenju izvedencev vulkan še ne predstavlja nobene nevarnosti, razen bruhanja razbeljenega materiala v okolici glavnega žrela. Rop v Trevisu TREVISO, 17. — Neznanca sta danes zjutraj vdrla v podružnico Katoliške banke v Venetu in sta z orožjem v roki zagrozila blagajniku naj jima izroči denar. Izkupiček ropa je bil še kar bogat, saj sta se bandita oddaljila s štirimi milijoni v torbi. gotov. Poleg tega pa so na Carabeie-vi dlani našli le manjše sledove nitratov. Poskus s parafinom ni tako gotov, ker tudi delo s snovmi, ki jih rabijo v farmaciji ali pa uporaba umetnih gnojil pušča na rokah sledove nitratov, ki povzročajo iste kemične reakcije kot plini, ki nastanejo pri eksploziji smodnika. Danes zjutraj so tudi izvedli obdukcijo trupel Giuliana Carabeia in Tif-fany Hoyweldove (to je bil njen psevdonim, njeno pravo ime pa je bilo Maria Teresa Lorray) v rimskem inštitutu za sodno medicino ob prisotnosti državnega pravdnika dr. Sice. žensko sta zadela dva devetkalibr-ska naboja, od katerih je eden prodrl v prsi in izstopil iz hrbta, drugi pa je obtičal v glavi. Krogla, ki je ubila Giuliana Carabeia. pa je vstopila v prsi tik ob srcu in je izstopila iz hrbta. Zdravnika, ki sta izvršila obdukcijo nista mogla še odgovoriti, če sta bila Carabei in dekle pod vplivom mamil, ker so za to potrebni podrobni istološki pregledi, ki bodo zahtevah več dni. Neki častnik karabinjerjev je po rezultatih obdukcije izjavil: »Rezultati obdukcije in balističnega poskusa potrjujejo domnevo, da je Carabei ubil dekle, nato pa ie obrnil orožje proti sebi in se ubil.» Požar uničil železniško postajo v Chamonixu CHAMONIX, 17. — Silen požar, ki je izbruhnil danes ponoči iz še neznanih razlogov, je popolnoma uničil železniško postajo v Chamonixu. Plameni so tudi zajeli in uničili vagon, ki je bil poln živil namenjenih mestnim trgovinam. Gasilci so morali delati vso noč, da so pogasili požar. Skoda ni še točno znana, vendar se goyori o več milijonih francoskih frankov (nekaj stotin milijonov lir). Nemški milijarder osvobojen ESSEN, 17. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov so ugrabitelji izpustili na svobodo nemškega milijonarja Thea Albrechta, ki so ga ugrabili 29. novembra letos. Kaže tudi, da je milijarderjeva družina plačala za bogataša velikansko odškodnino ene milijarde in tristo milijonov dolarjev. BELFAST, 17. — Britanske varnostne sile v Londonderryju so dobile ukaz, naj bodo jutri v pripravnem stanju. Jutri bodo namreč v tem ulstrskem mestu protestanti proslavili obletnico zmage, ki so jih njihove sile dosegle pred kakimi 300 leti nad katoliškimi četami, ki so oblegale takratni Derry. Podobne proslave, kot tista v avgustu za bitko pri Boyneju, so večkrat povzročile hude spopade med protestantskim in katoliškim prebivalstvom, kot se je že pripetilo leta 1969. V teh proslavah se sprostijo vse najbolj zakrknjene protestantske organizacije, ki pojejo in plešejo po cestah in na ves glas izzivalno prepevajo svoje protikatoliške balade. Danes je v Belfastu umrl angleški vojak, ki je bil hudo ranjen v včerajšnjem spopadu med britanskimi vojaki in pripadniki odporniškega gibanja. Z njegovo smrtjo je število vojakov, ki so umrli letos v Ulstru naraslo na 47. V prvih jutranjih urah so katoliški gverilci napadli dve vojaški postojanki, vendar ni bilo smrtnih žrtev. Trideset ameriških poslancev je danes poslalo ameriškemu predsedniku Nixonu pismo, v katerem mu izražajo svojo zaskrbljenost za položaj v Ulstru. Prosijo ga tudi, naj izrazi svojo zaskrbljenost za severnoirsko krizo premierju Heathu med .pogovori, ki jih bosta državnika imela prihodnji teden na Bermudskih otokih. V pismu . senatorji zahtevajo naj Nixon izrazi britanskemu ministrskemu predsedniku to, kar poslan-ci trdijo, da je splošno ameriško stališče, in sicer, da je sedanja angleška politika v Ulstru nepravič- na in nevzdržljiva. Ameriški, P0-slanci zahtevajo, naj angleška vlada ukine zakon preventivnega napora in najbolj represivnih ukrepov. Poleg tega pa bi moral N>xon tudi ponuditi svoje posredovanje za ustanovitev združene in svobodne Irske. Predstavniki britanske konservativne in laburistične stranke so z?" čeli danes pogajanja za izdelanje skupnega načrta za rešitev ulstrske krize. Danes sta se namreč sestala minister za notranje zadeve Maudling in njegov bivši kolega Callaghan, ki bosta pripravila načrt za ta pogajanja. Predlog za ta pogajanja je dal laburistični voditelj Wilson ob P°; vratku iz Ulstra. To naj bi bil PrVI korak za rešitev krize. Do Plodnih pogajanj bi moralo tudi Pr*“ med predstavniki strank belfaškega parlamenta Stormonta. Ta pogajanja so dokaz, da F angleška vlada vsaj delno sprejela predloge laburističnega voditelja- Preiskava o reorganizaciji fašizma v Italiji MILAN, 17. — Generalno pravdništvo v Milanu je danes poslalo vse® italijanskim kvesturam in poveljstvo® karabinjerjev okrožnico, v kateri j'111 ukazuje naj pošljejo v Milan ves ®a" terial, ki ga imajo o prevratniške® delovanju fašistov. Medtem je milansko pravdništvo i* dobilo prijave iz cele Italije o deto-vanju fašistov, državni sodnik pa Je pozval italijanski tisk naj sodeluje * sodnimi oblastmi v preiskavi Pr0*l obnavljanju fašizma v Italiji in n8j stalno poziva državljane, naj pm*-vijo vse fašistične prekrške. Kje bomo silvestrovali? © Hotelsko turistično podjetje «PALACE H0TEL» PORTOROŽ prireja veliko silvestrovanje. Igrali bodo priznani orkestri v hotelu PALAČE in GRAND HOTELU PALAČE ter v restavraciji »LJUBLJANA* in «JADRAN». V sporedu tudi mednarodni artistični program. Možnost silvestrovanja je tudi ob POKRITEM BAZENU in DISCU CLU-BU. Rezervacije po telefonu na št. 73346. HOTEL «PIRAN» V PIRANU prireja veliko silvestrovanje v hotelu «PUNTA» in v novem baru »TRI PAPIGE* z bogato Silvestrovo večerjo. Igrata priznana orkestra «INKVIZICIJA» iz Maribora in »STIL* iz Bolgarije. Rezervacije sprejemamo v recepciji hotela »PIRAN* osebno ali telefonsko na št, 73651. PARK HOTEL V NOVI GORICI prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igrajo trije zabavni orkestri. Cene: V RESTAVRACIJI 7.500 lir. V NOČNEM BARU 7.500 lir (konzumacija 2.500 lir). Priporočamo pravočasno rezervacijo miz. Rezervacije ter informacije tel. 21442 recepcija hotela. HOTEL «GALEB> Koper Kidričeva ul. 21 Vam pripravlja prijetno silvestrovanje. Potrebne so predhodne rezervacije miz, tel. 21605. RESTAVRACIJA «RIBA> Koper, Titov trg. Cena za Silvestrov menu je 120 Nd. Priporočamo rezervacije miz, tel. 21182. ZAVOD POSTOJNSKE JAME POSTOJNA Vabimo Vas, da preživite Silvestrov večer- >zt nami ob prijetni glasbi® izbranem menuju. PRIČAKUJEM VAS. Igra ansambel »ALOJZA SL" KA» in ansambel »FRANCIJA P-" HARJA* s pevko Sonjo Gaberšček-Cena menuja z rezervacijo 160 Informacije in rezervacije: Recepcija hotela «JAMA» tel. 067/21172. HOTEL RIVIERA - PORTOROŽ pripravlja veliko silvestrovanje * prostorih hotela in v nočnem bar® Bogat silvestrski menu. Igrala sta dva priznana orkestra. Re*a vacije osebno au po telefonu *• 73051. CASINO «VILLA R0SALIA» OPATIJA vošči vsem svojim gostom in cem prijetne božične praznike srečno novo leto 1972. GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA» Vam pripravlja veliko Silvestrov* nje v obratih HOTEL TRIGLAV ^ ŽANA - HOTEL TABOR SE2AP£ (pri žel. postaji); v MOTELU ZINA* na KOZINI, te- v novem L,, TELU LIPICA in NOČNEM BAbL; HOTELA LIPICA. Igrajo pri^lT orkestri. Priporočamo rezervacu HOTEL-RESTAVRACIJA KRIŽMAN - VELIKI REPEN igr?1 Vabi na veselo silvestrovanje, bo priznani orkester »DEVETA iz KRMINA. Pripravili bomo cialni silvestrski so rezervacije. Potreb** ........................................... umi..rtu,,!,«, UGOTOVITVE ZNANSTVENIKOV SREDIŠČA »AMES* PRI USTANOVI NASA Električna centrala v prazgodovini Zemlje Nastanek sončnega sistema so spremljali apokaliptični pojavi MOUNTAIN VIEW (Kalifornija), 17. — Sončni sistem se zdi danes popolnoma ustaljen. Z izjemo Sonca samega, kjer so še vedno v teku pojavi jedrskega delovanja ter pridelovanja ogromnih količin toplote in druge energije, njegovi planeti, bolj ali manj ohlajeni krožijo okoli svoje matične zvezde po tirih, ki so že milione let skoraj nespremenjeni. Imamo vtis, da se je razvojni proces v našem sistemu skoraj ustavil. Pred petimi milijardami let je bilo popolnoma drugače. Tedaj je iz ogromnega oblaka medzvezdnih plinov začel nastajati sončni sistem. 400 milijinov let pozneje je bil ta procej skoraj zaključen: Sonce je bilo v središču sistema, planeti in njihovi sateliti so že obstajali. Pogoji tistih dogajanj pa so bili seveda zelo drugačni od današnjih. Sonce se je vrtelo okoli svoje osi 200-krat hitreje kot danes, se pravi, da je napravilo en obrat v nekaj urah, medtem ko ga napravi danes v nekaj manj kot e-nem mesecu. Do teh ugotovitev so prišli znanstveniki ustanove NASA, ki so več let skrbno proučevali sestavo meteoritov. Skupino znanstvenikov, ki delajo pri ustanovi »Ames Research Center* (NASA), je vodil dr. Char-ler Soneti Na splošno prevladuje mnenje, da se je naš sončni sistem porodil pred petimi milijardami let, kar potrjujejo tudi dognanja znanstvenikov središča »Ames*. Ta domneva je zasnovana na meritvah radioaktivnega žarčenja, kar so potrdile tudi meritve ameriških znanstvenikov o katerih govorimo. Pred štirimi milijardami in 600 milijoni let se je začelo v sončnem sistemu zelo razburkano razdobje. Iz Sonca so začeli bruhati vrelci joniziranih plinov, ki so v nekaj milijonih let znižali njegovo težo za eno tretjino. Joraziragi plini so »pometli* prvotno atmosfero bližnjih planetov (Merkurja, Venere, Zemlje in Marsa) ter so verjetno stalili planet Merkur in dele naše Lune. Skoraj gotovo pa so ti plini stalili razne asteroide, ki krožijo okoli Sonca med Marsom in Jupitrom in katerih premer je znašal največ 150 km. Kako je prišlo do taljenja? Dr. Sonett trdi, da je šlo pri tem za čisto navaden pojav električne indukcije. Jonizirani plini so ustvarili ogromno magnetno polje, ki so ga planeti in asteroidi nenehoma sekali. Tako se je ustvaril pravi električni generator, ki je proizvajal v teh telesih električni tok Tako kot električni tok v električnih Pjjj čeh povzroča žarenje spiral, ^ je ta tok segrel do taljenja bbtnr planete in asteroide. Zato danes najdemo v meteor*t železo in nikel v skoraj popol*°;L čisti obliki. To je posledica nja izpred več kot štiri milijo Ameriški znanstveniki so tudi na meteorite, ki ne *a*L. znakov taljenja. Te pojave so šali pojasniti s proučevanjem 0 o,, posebne vrste zvezd, ki šele n* ^ jajo. Na podlagi raziskovanj6^, prišli do zaključka, da je tudi ce spadalo v to vrsto zvezd. tovili so še, da imajo te ***»,. pri nastanku veliko hitrost ob" nja okoli svoje osi. Pozneje * „ hitrost zniža zaradi »magnet#** zaviranja.