LETO II.	PONEDELJEK, 13.3.1972	St. 3
Kako smo gospodarili v letu 1971	0 ko°Peraciii
®	Pfidnunn	rVir»
Investicije
Skupna nabava, oziroma porabljena sredstva za investicije so znašala v letu 1971 21,354.339,21 din in sicer za:
gradbene objekte	2,863.466,12	din
delovne priprave	9,046.609,50	din
investicije v teku	9,443.918,59	din
Naš cilj je, da v mejah zagotovljenih sredstev dokončamo začete investicije čimpreje, da bodo pričele služiti svojemu namenu.
V celotni strukturi predstavljajo:
—	zemljišča	3,00	%
—	gradbeni objekti	43,58	%
—■ delovne priprave	40,43	%
—	ostala osnovna sredstva	0,65	%
—	osnovna sredstva	v	izgradnji	12,34	%
Struktura osnovnih sredstev ni najbolj ugodna, saj delovne priprave, ki nam služijo za preoblikovanje predmetov dela, predstavljajo le 40,43 % vseh osnovnih sredstev. Seveda pa je sličen položaj v vseh podjetjih lesne industrije. Naš cilj bi moral biti gradnja poceni objektov, v katerih bo moderno postrojenje, s katerim bi dosegli visoko stopnjo produktivnosti in kvalitete.
Po stanju 31. decembra 1971 smo na podlagi zveznega predpisa popravljali vrednost osnovnih sredstev, kajti izkazana vrednost ni odgovarjala sedanjim tržnim cenam.
Nabavna vrednost osnovnih sredstev
je znašala pred revalorizacijo	56,173.585 din
po revalorizaciji pa znaša	76,221.342 din
kar predstavlja povečanje vrednosti za	20,047.757 din
; j Ob koncu leta 1971 je podjetje imelo naslednjo strukturo virov
ä*~ sredstev:	, .
— noslovni sklad podjetja	72,445.712	mn
— krediti za osnovna sredstva	5,219.415	din/
—• krediti za trajna obratna sredstva	3,467.921	dii/
— občasni krediti za obratna sredstva	7,091.383	din
skupaj	88,224.431	din
Iz navedenega izhaja, da ima podjetje 82 % lastnih sredstev in le 18 % najetih, kar je brez dvoma pozitivno.
Podjetje, kljub veliki nelikvidnosti, ki vlada v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, v letu 1971 ni imelo blokiranega žiro računa, niti nismo imeli bistvenih težav pri izplačevanju osebnih dohodkov zaposlenim. Zasluga za to gre na račun boljše izterjevalne službe, znižanja zalog surovin in pravočasne oskrbe sredstev z izvoznimi krediti in krediti za pripravo blaga za izvoz.
Zaradi predstoječih investicij pa bo v letu 1972 nujno, da znižujemo stanje kupcev, prav tako pa posvetimo vso pozornost racionalnim nabavam surovin in repromateriala ter ukrenemo vse, da se nam zaloge gotovih izdelkov ne bodo povečevale.
Pregled realizacije planskih predvidevanj v letu 1971 v 000 din
Plan 1971	Izvršitev Indeks
Celotni dohodek	111.786	118.815	106
Direktni in splošni stroški	97.336	100.049	103
Ostanek dohodka	14.450	17.375	120
Ostanek dohodka je znižan za znesek posojila nerazvitim območjem, ki ga že v lanskem letu plačujemo iz sredstev lastnega poslovnega sklada.
Struktura stroškov v letu 1971
Porabljeni material in proizvedene storitve	63,79
Neproizvodne storitve	2,37
Dnevnice, nagrade za delo vajencev	0,82
Drugi materialni stroški	1,63
Amortizacija	6,92
Pogodbene in zakonske obveznosti	3,36
Vkalkulirani osebni dohodki	21,11
Skupaj	100,00
V	strukturi stroškov zavzema glavno mesto material, katerega udeležba je povečana za 1,02 %. Smotrni nabavi in izkoristku moramo posvetiti veliko pozornost, kajti 1 % prihranek na materialu je enak 3 % prihranka na času.
Družbeni standard
Do konca leta 1971 je bilo 178 članom delovne skupnosti odobreno posojilo za stanovanjsko gradnjo. Stanje teh posojil pa znaša 31. decembra 1971 3,300.645 din.
Za reševanje stanovanjske problematike v podjetju predvidevamo, da bo na razpolago cca 600.000 din, kolikor bodo veljali enaki instrumenti, kot v letu 1971. Ta sredstva pa se bodo nabirala skozi vse leto 1972.
V	teku leta pa je nujno, da ugotovimo, kakšna je stanovanjska problematika v podjetju in pripravimo načrt za rešitev.
Cuznar
Veliko truda si bomo prihranili z modernizacijo
Poslovno tehnično sodelovanje in kooperacija se zaenkrat razvija z mizarskim obratom v Bohinjski Češnjici.
Že v letu 1969 je bila sklenjena pogodba za 1000 komadov, v letu 1971 pa se je ta količina povečala na 6000 komadov. V mesecu avgustu 1971 pa je bila sklenjena dolgoročna pogodba o po-slovno-tehničnem sodelovanju. Oba pogodbena partnerja sta se zavezala, da bosta drug drugemu pomagala. Z naše strani naj bi bila ta pomoč v razreševanju tehnološkega procesa in nabavi reprodukcijskega materiala. Mizarski obrat pa naj bi nudil v celoti tiste vrste izdelkov, ki jih že izdeluje za naše podjetje.
Za obdobje 1972 je bila sklenjena pogodbena količina 7000 odprtin, kar zajame njihovo proizvodnjo v tekočem letu. Iste količine je potrebno kompletirati z našimi izdelki, kar zaenkrat samo delno zadovoljuje dalmatinski trg.
Vodili smo razgovore s predstavniki mizarskega obrata na kakšen način bi se količine povečale. Iz zaključkov razgovorov bi bil omenjeni obrat pripravljen količine povečati za 60%, seveda je njihova želja, da jim m: pomagamo, to je, da jih podpremo pri finančnem vlaganju. Prav tako so željni strokovne pomoči pri sestavi tehnološkega elaborata.
Mnenja smo, da bi bilo naše podjetje zainteresirano, da se omenjeno sodelovanje okrepi, kajti sedanje količine komaj krijejo potrebe po kompletnih izdelkih ža dalmatinsko področje.
Leto enainsedemdeseto
Za LIP je bilo to leto velikih sprememb in še večjih pričakovanj. Rezultati dela pa so bili v običajni rasti nekoliko pod poprečjem. To je sicer nevarno trditi, ker dinar .in vloženo delo nista bila enako vrednotena in se v dohodku odraža nasprotno. Toda prav zaradi tega napačnega prikazovanja uspehov v ce-
lotnem gospodarstvu, smo plačali po novem letu dolar že po 17 dinarjev, marko pa po 5,23 dinarjev. Preprosto povedano: lanski uspeh je približno 19,5% manj vreden. V našem podjetju bi rezultate lahko razdelili na naslednje:
Količinsko smo presegli osnovno zadolžitev za 7,7%, stop-
Obrat tovarne Bled v Mojstrani
Ali bomo zdržali?
Oglejte si tragični prikaz situacije, v kateri se je lahko bi rekli, znašlo naše »Glasilo«.
Želite, da preneha izhajati?
Se ne želite več seznanjati z dogodki v podjetju?
Si ne želite karikatur, ki vas razveseljujejo?
Se nočete več spoznati na sliki pri svojem delu?
Vsaj uredništvo je prepričano, da naš časopis ni brez pomena, kako pa o tem mislite ostali, je dovolj jasno. Mnogim, posebno tistim, ki bi po svoji delovni dolžnosti morali seznanjati celotni kolektiv o delu in uspehu, je dostikrat kratek prispevek največje breme. Morda ne želijo seznanjati javnosti o problemih in dosežkih, na katere naletijo? Vzrokov je lahko več
—	ali je uspehov premalo
—	ali je preveč problemov, ki bi morali biti že rešeni
—	ali se raje pogovarjajo po stopniščih in pisarnah?
No, da bi bili nepismeni, ne smemo trditi. Malo dobre volje in z lahkoto bi skočili iz zapečkarskega malodušja in skeptičnega gledanja.
Vaši presoji prepuščamo nadaljnje izhajanje »Glasila«, kajti več kot prositi za sodelovanje, ni mogoče; sodelovanje pa na žalost ne more vplivati na višji faktor proizvodnosti in kritja posameznega sodelavca in zato izgleda, da ga smatrate kot nepotrebno zlo.	Uredništvo
njo dohodka pa 3,5%, kar pa nam točno vzame devalvacija, če realno ocenimo doseženi dohodek.
Proizvodnja je bila iz leta 1969 na leto 1970 za 10,02% povečana, iz leta 1970 na leto 1971 pa le za 6,66 %. Zanimivi primerjavi sta vsekakor za gradbene plošče in vrata, ki predstavljata 68% celotne proizvodnje.
Ostale primerjave so več ali manj podobne zgoraj navedeni primerjavi za celotno podjetje.
Izdelek	Indeks 70/69 71/70	
gradbene plošče vrata	113,15 108,87	104,94 114,44
Za delo v letu 1970 smo porabili 957.488 ur in opravili 157.056 proizvodnih enot.
Za delo v letu 1971 smo porabili 936.897 ur in opravili 157.290 proizvodnih enot.
To se reče: pni neposrednem delu smo bili hitrejši za 2,35% kot v letu 1970. Če pa to pogledamo v posrednem in neposrednem delu jé pa rezultat prav obraten, za isto delo v letu 1971 je bilo 3,79 % več zaposlenih, kot v letu 1970. Komentar je odveč. Iz tega izhajajoče ugotovitve nam morda le nakazujejo določene vzroke za stagnacijo v osebnih dohodkih. V perspektivah nam je bilo nakazano nekaj podobnega in za te perspektive smo se odločili.	Pirc
Kaj nameravamo investirati letos v Bohinju
Delavski svet podjetja je na svoji seji, dne 30. 12. 1971, sprejel gospodarski načrt za leto 1972, katerega del je tudi plan investicij.
V tem letu je bilo narejenih mnogo sprememb, tako na področju proizvodnje, organizacije, posameznih služb, programa
Investicijski plan za leto 1972 predvideva za tovarno Bohinj sledeče investicije:
Dokončanje investicij začetih v letu 1971, to je dokončanje
Seveda se bodo sadovi tega razmaha videli šele v letu 1972 in 1973, ko bodo posamezne naložbe prihajale do izraza.
izgradnje nove sušilnice, ki sicer že obratuje, vedar je nekaj del še za izvesti, to je betonski plato za nakladanje in razkladanje in žlota med loki hale, dalje dokončanje kotlovnice z instalacijami. Tudi ta investicija je v zaključni fazi. Od gradbenih del od lanskega plana je ostala nedokončana tudi nova proizvodna hala velikosti 32 x 80 m, katera mora biti gotova do konca junija letos.
Od večjih investicij iz leta 1971 je ostalo z- letos tudi dokončanje ISO-SPANA. Tu je treba dokončati drugo linijo za izdelavo iverja, to je sekanje, drobljenje in transport dveri iz žage v drugi silos in drobljenje odpadkov ISO-SPANA.
Tudi strojna oprema, ki je bila v lanskem planu, še ni vsa dobavljena. Ravno sedaj pričakujemo dobavo dveh strojev za povečanje proizvodnje plošč, to je večlistni čelilnik za razžago-vanje desk za zunanje sloje in večlistno krožno žago za razrez desk po širini. Trenutno je v izdelavi tudi projekt za krožno žago, ki je namenjena za razrez desk za srednji sloj. Krožno žago bomo izdelali doma v Kovinskem oddelku do konca aprila.
Letošnji plan investicij pa je razdeljen v dva glavna dela, to
je: A skupne službe in B proizvodne enote.
Investicije pod točko A niso bistvene in predstavljajo le tri odstotke celotnih predvidenih investicij v letošnjem letu, vendar je kljub temu v tem delu programa predvideno 200.000 din za projekte, 150.000 din za novo vratarnico, razkladalno lopo na skladišču izdelkov za odpremo ISO-SPANA 120.000 din, stroj za brušenje, stroj za valjanje tračnih žag, asfaltiranje obvozne ceste, nabava računskih strojev, omare za potrebe narodne obrambe in CZ, 2 pisalni mizi.
Investicije v drugem delu, to je v proizvodnih enotah, pa so razdeljene po posameznih odj dellkih.
Za žago je predvideno v letošnjem letu za 2,540.000 din investicij. V tem znesku je sicer predvideno 2,000.000 za rekonstrukcijo krlišča, kar pa še ni popolnoma razčiščeno, z ozirom na določene nejasnosti v zvezi s projekti centralnih skladišč gozdnih sortimentov, katere pripravlja Gozdno gospodarstvo skupno z LIP-om. Ostala sredstva za oddelek žago pa so predvidena za asfaltiranje cest na skladišču žaganega lesa, ogrevanje žagalnice, preureditev sanitarij za žago in brusilnico ter za transport in depo sekancev iz žage.
Na krlišču pa je letos kljub vsemu nujno potrebno računati (Nadaljevanje na 3. strani)
Proizvodna problematika
podjetja, zakonov podjetja in podobno, zato bo tudi poročilo podano v drugi obiiki. Sam poudarek proizvodnje je bil dan na tovarne. Zato so v sklopu tehnično proizvodnega sektorja ostale sledeče službe: nabav;a, kontrola, investicije z vzdrževanjem, varstvo pri delu, kooperacije, študij dela. Tudi ta organizacija je bila s koncem leta že spremenjena in so tovarne 'dobile investicije iu vzdrževanje. Pri tem je bilo poudarjeno, da ima skupna tehnična služba le še konsultativmi, oziroma in-struktažni pomen.
Na splošno bi lahko trdili, da je bilo leto 1971 leto revolucije za podjetje. Bilo je toliko sprememb, da je bilo obrnjeno vse na glavo, kar je bilo do takrat postavljeno in narejeno. Proizvodnji se je z junijem postavil nov plan proizvodnje. Postavila se je nova politika nabave, zmanjšanje zaloge na minimum vseh reprodukcijskih materialov. Postavila se je nova organizacijska shema, noiv koncept podjetja. Najeti so bili priznani norveški strokovnjaki za organizacijo in naši strokovnjaki, ki so delali organizacijo in navodila za poslovanje tekom celega leta. Za študij dela smo imeli poseben tečaj, ki ga je vodil norveški strokovnjak. Za projektiranje vrat se je poslu-žilo priznane nemške tvrdke Rotstein, da nam je naredila tehnologijo vrat. V Mojstrani je bila zgrajena nova tovarna vhodnih in garažnih vrat. Ukinjena je bila stara žaga v Belci in nova žaga v Podnartu. Koncentrirana je žagarska proizvodnja v tovarni Bled in tovarni Bohinj. Tudi zabojamo v Lancovem se ukine. Ker je preveč slabega blaga, nam to v letu 1971 ni uspelo, ampak je predvideno za leto 1972.
Z GG Bled je bilo doseženo dobro sodelovanje, saj je bilo doseženo, da so nas kreditirali pri investicijah. Dobava hlodovine je tekla vse leto po predvidenem planu in pogodbenih cenah. Dobava bukove hlodovine in listavcev je hila odklonjena.
Postavljene so bile individualne norme po tovarnah. Izvršena je bila kategorizacija delovnih mest. Izdelano je bilo vrsto navodil v internem poslovanju podjetja. Testiran je bil ves vodilen in vodstveni kader. Poleg tega je bilo s kadrom zelo ojačano delo razvoja, da je bilo v preteklem letu zelo široko, bogato zastavljeno.
Sklepi VII. zasedanja Centralnega delavskega sveta
z dne 23. februarja 1972
1.	Sklepi VI. zasedanja CDS so realizirani.
2.	Delavski svet potrjuje zaključni račun za leto 1971 v celoti, s poročili, ugotovljenim dohodkom in razdelitvijo dohodka.
3.	Kolegiju se predlaga, da detajlno obravnava problem porabe žganega lesa slabše kvalitete.
4.	V bodoče se vse, ki so zaradi malomarnega dela ali neodgovornosti povzročili škodo, kliče na odgovornost.
5.	Tehnična kontrola vodstvo podjetja obvesti, da obstoja nevarnost škode, da se lahko pravočasno ukrepa in prepreči škoda.
6.	Mesečno je zasledovati nadure, predvsem režijskih delavcev; opravičiti nadure in kakšen je efekt.
7.	Svet za družbeni standard izdela analizo potreb po stanovanjih in predlaga CDS rešitev. Rezultati analize morajo biti znani v roku enega meseca in pol.
8.	Splošni sektor je zadolžen, da v roku enega meseca da Centralnemu delavskemu svetu predlog za določitev ur zdravniških pregledov naših delavcev v zdravstvenih enotah.
9.	Svet za varstvo poda CDS poročilo ukrepov za zmanjšanje nezgod pri delu in kako se upoštevajo predpisi za uporabo zaščitnih sredstev na delovnem mestu — rok en mesec.
10.	Soglasno je bil sprejet PRAVILNIK O CENAH IN POGOJIH ZA PRODAJO, velja pa od dneva sprejetja dalje.
11.	Delavski svet potrjuje POSLOVNIKA O ODPADNIH VODAH ZA TOVARNO BLED IN BOHINJ, s pripombo, da se v poslovniku za tovarno Bled na strani 3, točka c) dopolni »pri vsakokratnem čiščenju se obvesti RD Bled«.
12.	Sprejet je PRAVILNIK O ZAŠČITI TAJNOSTI PODROČJA NO in ga DS daje v javno obravnavo kolektivu.
V kolikor pripomb ne bo, je sprejet in velja od 15. 3. 1972 dalje.
13.	PRAVILNIK O NADOMESTILU OSEBNIH DOHODKOV ZA PRVIH 30 KOLEDARSKIH DNI ZAČASNE ZADRŽANOSTI OD DELA se sprejme s tem, da se 10. člen glasi:
»Delavcu ali delavki, ki ga zdravnik določi za nego družinskega člana, starejšega nad 5 let, se višina določa po čl. 9 tega pravilnika za prvih 30 dni.«
Pravilnik se začne uporabljati s 1. 3. 1972.
14.	Direktorja PZ »LES« se pooblašča, da podpiše samoupravni sporazum o pogojih in načinih za uvoz strojev in investicijske opreme za lesno industrijo v imenu našega podjetja.
15.	Na podlagi tajnega glasovanja je bila za člana Sveta za delitev dohodka z 9 glasovi izvoljena Anica Ličen, za Colja Franca je glasovalo 8 članov DS.
16.	Predsednika Sveta za delitev dohodka izvolijo člani sami.
17.	Splošni sektor z odsekom za NO razčisti, če se za predsednika Sveta za narodno obrambo lahko imenuje tov. Cuznar Franc ali Edvard Prevc, v kolikor ne, DS na naslednjem zasedanju imenuje predsednika.
18.	Na vlogo Zveze združenj borcev NOV Radovljica je bil sprejet sklep, da se Tovarna Bohinj imenuje: TOVARNA BOHINJ — »TOMAŽ GODEC«, telegrafski naziv Tovarna Bohinj.
19.	Svet za delitev dohodka v dveh mesecih izdela predlog uvedbe faktorjev na leta službe in izobrazbo.
20.	Za IBT Trbovlje se vroči 1,500.000 din za dobo 4 let, s 7 % obrestno mero, ker s tem dobimo možnost za nakup deviznih sredstev.
21.	V komisijo'za sistemizacijo delovnih mest so imenovani:
L Jordan Blaževič, predsednik
2.	Anica Ličen
3.	Jakob Repe
4.	Ivan Bernard
5.	Franc Mencinger
Končni rok za izdelavo sistemizacije je 31. 12. 1972.
22.	Za dodatne investicije Tovarne Bohinj se odobri iz kvote sredstev investicijskega programa za leto 1972
L za elektro instalacije pri sušilnici 150.000.— din
2. za cevovod — povezava med
kotlovnico in sušilnico	220.000.— din
Vodja tovarne odloči, iz katerih postavk se gornji vsoti črpata.
23.	Pravilnik o udeležbi delavcev na dohodku se dopolni v 24. členu s točko f):
»Pri uvajanju nove proizvodnje pripada do začetka postavljanja norme delavcu osebni dohodek po obračunski postavki s faktorjem 1,0 s tem, da ta sklep velja od 1. 2. 1972.«
Delavski svet se strinja s tem, da gornji sklep ne gre v javno obravnavo.
24.	Svet za varstvo izdela predlog spremembe pravilnika o uporabi osebnih zaščitnih sredstev. Pri tem naj upošteva, da je merilo za število oblek potreba, ne cena.
25.	Svet za družbeni standard izdela predlog delitve žamanja ter predlog ostalih bonitet članov kolektiva.
»Vzorno« urejeno skladišče
Tak je bil komentar pod sliko, objavljeno v prejšnji številki »Glasila«, ki je nazorno pokazala, kako so vskladiščene vezane plošče v tovarni Bled. Moram priznati, da je bila kamera še kar diskretna, kajti dejansko stanje je še precej slabše.
Skladišče žaganega lesa v tovarni Bled
Da tako vskladiščevanje vezane plošče in lesonita povzroča ogromno nepotrebnega dela ter kvarjenja, t. j. vlaženja in poškodbe na ploščah, je več kot na dlani. Preračunano v denar, predstavlja to pomembno vsoto, ker je letna poraba navedenega materiala sorazmerno velika.
In zakaj tako delamo?
Preprosto zato, ker skladišča za vezane plošče in lesonit enostavno nimamo. Zahtevo o zgraditvi takega skladišča smo sicer postavljali že vrsto let nazaj, vendar vsled predvidene gradnje nove tovarne vrat, do realizacije ni prišlo — tako smo se torej,
(Nadaljevanje z 2. strani)
na ureditev lupljenja hlodovine do prihodnje zime.
Investicije za oddelek plošč so razdeljene v dva dela in sicer: za obstoječo proizvodnjo plošč in za novo tovarno, ki je v izgradnji. Za obstoječo proizvodnjo je predvideno 1,001.000 din in 108.500 din. V tem znesku so predvidene pretežno manjkajoče naprave za dosego povečanja
proizvodnje plošč iz današnjih 2300 m2 na 2800—2900 m2 opažnih plošč dnevno.
Med te naprave štejemo bru-siliko, stroj za krpanje, vkladal-ne naprave za stiskalnico, viličar, naprave za embaliranje plošč in dvižne mize. Poleg tega pa je predvidena izgradnja skladišča za kemični material, to je za barve, maziva in podobno. Drugi del za plošče pa je plan 'za novo tovarno v znesku
15.560.000	din in 1,515.000 DM. V tem znesiku je predvideno
9.600.000	din in vse devize za opremo. Ostala sredstva pa so predvidena za izgradnjo stranskih prostorov, to je za sanitarije, delavnico za vzdrževanje, skladišča, razdelilne postaje za vročo vodo, stisnjen zrak in elektriko, pisarne in podobno.
Razumljivo pa mora biti, da teh investicij za novo tovarno
hočeš nočeš, zadovoljili z zasilno leseno nadstrešnico.
V zadnjih letih je postalo vskladiščevanje vezanih plošč, zlasti v zimskem času, nerešljiv problem, ker se je proizvodnja vrat podvojila, razen tega pa smo v preteklosti uporabljali eno samo vrsto oblog za vrata, danes pa kar pet (bukova, topolova, ocumee, furnirano vez. ploščo ter lesonit). Tako širok izbor oblog za vratna krila ter tako neredna in negotova dobava, kot je trenutno pri nas, pa zahtevata seveda za nemoteno proizvodnjo mnogo večje minimalne zaloge (250—300 m2). In tako smo
ne moremo v letošnjem letu kompletno zaključiti, ker pač nismo,v stanju pripraviti v tem času potrebnih projektov, niti zagotoviti vsa manjkajoča sredstva, ter izvesti vsa dela.
Oddölek ISO-SPAN: Kot je vpisano že v začetku, je ddkon-čati drugo linijo za izdelavo iveri, drobljenje odpadkov in poleg tega zgraditi namesto današ-
njega provizorija trajno nadstrešnico nad izvoznim transporterjem zidakov.
V Soteski, v oddelku lesne moke, naj bi se letos delno preuredila kotlovnica in sicer tako, da bi se izdelala posoda za kon-denzat in montirala še ena črpalka za napajanje parnega kotla. Poleg tega je predvidena tudi predelava gumi transporterja za nakladanje lesne moke na kamione.
Za oddelek kovinske proizvodnje pa je predvideno, da se nabavi nov vrtalni stroj in stroj za čiščenje gradbenih plošč kot prototip za kasnejšo osvojitev take proizvodnje.
Program je zelo velik, vendar je uresničljiv le, če bomo izpolnili /tudi plan proizvodnje in prodaje.
prišli do tega, da je ta material vskladiščen v vseh teh provizo-rijih na Gorjani, na nakladalni rampi skladišča finalnih izdelkov ter delno tudi že v novi hali, dobršen del pa pod milim nebom, zasilno pokrit z aluminijastimi strehami, ki jih sicer uporabljamo za pokrivanje žaganega lesa
V Skandinaviji smo videli tovarno vrat s približno enako veliko proizvodnjo kot je naša, brez skladišča polizdelkov in praktično brez zalog le-teh, vendar so uporabljali samo eno vrsto oblog v proizvodnji vrat — lesonit, formatiziian, brušen ter pakiran tako, da so šli posamezni paketi iz kamiona naravnost v proizvodnjo. Seveda je dobava redna — dnevna. Pri nas si kaj podobnega zaenkrat še ne moremo privoščiti — ne poznam proizvodnje, ki bi letno porabila preko 3000 m3 vezane plošče in lesonita, kolikor potroši naša, pa bila brez ustreznega skladišča.
Kako bo to rešeno v novi tovarni?
Predvidena je izključna uporaba formatiziranega lesonita, kar
Po dolgem zapletu okoli lokacije za postavitev nove sušilnice, smo z zadovoljstvom, koncem januarja, dobili iz nove sušilnice prve kubične metre suhega lesa.
Ta dan je bil zelo pomemben ne le za tovarno Bohinj, ampak za celotno podjetje. Povedati je potrebno, da je proizvodnja Opažnih plošč v mnogem odvisna od zadostnih količin kvalitetno posušenega lesa. Stara sušilnica, posebno v zimskem času, ni pokrila potreb pd' suhem lesu, zato je tovarni Bohinj s suhim lesom pomagala tovarna
Korak naprej...
Na poti z Bleda proti Pokljuki te na Rečici, malo pred našo tovarno prijetno preseneti kažipot z napisom »Trgovina LIP Bled«. Šele v lanskem letu smo zaorali v to ledino, ko je bil sprejet sklep, da organiziramo lastno trgovino, oziroma lastno trgovsko mrežo, za prodajo naših izdelkov.
V preteklem mesecu smo že uspeli odpreti prvo poslovalnico lastne trgovine. Poslovalnica je na Rečici v preurejenih prostorih starega objekta. Je lepo urejena in ima poleg skladišča ter pisarne trgovine, tudi poseben razstavni prostor. Ureditev razstavnega prostora se je sicer nekoliko zakasnila, vendar je sedaj že v končni fazi opremljanja.
Za dobro delo trgovine pa je vsekakor potrebno še urediti dodatne skladiščne prostore, tako, da bo imela trgovina dovolj prostora za vskladiščenje izdelkov podjetja, kar bo možno še v tem mesecu. Prav tako pa bo potrebno spomladi še urediti okolico in sicer asfaltirati dvorišče, popraviti dovozno cesto ter zasaditi okrasno grmičevje.
Delavci naše naj mlaj še enote so se sicer težko poslovili od prostorov bivše maloprodaje v tovarni, danes pa so zelo zadovoljni z novourej enimi prostori. Predvsem pa moramo biti veseli, da se je mladi team z vso resnostjo lotil svoje naloge, da bi dosegel čim večji uspeh.
Trgovina je dobro obiskana in v delovnem času ni nikoli brez kupcev; med njimi je največ graditeljev lastnih stanovanjskih hiiš. Le-ti večkrat iščejo tudi nasvetov pri izbiri izdelkov, s čemer jim prav tako ustrežejo.
Mlademu kolektivu -naše nove enote želimo pri delu najboljše uspehe.	Robič
naj bi ob zagotovljeni redni dobavi, kljub povečani porabi, zahtevalo sorazmerno manjše minimalne zaloge (120 do 150 m3).
V proizvodnem traku pred stiskalnico bo možna zaloga lesonita za 2 do 3 dnevno porabo, razen tega pa je predvidena gradnja skladišča polizdelkov na južnem čelu novozgrajene hale, kot je to razvidno tudi iz zazi-
Bled, ki je v svojih sušilnicah sušila za Bohinj. Tovarna Bled sama rabi velike količine suhega lesa za la9tno predelavo, zato je bilo za njo to posebno breme. Zagon nove sušilnice pomeni olajšanje tudi za tovarno Bled.
Nova sušilnica je kanalskega tipa, proizvod nemške firme Hilderbrand. Opremljena je s posebnim transportnim sistemom, .ki skrbi za avtomatično polnjenje in praznjenje sušilnega kanala. Skrbeti je enostavno potrebno, da imamo -na vstopni strani sušilnice založene trans-
dalnega načrta. To skladišče sicer ni upoštevano v planu investicij za leto 1972, vendar mislim, da ga bo potrebno zgraditi vsaj en del na račun česa drugega, mogoče manj nujnega, če nočemo tradicijo »vzorno« urejenih skladišč pod milim nebom z zasilnimi strehami nadaljevati tudi v novi tovarni.
J.	K.
portne vozičke z lesom in da na izstopni strani razkladamo vozičke, vse ostalo poteka popolnoma avtomatično.
Samo sušenje poteka na podlagi vzdrževanja potrebne klime v sušilnem kanalu. Klimo vzdržujemo avtomatično s pomočjo regulacije potrebne toplote in vlažnosti. Ciklus se odvija časovno s pomočjo posebne ure in izbranega režima sušenja.
Prve količine posušenega lesa so pokazale, da smo s kvaliteto sušenja lahko zadovoljni. Potrebno bo le še delati na pravilni izbiri režima sušenja. Lap
Gradbene plošče pripravljene za odpremo
SKLEPI SVETOV
CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA
Sklepi Sveta za inventuro in reklamacije z dne 28. 1. 1972
1.	Inventurni elaborat se je potrdil tak kot je bil predlagan.
2.	Sporne terjatve se odpiše in vodi evidenčno.
3.	Prodajna služba se angažira s tem, da se likvidnost podjetja izboljša.
4.	Komerciala prodaja le tistim kupcem, ki so plačilno sposobni.
5.	Svet ponovno opozarja na ažurno in točno vodenje vseh premikov v skladiščih.
Sklepi Sveta za urejanje delovnih razmerij z dne 10. 2. 1972
1.	Na delovno mesto »vodje pravne in splošne službe« se sprejme tov. Ivan Robič.
2.	Določila statutarnega odloka št. 1 o sprejemanju in spreminjanju sistemizacije delovnih mest med Svetom za splošne zadeve in Svetom za urejanje delovnih razmerij je vskladiti.
SKLEPI III. ZASEDANJA DS TOVARNE BOHINJ
Na III. zasedanju DS Tovarne Bohinj dne 10. II. 1972 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	V sušilnici je obstoječe sanitarije usposobiti. V strojnici pa je treba narediti umivalnik s toplo vodo.
2.	Do 15. marca je narediti normativ za izmeno-vodje in oddelkovodje na režiji, da se bodo le-ti prizadevali, da bi jo bilo čimmanj.
3.	Za sušilnico je treba nabaviti 1 kom. vlagomer.
4.	Za nabavo aparata za kontrolo vlage je treba dobiti ponudbe in študij dela naj naprej razpravlja o nabavi.
5.	Ker povsod zamakajo strehe, je te takoj popraviti, ko bodo brez snega.
6.	Pospešiti s Kovinoobrt-om za izdelavo ventilacije v ISO-SPAN-u. Zadolžen tov. Hodnik Jože.
7.	Tehnični vodja tovarne določi osebe za vožnjo z viličarjem izven delovnega časa do 20. II. 1972.
Kaj nameravamo investirati
Tovarna Bohinj dobila eno najsodobnejših sušilnic lesa
Sistematizacija delovnih mest
Po sklepu organov samoupravljanja in v skladu z določili Zakona o spremembah In dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih, moramo izdelati akt o sistemizaciji delovnih mest v podjetju.
Sprejem samostojnega organizacijskega predpisa, to je akta o sistemizaciji delovnih mest, ni samo zakonska obveznost, temveč nujna potreba delovne organizacije.
Sistemizacija delovnih mest, ki izhaja iz vidikov organizacije, funkcionalnosti, pogojev dela in izobrazbe ima za vsako delovno organizacijo prav tolikšen pomen, kot jo ima tehnološka, oziroma delovna dokumentacija.
Sistemizacija delovnih mest je sistematično izdelan opis in pregled delovnih mest, oziroma prikaz celotnega delovnega procesa po njegovih temeljnih delih.
Sistemizacija prikazuje neodvisno od trenutne zasedbe za vsako delovno mesto, oziroma delo najmanj dva bistvena elementa. To sta opis del in opravil, ki so vsebinsko zaokrožena celota ali drugače rečeno vsebina delovnega mesta ter opis znanja, strokovnosti, delovnih sposobnosti, kakršna so potrebna delavcem, ki naj opravljajo ta dela in opravila. Sistemizacija torej prikazuje podatke, bi so odločilnega pomena za izbiro ljudi, za kadrovska programiranja, za organizacijo in usmerjanje strokovnega izpopolnjevanja, za razporejanje delavcev kakršno je v interesu uspešnega dela in hkrati v interesu delavca, da lahko uveljavi in sprosti svoje strokovne in delovne sposobnosti.
Podlaga za sistemizacijo je delovni proces, njegova analiza.
Sistemizacija ni nekaj statičnega — to je dokončnega, temveč se mora z razvojem organizacije podjetja stalno dopolnjevati.
Namen sistemizacije je:
—	ureditev racionalne delitve dela s kadrovskega vidika,
—	dobiti pregled, katera delovna mesta delovna organizacija ima,
—	klasificirati delovna mesta,
—	določiti zahteve, ki so potrebne za namestitev na delovnih mestih, premestitve, napredovanje,
—	dobiti podatke o zahtevanih poklicih,
—	določiti podatke o funkcionalnem znanju na delovnih mestih,
—	ugotoviti dejstva za določanje vrednosti delovnega mesta,
—	precizirati meje pristojnosti in odgovornosti.
Sistemizacija bo vsebovala naslednje postavke:
J.	Naziv delovnega mesta
II.	Organizaoijska enota iod-delek)
III.	Sektor (tovarna)
IV.	Opis delovnega mesta
V.	Pogoji dela
VI.	Izobrazbene zahteve
VII.	Osebnostne zahteve.
Zaradi lažjega dela komisije za izdelavo sistemizacije delovnih mest, je bil izdelan vprašalnik, katerega morajo vse posredne službe v podjetju do konca meseca marca t. 1. izpolniti in predati komisiji.
Končna izdelava sistemizacije za posredne službe je predvidena do konca meseca junija t. 1. Za neposredne službe, razen za
Izobraževanje
V mesecu marcu imamo predviden dvodnevni tečaj in preizkus znanja iz varstva pri delu za vodilni in vodstveni kader. V mesecu aprilu pa desetdnevni seminar »Študij dela po metodi REFA«. Ta seminar je namenjen predvsem službi študija dela, tehnologom, analitikom, normir-cem, konstruktorjem in kalku-lantom. Priporočljiv je tudi za
mojstre, oddelkovodje in druge vodilne delavce.
Poleg teh se bodo posamezniki udeležili raznih tečajev in seminarjev izven podjetja.
Čimprej bomo morali organizirati tečaje za pridobitev kvalifikacije ozkega profila, ker je še vedno veliko zaposlenih brez kvalifikacije.
Strukturno stanje po kvalifikacijah ob koncu leta 1971:
Struktura, zaposlmh st.tt.yi.
	Skupaj	Nit	pa	it	V*	NS	BS	vs	m	ss
bohinjska Mnea	m	133	79	99	O	2	16	5		ns
m	3k1	80	136	80	9	13	IB	1	1	156
Upada	n	J	1	6		12	26	V	ii	1
Skupaj	761	m	116	99	29	28	58	14	f3t	m
A			M mmjišd			3.67	TNj	1JB3	1,10	Ä i
Struktura zaposlenih s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo se je od lanskega leta znatno poboljšala, število nekvalificiranih delavcev pa je, zaradi
odhoda iz podjetja in sprejemanja novih delavcev, ostalo približno enako kot prejšnje leto, kljub izvedenim tečajem v letu
1971.	Ing. Blaževič
proizvodnjo vrat in plošč, sp opisi opravijo po preselitvi v nove prostore, za Lancovo pa opisi, zaradi ukinitve, niso po trebni. Vodilni in vodstveni de lavci do mojstrov, opravijo opise, to je izpolnijo vprašalnik za svoja delovna mesta sami. Opise delovnih mest neposrednih služb opravi služba študija dela v sodelovanju z oddelkovodji in mojstri.
Končno obdelavo podatkov, ki jih bomo dobili iz izpolnjenih vprašalnikov, bo opravila komisija v sodelovanju z vodstvi tovarn in vodji sektorjev na upravi.
Kot vidimo, pred nami je veliko dela, katerega bomo uspešno opravili, če bo dobro sodelovanje vseh služb v podjetju.
inž. Blaževič
Seminar o
načrtovanju delovnih ciljev v organizacijah
15. in 16. februarja 1972 smo v podjetju organizirali seminar o načrtovanju delovnih ciljev v organizaciji, ki ga je vodil dr. Stane Možina, docent Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Na seminarju je bilo 17 udeležencev, vodilnih delavcev LIP. Običajno so udeleženci seminarjev poslušalci, torej bolj ali manj pasivni, aktivno vlogo pa ima predavatelj — vodja seminarja. Tokrat so bile vloge zamenjane. Glavni del aktivnosti smo nosili udeleženci seminarja.
Teden dni pred začetkom seminarja smo prejeli okrog 200 strani materiala, ki ga je bilo treba preštudirati. Ker take oblike dela pri nas nismo vajeni, so nekateri udeleženci prinesli na seminar neomadeževana skripta računajoč, da bo snov posredoval kot običajno, predavatelj. In zadrega je bila tu. Predavatelj je imel le kratek uvod, nakar smo marali izpolniti vprašalnik. Vprašanja so seveda bila iz snovi v skriptih, naši odgovori pa osnova za nadaljnje delo. V razgovoru smo razčiščevali pojme o modelu in osnovnih nalogah organizacije, o elementih uspešnega delovanja organizacije, o karakteristikah vodje, da je lahko ustvarjalen, uspešen, dinamičen, človek situacije. Razčistili smo tudi pojme ciljev, ki jih poznamo , v organizaciji s posebnim poudarkom na delovnih ciljih.
In kaj so delovni cilji?
Delovni cilj je specifični načrt posameznika za doseganje predvidenih delovnih rezultatov. Delovni cilj je metoda, kako po najkrajši in najuspešnejši metodi pridem do rezultatov. To metodo bi morali osvojiti vsi delavci, ki delajo na nenormi-
ranih delovnih mestih. Metoda je uspešna za rutinske cilje, kreativne cilje in cilje osebnega razvoja. Vsa podjetja, ki so to metodo uvedla, dosegajo boljše delovne rezultate.
Uporaba metode je sledeča:
1.	določimo delovno področje ključne naloge
2.	opišemo sedanje stanje, problematiko
3.	predvidimo akcije, ukrepe za doseganje ciljev
4.	predvidimo rok za dosego rezultatov.
Poudarek je dan 3. točki. Če hočemo predvideti akcije, ukrepe za doseganje ciljev, moramo o njih razmišljati. In ko jih določimo, smo že velik del problema rešili.
Ob zaključku seminarja smo imeli vsi udeleženci cilje postavljene, vsak za svoje področje dela. Cilji posameznih vodij so vsklajeni s cilji podjetja, ki si jih je zastavil direktor, to je realizacija plana, investicij, utrditev organizaoije, idr.
Prvi korak v metodo načrtovanja delovnih ciljev je uspešno opravljen.
Naslednji korak bo načrtovanje delovnih ciljev znotraj sektorjev in služb, kd ga bodo opravili vodje. Tako bomo postopoma vpeljali metodo načrtovanja delovnih ciljev na vsa področja umskega dela v podjetju, za katera je veljavno, da se jih ne da normirati, še manj pa kontrolirati.
Realizacijo postavljenih ciljev bomo kontrolirali in analizirali vzroke, če cilji ne bodo doseženi.
Administracijo v zvezi z načrtovanjem delovnih ciljev bo vodil dipl. inž. Blaževič Jordan, referent za izobraževanje.
A.	Ličen
Odnos do človeka - invalida
Mesec januar je čas, ko se še oziramo nazaj v staro leto. Ugotavljamo uspehe, neuspehe in kako odpraviti probleme — stalne spremljevalce gibanja v podjetju.
Vsemu temu pa je lahko kos
le zdrav človek, poln duševne in telesne moči. Prezreti pa ne smemo dejstva, da intenzivno delo človeka utruja in ga izčrpava, sčasoma pa ga lahko privede tudi do invalidnosti.
Tako prizadetih oseb je v našem podjetju 30. So invalidi II. in III. kategorije z do 70% invalidnosti. Njihova zaposlitev je štiriurna v proizvodnji ali osemurna, kot telefonist. Invalidi so postali v podjetju. Na upravo podjetja pa je hil sprejet težji invalid, katerega je priporočil Zavod za socialno zavarovanje.
Njihovi osebni dohodki so različni, oziroma vezani z razliko na njihovo delovno mesto pred nastankom invalidnosti. Delovno mesto na upravi pa nima te ugodnosti in je uvrščeno v II. kategorijo. Odnos do teh invalidov je od mnogih spoštljiv, od nekaterih pa tudi graje vreden.
Do tako imenovanih »graje vrednih« imam samo eno vprašanje: »Ali se zavedajo svojega zaklada — zdravja, ali se zavedajo, da so mogoče le še danes in nič več jutri lastniki zdravih oči, ali se te osebe zavedajo, ko zlivajo svojo živčnost (nekulturo), da je njihova žrtev človek, prikrajšan za marsikaj, ker je njegov vid le še 30 odstoten?«
Upam, da bodo te besede zadostovale, da se bodo prizadeti spoznali in spremenili svoj od nos do invalidne osebe.
Referent za varstvo pri delu Stanko Iskra
Kako je bilo pa z disciplino v letu 1372
Dobro je, da smo seznanjeni tudi z našim obnašanjem in delovno disciplino, ki mnogokrat ni pohvale vredna. Zakaj in koliko kazni je bilo izrečenih v letu 1971, si oglejte spodaj:
1.	Tovarna Bohinj
Izrečene so bile naslednje kazni: 2 opomina, 1 odpuščen, 2 zadnja javna opomina;
Vzroki: neopravičeni izostanki z dela, samovoljna zapustitev dela — pijančevanje
2.	Tovarna Bled
Izrečene so bile naslednje kazni: 2 javna opomina, 2 zadnja javna opomina;
Vzroki medsebojno obrekovanje, izostanek z dela zaradi pijančevanja;
3.	Na upravi ni bilo disciplinskih obravnav.
Odgovor na vprašanje: »Prispevek nočnega čuvaja«
Presenetila so nas vprašanja, postavljena v članku pod gornjim naslovom v zadnji številki Glasila, in sicer zaradi tega, ker so bila vsa obravnavana na kolektivnih sestankih, tudi v kolektivu nekdanjega obrata Podnart.
Udeleženci tečaja za ozki profil
Da bomo bolj konkretni, odgovarjamo na posamezna vprašanja:
— Na predhodnem sestanku v Podnartu je bilo vsem članom zagotovljeno, da bodo razporejeni na ustrezajoča delovna mesta na Rečici ter, da ne bo nihče razporejen na delovno mesto nižje kategorije. Svet za urejanje medsebojnih delavnih razmerij Tovarne Bled je pri razporeditvi to upošteval in dodelil vsem članom iz Podnarta delo enake ali višje kategorije. Vsekakor je Svet poskušal ustreči vsem in je upošteval želje vseh prijavljenih, vendar je bilo za nekatera delovna mesta več prijav kot potreb, zaradi tega tudi ni bilo mogoče popolnoma ustreči vsem željam. Vodstvo tovarne in pristojni Svet
bosta pazila, da se pri dokončni izpopolnitvi druge izmene in pri eventualnih zamenjavah delavcev na posameznih delovnih mestih upoštevajo želje in sposobnosti delavcev, kakor smo jih doslej.
— Faktor 0.4 je dodatek za doseženo proizvodnost tovarne kot celote za tiste delavce, ki delajo po normah. Ta faktor določa naš Pravilnik o udeležbi delavcev na dohodku, ki so ga obravnavali in sprejeli vsi pro-
izvodni oddelki, kalkor tudi CDS na seji, 29. 9. 1971.
— Kolektivnega sestanka v januarju letos v Podnartu nismo sklicali, ker je bil že v decembru lani, oziroma točneje 29. decembra 1971. Kolektivni sestanek je bil za celotni bivši obrat Podnart na Lancovem; vsem članom smo omogočili prevoz iz Podnarta na Lancovo in nazaj. Na sestanku smo obravnavali plan proizvodnje, finančni načrt ter plan investicij za leto 1972 in jih v celoti sprejeli.
Upamo, da smo na postavljena vprašanja odgovorili dovolj razumljivo.
Vodstvo tovarne Bled
Dopisujte v Glasilo!
Zaradi slabega vremena udeležba ni bila tako številna kot običajno. Na občni zbor so bili vabljeni tudi zastopniki podjetja, direiktor Franc Cuznar, vodja tovarne Bled, zastopnik tovarne Bohinj in drugi.
Vabljeni so bili tudi gostje sosednjih društev: zastopnik Gasilskega društva Gorje, Podhom, Bled, Rečica in drugi. Na zboru je 'bil prisoten tudi predsednik Občinske gasilske zveze tov. Matija Klinar.
Poleg poročil predsednika in poveljnika, so sledila poročila blagajnika in nadzornega odbora. Zanimivo in redkost v podjetju je bilo, da je zbor vodila gasilka in je kljub vsem pomislekom, delo dobro opravila. Predsednik je nanizal delo gasilcev v preteklem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo delo obsežno in plodno. Posebno pozornost je vzbujal del poročila o uspehu moške in ženske desetine v Mariboru. Tam je bilo mednarodno tekmovanje, kjer je bila moška desetina deveta, ženska pa tretja, kljub veliki konkurenci. Vzporedno s tem pa je bilo izrečeno mnenje, da imamo sicer odlično izvežbani desetini, ki pa nista kompletni ob vsakem času na razpolago. Veliko govora je bilo o formiranju iz-vežbanih desetin po izmenah, ki bi bile ob vsakem času na razpolago. Cimpreje bi bilo potrebno tudi vključiti v gasilsko delo zaposlene, ki so prišli iz Podnarta in Lancovega ter nanovo zaposlene delavce.
Vsa ta prizadevanja govornikov je podprl tudi tov. Klinar, ki je v svojem govoru pohvalili delo gasilcev tovarne. Opozoril pa je na še večjo povezavo gasilskega društva tovarne s sosednjimi društvi v obliki skupnih vaj in akcij.
Ugotavljalo se je tudi, da širjenju tovarne sedanji gasilski nrostori ne ustrezajo. Da je sicer ročnih gasilskih aparatov za gašenje požarov dovolj, ne odgovarja pa motorna brizgalna, ki bi morala biti nova, močnejša. Z ročnimi aparati bi moralo b-iti več demonstracij in vaj za vse zaposlene, da bi jih znali uporabljati.
V slučaju požara naj bi predvsem 'gasili z aparati, ker bi s tem povzročili manj škode na
delovišču. Na zboru je bilo tolmačeno tudi alarmiranje z električno sireno v slučaju požara v tovarni, izven nje dn ob elementarnih nesrečah. V ta namen naj bi se izdelale posebne omarice na stikalih s stekleno prednjo stranjo.
V	primeru enega naštetih primerov, bi poklican delavec razbil steklo in dal signal. O načinu alarmiranja naj bi bila na več krajih izobešena navodila.
V	slučaju požara naj bi gašenje opravljali strokovni gasilci, ne pa nestrokovni udeleženci, ki povzročajo zmedo, preplah in neefektivno gašenje. Predstavnik
Gasilskega društva Rečica je omenil možnost sodelovanja pri izobraževanju gasilcev. V tem smislu naj bi tečaj za gasilce priredili v prostorih njihovega doma, skupaj s kandidati iz tovarne Bled.
Na koncu zborovanja je bil izvoljen tudi nov odbor, ki bo take in podobne probleme, ali manj uspešno, reševal, ni del občnega zbora je bil s tem zaključen, neuradno pa se se je razgovarjalo še dolgo v	.
noč ob kapljici in velikih pro- Razglasitev rezultatov blemih na tem iin onem področ-
Tand
Sreča v nesreči
Letošnja dolga zima in nenehno sneženje nam povzroča precej težav in nevšečnosti. Najbolj pa je bilo prizadeto obratovanje na terenu z viličarji. Kljub stalnemu čiščenju, delavci Gradbenega podjetja Bohinj niso uspeli očistiti vseh prostorov pravočasno. Odlaganje žaganega lesa pa je istočasno vezano na več mest, ker odlagamo posebej za srednji sloj, Zunanji Sloj, bolj suhe deske, manj suhe in še po dolžinah.
Tako se je primerilo, da se je 31. 1. 1972 okoli 11. ure 7-;tan-ski viličar z bremenom vred prevrnili (slika), ker ni bila ravna podloga. Resno nas je zaskrbelo, saj je prav na ta viličar vezan glavni transport žaganega lesa v našem obratu. Zato smo se takoj lotili reševanja. Treba je bilo dvigniti 12 ton težkega viličarja. Na pomoč smo skušali dobiti avto-dvigalo iz Kranja, vendar le-ta ni mogel na pot zaradi zasneženih cest. Ni naim preostalo nič drugega kot da poskusimo sami.
Z dobro predpripravo, dvema viličarjema (2,5 in 2 t), ter z buldožerjem od Gradbenega podjetja srno viličarja počasi spravili na kolesa. Ob 15. uri je bil zopet v normalnem položaju.
Sreča je bila, da je bilo malo okvar in je bil viličar s pomočjo vzdrževalca Dobravec' Franca ob 18. uri že nared za delo. Še večja sreča pa je bila, da ni bilo
človeških žrtev, saj številni delavci kljub nenehnim opozorilom brezskrbno hodijo okrog viličarja prav pod bremenom. Ta slučaj nam bo vsem v svarilo, saj bi se lahko zgodila velika nesreča.
Našemu vodstvu bi še predlagal, da kadar bi se nabavljal novi viličar, da bi se odločilo za 10-tonskega, kajti 7-tomski viličar ne zmore nesti polnega paketa lesa, kakršnega žagajo sedaj. Ko pa paket 5 metrov dolg dvigneš 4,5 m visoko, si lahko predstavljamo, kako malo je treba da se prevrne, posebno, če teren ni raven.
S.	P.
XIII. republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev
V dneh 18. in 19. februarja 1972 je bilo, pod pokroviteljstvom tovarne Alples, GG Kranj in Lesne industrije Jelovica, na terenih okrog škofje Loke, XIII. republiško tekmovanje v smučanju gozdarjev, lesarjev in lovcev. To tradicionalno tekmovanje prireja zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SR Slovenije. Vsako leto zaupa izvedbo drugemu kraju oz. podružnici ZIT. Tehnični del oz. organizacijo tekmovanja je odlično izvedlo Športno društvo Alples iz Železnikov.
Tudi ekipa našega podjetja, ki je do sedaj sodelovala že na vseh prvenstvih, se je udeležila tega tekmovanja. Prvi dan, v petek je bilo tekmovanje v tekih. Start in cilj sta bila v samem podjetju Alples. Nastopilo je 11 tekmovalk in 44 tekmovalcev. Žal je prireditev motila močna odjuga in še proga je bila precej težka, posebno za tekmovalke.
Vzrok nesreče — neutrjeni in makadamski teren
Rezultati:
ženske —- tek — 5 km:
L Grilc Jožica, GG Maribor
2.	Šalamun Štefka, GG Maribor
3.	Pristov Kati, LIP Bled
4.	Kunšič Jerca, LIP Bled itd. Ekipno:
L GG Maribor 2. Elan, Begunje itd. moški — tek — 10 km:
L Dornik Pavel, LIP Bled
2.	Kobilica Pavel, GG Bled
3.	Jakopanec Slavko, GG Maribor
26.	Kopavnik Tine, LIP Bled 34. Plahutnik Franc, LIP Bled Ekipno:
L GG Maribor
2.	Alples, Železniki
3.	Marles Maribor
4.	Elan I., Begunje
5.	GG Bled
6.	LIP Bled, itd.
Drugi dan, to je v soboto, je bilo tekmovanje v veleslalomu na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Proga za veleslalom je potekala od vrha Starega vrba, mimo koče do bližnjih kmetij. Dolžina za moške je bila 1200 m, za ženske pa, ki so tekmovale na isti progi, je bil start nekoliko nižje tako, da je bila proga dolga 800 metrov. Nastopilo je 38 tekmovalk in kar 290 tekmovalcev.
(Nadaljevanje na 6. strani)
V tovarni Bled so zborovali gasilci

Zgodovina razvoja podjetja (2)
Uvodoma smo posegli v splošni razvoj lesne industrije v svetu od prvih začetkov, v nadaljevanju pa se bomo bolj podrobno seznanili z nastankom in razvojem našega podjetja.
Marsikdo, posebno mlajši člani kolektiva, ki ne poznajo dosedanjega razvoja podjetja in tako-rekoč svojega delovnega mesta, bodo našli v teh objavah dopolnila in pojasnila k nekaterim dejstvom razvoja, s katerimi so bili do sedaj le bežno seznanjeni ali pa o razvoju podjetja še ničesar ne vedo.
V	prvih povojnih dneh lahko ocenimo kot prve zametke sedanjega podjetja bivšo žago v Soteski in Grassijevo žago v Bohinjski Bistrici, v lasti takratne Gozdne uprave v Bohinjski Bistrici. Gozdna uprava Bled je upravljala žago »Fortuna«- pri Gorjah. Vse tri žage so bile med vojno požgane s strani enot NOV, da okupator ne bi izkoriščal našega lesnega bogastva.
Žago v Soteski je Gozdna uprava. Bohinjska Bistrica pričela obnavljati v juniju 1945, Grassijevo — Staretovo žago na potoku Bistrica poleg športnega igrišča, je opustila zaradi neprimerne lokacije. GU Bled je žago Fortuno sicer pričela obnavljati, vendar le toliko, da je na žago postavila ostrešje.
V	letu 1946 je sledila nacionalizacija privatnih žag ali bolje rečeno lesne industrije, katero je
prevzelo v upravljanje novoustanovljeno Gozdno gospodarstvo Bled na območju celotne Gorenjske, tja do Stahovice pri Kamniku in kasneje še žago v Mostu na Soči. Za takratne razmere in pogoje dela tako ogromen obseg podjetja ni imel bodočnosti. Gozdno gospodarstvo je združevalo gozdno eksploatacijo in lesno industrijo, torej prevelik obseg ob-
močja in dela, da bi bilo možno osnovati pogoje za pametno intenzivno gospodarjenje z lesnimi surovinami in izdelki. V prvih povojnih letih je les kot surovina, polizdelek in izdelek bil glavni nosilec bremena obnove porušene domovine. Ker je lesno gospodarstvo nosilo glavno breme, je bilo treba temu primerno organizirati uspešno poslovanje od prvega do zadnjega člena verige. Organizirati je bilo treba vse glavne in pomožne službe gozd-
ne in lesno industrijske dejavnosti od poseka in izdelave gozdnih sortimentov, do dostave na žage in železniške postaje ter predelavo hlodovine na žagah in žaganega lesa v predelovalnih obratih. V pojasnilo, kako obsežna je bila ta organizacija naj naštejem nekoliko dejstev:
Gozdne manipulacije so skrbele zà gozdne delavce — stanovanja, prehrano, orodje, obutev, oblačila, žičnice, motorne izvleke, konjske vprege in preko avto-parka odvoz gozdnih sortimentov na žage in železniške postaje.
Lesno industrijski obrati, ki so delali z mnogo tuje delovne sile, so organizirali prehrano in v okviru možnosti skrbeli za obutev, oblačila in ostale potrebe delavstva. Za zadovoljevanje vseh teh potreb so skrbeli stranski obrati, kakor kovaška, mehanična, krojaška, čevljarska, kolarska in mizarska delavnica, gozdarsko-lesni industrijski magazin na Bledu s poslovalnicami na terenu in ekonomijo na Bledu.
To je bil ogromen aparat, za takratne razmere nujno potreben in dobro organiziran. S prehajanjem na boljše splošne pogoje gospodarjenja se je potreba po tako detajlni organizaciji iz dneva v dan manjšala, zato so se postopoma ukinjale posamezne dejavnosti.
Ob prvi organizacijski spremembi je bilo to veliko delovno področje Gozdnega gospodarstva Bled razdeljeno na manjša go-
spodarsko upravna področja. Osnova našega podjetja je ostalo Triglavsko gozdno gospodarstvo območje, na drugih območjih pa so se osnovala nova podjetja, ki jih sedaj poznamo pod imeni ZLIT Tržič, »Jelovica« Škofja Loka, ALPLES Češnjica pri Železnikih, SORA v Medvodah, LIK — Kranj, žaga Stahovica, ki je sedaj v upravljanju STOL iz Kamnika.
Lesno industrijsko podjetje Bled je bilo ustanovljeno z odločbo Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LRS S-Zak. št. 262 z dne 17. 5. 1948.
Od tu dalje bomo spremljali razvoj podjetja bolj podrobno, z opisom nastanka in razvoja posameznega obrata, pričenši z najstarejšim v sestavu podjetja.
Ob ustanovitvi je podjetje imelo v svojem sestavu naslednje enote:
—	gozdne manipulacije Bohinjska Bistrica, Pokljuka in Jesenice,
—	lesno industrijske obrate Bohinjska Bistrica »Tomaž Godec«, z žago Heinrihar in Markež, Soteska, Bohinjska Bela, Rečica, Gorje, Vintgar, Jesenice, Lancovo in Podnart.
Glavni proizvod žagarskih obratov je bil žagan les, ie na obratu Bohinjska Bistrica in Rečica se je razvila še izdelava zabojev in ladijskega poda, na obratu Vintgar pa je bila istočasna izdelava drobne lesne embalaže.
(Se nadaljuje)
Prijatelj me je, z ozirom na to, da se malce spoznam na smučanje, nagovoril, da bi mu posvetil kakšno uro poučevanja smučarskih veščin. Kot dober sindikalist, podpornik rekreacijskega udejstvovanja in morda tudi prijatelj, sem ga milo opomnil kako namerava to izpeljati.
S prijateljstvom ne smemo preveč skopariti, vendar sem vseeno mimogrede pomislil na njegovega »konjička«. Cene namreč dobršen del dne-vov obira krčme in vam ob koncu takih izletov že na pamet pove, kdo vse je neopravičeno obogatel v tej ali oni vasi, pri tem pa izvaja prave akrobacije z rokami v nakazovanju smeri, kje je iskati tega ali onega kršitelja socialističnih načel. No, pa pustimo to, pojdimo k stvari.
Prvo, kar sem mu skušal dopovedati; je bilo to, da »prontanje« in smučanje nista sorodnika. Obljubil mi je: »Niti kapljice več!?« »Kupil bom smučarsko opremo, ne predrago, ne prepoceni, kakor si mi svetoval.«
le sem pozabil na dogovor, ko neko soboto dopoldne na-
vsezgodaj prištorklja po stopnicah in mojega jutranjega lenarjenja je bilo konec. Še na kraj pameti mi ni prišlo smučanje, kaj šele, da bi Cenetu vlival v noge tovrstno znanje.
»Alo, gremo,« je zakoman-diral na sredi vežice, ali po novem predprostoru. S Ce-netom vred pa bi se lahko reklo v brezprostoru, kajti še tisto malo je bilo napolnjeno Z njim. Kupil je gromozanske smučarske čevlje, najnovejše
privatniku. Pri tem je vrtel oči, kot kakšno sramežljivo dekle. Da ne bi predolgo poslušal kolcanja in gledal zavijanja oči, sva se kar hitro odpeljala na smučišče. Ko sva na cilju izstopila, me je bilo pošteno sram. On supermoderno opremljen, jaz pa v deset let starih »pancerjih«, dvanajst let..., pa kaj bi našteval. »Veš kaj, Cene,« sem mu dejal, »zdi se mi, da sva tipičen primer socialnega razlikovanja, poleg tega pa se
Na smučanje.
mode, oblečen pa je bil v zelo drago bundo, da o smučeh ne govorim — bile so najdražji krik mode.
Zdaj šele sem razumel njegovo blebetanje o privatnikih in delu »po šihtu«, zato sem si nadel patriotski obraz in ga hotel nadreti, v tem pa me je zbodel v nos značilni vonj. Ni mi bilo treba razmišljati od kod ta prijetna aroma, ker mi je Cene hitro raztolmačil, da je to še ostalo od »viskijevega večera« pri
tu prav radi smučajo tudi uslužbenci občine, glej, da jim ne padeš v oči!«.
Začela se je resna šola smučanja, v kateri naj bi Cene začel s hojo na smučeh brez palic, hojo v osmici s palicami, obračanje na mestu, hojo navkreber itd. »To pa ne, za takega zelenca me pa spet ne boš imel,« se je razhudil. Nakupil je pol kilograma listkov za vlečnico; nekaj jih je odstopil meni, kot honorar smučarskemu učitelju.
Magična križanka
STRTI KOZEL
	2(					%	%	
	a	C			9		1?	A
y	L			1			£	C
				T			A	
		15 (	T	'fit	L	A		f
	%			L			15	/ 1 I
%				4				
	TL		fic		•19			E
	k	c				t.	E	p-
R. J.
ZVESTOBA
Pri magični križanki velja prva številka za vodoravno, druga pa za navpično, ker se vpiše vsaka beseda po dvakrat.
1., 1. Lesno industrijsko podjetje; 4., 16. lesena posoda, banja; 7., 2. krojačevo delovno orodje, šivanka; 9., 14. podič za sušenje prosa, koruze, žita — tudi voz s plohom; 10., 3. rodo-
dendroni; 12., 8. avstralsko pristaniško mesto; 13., 11. latinski prevod svetega pisma; 14., 9. zelo dobro (tujka); 16., 4. človeško bitje s konjskim trupom; 18.,5. prostor, površina; 19.,15. moško ime; 20., 6. dacarija; 21., 17. vrsta orla (brkaiti ...)
UHA
XIII. republiško tekmovanje gozdarjev...
(Nadaljevanje s S. strani) Rezultati:
ženske:
1.	Črešnar Jožica, GG Maribor
2.	Bern Jelka, Elan Begunje
3.	Pukl Justina, GG Maribor 9. Ličen Anica
10. Veber Anica 22. Hodnik Anica
27.	Sodja Metka
28.	Cerkovnik Polona vse LIP Bled
Ekipno:
1.	GG Maribor
2.	Elan Begunje
3.	Meblo Nova Gorica
4.	Jelovica Škofja Loka
5.	LIP Bled
6.	GG Bled
7.	KLI Logatec Moški:
1.	Lakota Peter, GG Bled
2.	Klinar Andrej, GG Bled
3.	Srebre Ivan, GG Slovenj Gradec...
29.	Rabič Franc
30.	Kočevar Franc 35. Bolčina Slavko 42. Pogačnik Anton 76. Arh Janko
88. Repinc Tine 118. Pikon Janez 144. Oblak Alojz 153. Repinc Viktor 193. Grm Janez vsi LIP Bled
Člani nad 35 let so bili razvrščeni v posebno kategorijo in tudi posebej nagrajeni. Repinc Viktor (Bohinj), ki je od naše ekipe edini nastopil v tej kategoriji, je zasedel 22. mesto.
tiospodarska zbornica SR Slovenije podeljuje vsako leto najboljšemu kolektivu v kombinaciji vseh kategorij prehodni pokal.
Rezultati kombinacije:
1.	Elan, Begunje
2.	Alples, Železniki
3.	GG, Maribor
Člani uredniškega odbo-
Mencinger Franc, glavni
urednik
Jeglič Silva, tehnični urednik
Banko Štefan, Žitnik Janez, Blažič Henrik, Tro-jar Andrej
Meni nič, tebi nič, je pre-šišal petdeset čakajočih in se jim pred nosom odpeljal s prvo vlečnico. Jaz si seveda tega nisem upal privoščiti, čakati na vrsto pa mi tudi ni kazalo, ker me je skrbelo za Ceneta in njegovo »profesionalno« vožnjo po hribu navzdol. Zato sem jo mahnil peš navkreber in kmalu zagledal mojega učenca, ki je vozil čudovit smuk v stilu klovna. Bil je že brez kape in ves snežen. Tresk, — z direktno je zapeljal čez smuči plavolase smučarke in še hitreje naletel na prijetno snežno vzboklino. Razširil je noge, vedno več je bilo prostora med levo in desno, višek alpskega smučanja pa je bil padec na nos, s katerim je oral in krmaril po snegu. Jadral je navzdol po zajetnem trebuhu, kot poškodovana ladja na morju. Ko je grmel mimo mene, sem še utegnil ugotoviti, da je tak kot z bojnimi barvami poslikani Indijanec, ki mu pa ni dosti do boja.
Končno je pristal. Dokaj hitro se je pobral, presmučal del blage strmine in odhlačal
v krčmo. Našel sem ga v prepiru z gostilničarko, ki ni imela viskija in se je zato moral zadovoljiti z navadnim žganjem. Ko sem bil pri prvem, on pa že pri drugem kozarčku, sem šele opazil kakšne lepotne operacije si je napravil mimogrede ob vožnji navzdol. Bil je usmiljenja vreden. Vrhnji del nosu je imel dobesedno olupljen, na koncu pa so se mu nabirale kapljice krvi. Imel je odrgnjene roke, tarnal je, da ga pečejo kolena, da ga boli noga v gležnju in še nekatere podrobnosti, ki jih tu ne bi našteval.
Ko sem ga za silo obvezal in polepil z obliži, je bil takoj pripravljen ugotoviti, da je on pravzaprav dober smučar, krive pa so vlečnice, nepravilno speljane strmine, nediscipliniranost drugih smučarjev in še in še. Za spomin na njegov edinstveni smučarski uspeh, mi je podaril vse karte za vožnjo, razen seveda tiste, ki jo je sam tako učinkovito izkoristil.
Tand
Bil sem pri LIP-u s ponosom
odet
dolgo vrsto službenih let, pa prišle so spremembe in
druge želje, ki meni so, slugi, zlomile roge. Poskočil od tukaj prav rad bi vesel
na lepe triglavske pečine, pa kaj le tam v gorah ves star bom počel,
prestrme so skalne sivine.
Sem leta in leta tu domoval, se vživel v težnje prometa, privezan na vogel sem samec
ostal,
izgubil tu mlada sem leta. Pregrešnih že kozlov premnogih odstrel
odjeknil tu v težkih je dneh, nazadnje kot krivec le sam bom odšel
kozlom in kozam v posmeh. Zamazan, postaran bom blodil okrog,
se zvijal v vijugi emblema, polomljenih roglov, ukrivljenih
nog
prisluhnil bom pesmi problema.
** ****************-jf**)
V družbi se pogovarjajo o poštenosti po poroki. Rezka je tik pred poroko, pa jo vpraša prijateljica:
»Rezka; Pa boš ti zvesta možu?«
Rezka: »Čisto lahko, če sem bila sedaj petim, bom pa potem tudi enemu!«
4.	GG, Bled
5.	Marles, Maribor
6.	LIP Bled
Slovesen zaključek tekmovanja, z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj, pokalov in nagrad je bil zvečer v novem hotelu Transturist v Škofji Loki. Tam smo si rekli nasvidenje drugo leto na XIV. tekmovanju, ki bo verjetno na Pohorju.
A. S.
CE JE RAVNO TAKO — PA S PUSTOM SLOVO
Pri hiši tej sem — zim že dost’ prestal
prevzdignil — znojil se in garal. Mi plav’ga tud’ še niso zapisali, nikdar me še na disciplinsko
dali.
Nemalo let sem sodeloval, ko kurenta smo pokop’val’.
Pač za humor in za razvedrilo vmes pa malo tud’ za satiro. Zdaj ko Kozoroga smo ustrelili
RAZPIS
naj enih ne bi več motili. Uvedla zdaj se nova vera — zvesto naj čuva tista čreva. Trofejo lovec je pobral — ne bo jo več nazaj nam dal. Kdor slišal ni še — pusta letos šalo —
prečita naj vrstic še — borih malo.
Na podlagi sistemizacije delanih mest, razpisujemo prosto delovno mesto
STRANIŠČNE ŠKOLJKE
\y
U
v skladišču gotovih izdelkov na Rečici.
TOGO
Pogoji:
—	biti mora iz čistega češkega porcelana
—	imeti mora uporabno dovoljenje
—	prilagojena mora biti funkcionalno in dimenzionalno.
Stanovanje nd zagotovljeno!
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH KONEC FEBRUARJA 1972
TAŠČA
Rudi: Ivan, danes morate iti na postajo; moja tašča pride. Za to delo dobite deset dinarjev. Ivan: Če pa milostljive ne bo? Rudi: Potem dobite dvajset dinarjev!
Tovarna BOHINJ	343
Tovarna BLED	330
UPRAVA	80
Skupaj	753
Vajenci	26
RODILA SE JE:
REPE Jakobu — deklica
Kljub veliki odjugi in neprestanem deževju, se zima noče posloviti iz Bohinja