Kako je mogoče, Razmišljanje oh Prešernovem dnevu_ Spodobi se in pravično je, da ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku počastimo spomin na lani umrlega pisatelja Jožeta J A VORSKA z omembo njegove knjige Kako je mogoče..., ki jo posveča slovenskemu vprašanju. Dopolnilo, ki po smislu sledi v nadaljevanju začetega vprašanja, se glasi »biti Slovenec«. Da, kako je mogoče biti Slovenec kot sin malega naroda? Pisatelj ugotavlja, da se mali narodi zdijo velikim narodom naravnost smešni, v čemer pa še ni največja tragika: neprimerno huje bi bilo, če bi se mali narodi sami sebi zazdeli smešni, kar bi pomenilo njihovo smrt. In tako bi bilo tudi z našim slovenskim narodom. Mali narodi imajo zajamčen obstoj in bodočnost le, če so iz- jemno visoko kulturni, če je narodni prirastek zadosti velik in če se jih ne loteva prevelika kriza etike in morale. Občutljivost za jezik igra tu izredno pomembno vlogo: slovenska duša vztreputa. kadar je ogrožen njen jezik, pri čemer moramo jasno razločevati med nacionalnim kot narodno uveljavitvijo oziroma uveljavljanjem in nacionalističnim kot zlorabo nacionalnosti. Dostikrat nam manjka slovenski ponos. V ilustracijo naj povem, kako je pred leti hrvatski verski list »Glas koncila« z naslovnim člankom »papa progovorio hrvatski« opozoril svoje bralce, da je (takratni) papež Pavel VI. voščil mislim da velikonočne praznike tudi v hrvatskem jeziku, medtem ko je leto kasneje, koje isti papež voščil praznike tudi v slovenščini. »Družina«, slovenski verski list. le obrobno prinesel novico o papeževem voščilu tudi v slovenskem jeziku. Ob naši malomarnosti in vča- sih mačehovskem.odnosu do jezika bi se France Prešeren, ki je s svojim pesniškim delom dokazal, da je tudi v slovenskem jeziku možno izraziti najgloblje misli in čustva kakor v jezikih drugih evropskih narodov, v grobu obrnil, mi pa se moramo tu na zemlji tako »obrniti«, da bomo končno spregledali in trdno stali na svojih tleh. Jugoslovanska politika je vedno nastopala s pozicije močnejšega in v nas kakor-)li majal; )nos. Ce rarnih veljakov, med katerimi na pesniškem področju izstopa prav France Prešeren. Cerkve, ki je odpirala pota do kulture in umetnosti, narodnozavedne duhovščine in druge visoke inteligence ter slovenskih narodnih manjšin, ki so nam na poseben način budile vest in narodno zavest, nam - matičnim Slovencem, bi nas jugoslovanska politika že zdavnaj vsrkala vase. Bivša slovenska koli majala upravičen slovenski ponos. Ce ne bi imeli svojih lite- zveza komunistov pa je povečini veljala za anacionalno, ker je bila sestavni del jugoslovanske partije in je bila tako rekoč razpeta med dva pola: med slovenskim narodom in politiko ZKJ. Oddolžimo se prvaku slovenskih pesnikov Francetu Prešernu s svojim poglobljenim odnosom do slovenskega jezika in slovenske domovine ob spoštovanju sleherne drugačnosti drugih jezikov in narodov. Nenehno poživ-Ijajmo in dograjujmo svojo osebno in siceršnjo kulturo, če smo rekli, da je to eden najvažnejših pogojev za narodovo preživetje in prihodnost. Prešernov dan nam vsako leto in letos, v letu po plebiscitu, še prav posebej daje za to izjemno priložnost: na svetu namreč ne poznamo nobenega drugega naroda, ki bi določil poseben dan za praznovanje (smisla) kulture in svoje samobitnosti. IVAN KEPIC O ■ I DO, bčin/ki DOMŽALE, 13.2.1991 letnik XXX št. 2 orocevoiec por I Glasil K^nc'tojazemla je zdrava, ^Pridne'nje lega nabava, polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija, tebe rede. 7a vuk si prebrisane glave, llledneluterdne postave, v iše te sreča, um ti je dan, najdeljo bos, ak nisi zaspan. CAeistvarnica vse ti ponudi, °i eLt od nje ne zamudi, 1 lenigačaka stergan rokal, palca beraška, prazni bokal. vAl.KNTlNVOPffl »bcine D< aktualno SREČANJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOMŽALSKE OBČINE Stranka ljudi dobre volje, zagovornikov poštenja in demokracije Občnega zbora Slovenskih krščanskih demokratov Domžale se je udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta Republike Slovenije Lojze Peterle z vsebinskim prispevkom za delo stranke v domžalski občini. Liberalno-demokratična stranka Občinski odbor Domžale Okrogla miza o aktualni temi DAVKI V SAMOSTOJNI SLOVENIJI... Vse kar vas zanima o novi davčni zakonodaji, boste lahko vprašali priznanega finančnega strokovnjaka Janeza KOPAČA - republiškega poslanca Liberalno-demokratske stranke in predsednika skupščinskega odbora za javne finance ter proračun. Okrogla miza bo v ponedeljek, 18. februarja 1991 s pricetkom ob 17. uri v Knjižnici Domžale. Vljudno vabljeni! Na svečnico, 2. februarja 1991 ob 19. uri smo pripravili krščanski demokrati domžalske občine 1. občni zbor v Kulturnem domu v Mengšu. Prve obletnice ustanovitve OBČINSKEGA ODBORA SKD (Slovenski krščanski demokrati) Domžale so se poleg številnih udeležencev zbora udeležili tudi predsednik slovenske vlade in predsednik SKD gospod LOJZE PETERLE, podpredsednik SKD gospod FRANC M1KLAVČ1Č in pobudnik ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov v občini Domžale ter hkrati predsednik občine gospod ERVIN ANTON SCHVVARZ-BARTL. Občnega zbora SKD podružnice Domžale se je udeležil tudi predsednik stranke g. Lojze PETERLE, predsednik slovenske vlade. Levo ob njem podpredsednik stranke SKD Franc MIKLAVČIČ. SDP STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE Ljubljanska 70/1 61230 Domžale, teh: 721-316 Obvešča občane, da ima odprto POSLANSKO PISARNO za navezavo neposrednega stika z občani domžalske občine Sprejemamo predloge, pripombe, mnenja, ki jih bomo vključili v delo skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov naše občine. Poslanska pisarna je odprta vsako sredo od 14. do 17. ure, v prostorih SDP Domžale, Ljubljanska 70/1. nadstropje. Oglasite pa se lahko tudi ob ponedeljkih od 9.-12. ure in ob sredah od 9.-12. ure. POSLANSKI KLUB SDP Domžale Na začetku občnega zbora je zapel mengeški komorni pevski zbor ZVON pod vodstvom gospoda Janeza Nastrana. Prijetno so nas presenetile tudi narodne noše. Gospod BOGDAN OSOLIN, predsednik Občinskega odbora SKD Domžale, je poročal o delu odbora. Pričel je z rojstvom Slovenskih krščanskih demokratov v domžalski občini 22. januarja 1990, katerih ustanovni zbor je organiziral in vodil gospod ERVIN ANTON SCHWARZ-BARTL, ki je med drugim zapisal, da moramo kot praktični katoličani, pričevalci in dediči dva-tisočletnega apolitičnega nauka o ljubezni delovati tudi politično, če želimo krščanske vrednote vnesti tudi v javno in ne samo zasebno življenje. Že 26. januarja je nastal Občinski odbor SKD, tri dni kasneje pa smo se krščanski demokrati javno predstavili domžalski občini na javni tribuni v novi kinodvorani v združeni opoziciji domžalske občine. Na 1. skupni seji vseh zborov Skupščine občine Domžale, ki je bila 21. maja 1990 v dvorani komunalnega centra, pa smo slovenski krščanski demokrati skupaj z drugimi strankami Demosa naše občine pokazali na sadove naše politične dejavnosti, o čemer nazorno pričajo rezultati glasovanja v republiškem in občinskem merilu, je dejal Osolin. V nadaljevanju svojega poročila se je ustavil pri delovanju SKD občine Domžale po volitvah. Poleg kulturne prireditve v domžalskem Domu upokojencev 19. avgusta 1990, zaključeni s sveto mašo, udeležbe na 1. taboru SKD na Ptuju pod geslom EDINOST, SREČA, SPRAVA 15. septembra 1990, dalje ustanovitve prvega Krajevnega odbora SKD v Krtini 30. septembra 1990, ki je ob katastrofalnih poplavah zbral v svojem kraju in okolici znatno vsoto denarja za slovensko Karitas..., pa je največ delovne vneme od SKD zahtevalo organiziranje miklavževa-nja po vsej domžalski občini. Osolin je izrecno poudaril, da smo slovenski krščanski demokrati domžalske občine kar najtesneje povezani z drugimi strankami Demosa, saj smo s prvim skupnim nastopom na javni tribuni 29. januarja 1990 v novi kinodvorani v Domžalah prepričali občinstvo, da smo trdno odločeni spremeniti preteklost. Na koncu svojega poročila pa je predsednik domžalskega odbora SKD spregovoril o delu odbora za plebiscit, na katerega predpripravo je Demos v novi kinodvorani orga- niziral javno tribuno pod geslom Z NOVO USTAVO V SAMOSTOJNO DRŽAVO, ki jo (tribuno) je vodil gospod Anton To-mažič, predsednik zakonodajno pravne komisije pri Skupščini Republike Slovenije. 17. decembra 1990 pa smo vse politične stranke domžalske občine pripravile v dvorani komunalnega centra v Domžalah pogovor o plebiscitu ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO SLOVENIJO, je med drugim poudaril predsednik Občinskega odbora SKD Bogdan Osolin. O programu dela Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov je obširno in izčrpno spregovoril domžalski župan gospod Ervin - Anton Schvvarz-bartl. Izvlečke njegovega govora objavljamo posebej. V razpravi na javni tribuni, ki jo je vodil gospod Stane Stražar, so sodelovali še gospodje Jurij Berlot, Anton Tomažič, Janez Peterle zamudil... Na občnem zboru Slovenskih krščanskih demokratov v Mengšu so vsaj deset minut čakali na predsednika svoje stranke Lojzeta Peterleta. Ko je prišel do besede, se je navzočim za zamudo opravičil in povedal, da je le-ta nastala ker je popoldne peljal svoje otroke v otroški kino Mojco, pristavil pa je še, da nekaj pa že morajo imeti od svojega očeta. Mengšani in drugi so ga za očetovsko gesto seveda nagradili z aplavzom. Pogled na eno leto obstoja SKD v Domžalah je opravil dosedanji predsednik Bogdan Osolin. Škrlep, dr. Veljko Vulikič, Ivan Kepic in drugi. V splošno zadovoljstvo vseh je spregovoril tudi slovenski premier LOJZE PETERLE, čigar nagovor smo vsi prav prisrčno sprejeli. Strnjeno, a še vedno dovolj jasno, je predstavil bistvene poteze političnega ozračja in ponosno pribil, da je stranka SKD postala trden politični dejavnik v Sloveniji in da ima zahod čedalje več razumevanja za naše slovenske probleme. FRANC MIKLAVČIČ, podpredsednik SKD, pa je med drugim nanizal glavne politične dosežke SKD. Na 1. občnem Zboru smo ustanovili tudi Krajevni odbor SKD Mengeš. Ivan Kepic ■■ ■ I . 1111 I lil lin ""'HZ'"""*' SS! ■ ■.'»JI ¥(\ I ■ f)T»MLIHll STRAN MALODUŠJE -GLAVE POKONCI. LJUDJE! Živimo vsak svoje in naše skupno slovensko življenje. Kaj nas bo v letu. ki smo ga komajda pričeli šc doletelo, ne vemo. Ljudska modrost rada pove, da raje pričakuj slabo, da boš potem dobrega toliko bolj vesel. V naš čas, v naš vsakdanjik, v naše ljudi se je usodno zavrtal ugonabljajoči črv pesimizma, malodušja in obupa, da bo huje. vse huje in čedalje huje, sploh pa nikoli več dobro. Vemo, da je marsikomu res hudo, zlasti ljudem brez zaposlitve in virov za preživetje, samo upanje, da bo jutri ali pojutrišnjem boljše je tisto, ki daje toploto in je luč, ki sveti v svetlejši dan. Stran malodušje, ljudje! Glave pokonci!! Pridne roke imamo, znamo in zmoremo - če hočemo! To smo dokazali neenkrat: doma in na tujem, v tujih deželah, med ljudmi, ki Slovencu niso posebej naklonjeni. Pamet imamo in voljo, da to pamet udejanimo. Naj nam naša nacionalna poenotenost. ki smo jo v plebiscitu dokazali, pomeni temelj, ki ga bomo nadgradili v prihodnje; mi in naši otroci, ki se tudi že zavedajo, kot naši dedje, da je biti Slovenec naporno - vendar lepo. V perspektivi, da bomo lahko sami po svoji volji, ne da bi nam kdo žugal ali utesnjeval, uresničili naše smotre zapisane v Zdravlijci, je srečna prihodnost. Dajmo tej ustvarjalnosti krila z voljo, znanjem, z vso močjo vsakega od nas, kar te moči zmore. Vodnik je zapisal: Glej Stvarnica vse ti ponudi, li jemat od nje ne zamudi, lenega čaka... Moje pisanje ni demagogija, je zbrano in premišljeno dejanje, da vas povabim, četudi brez kakršnegakoli pooblastila, edinole zaradi prepričanja, da je to potrebno, iz ugonabljajočega malodušja na pot in v čas ustvarjalnega slovenstva, ki je pred nami. Napornega, delavnega, vendar srečnega časa. Ne more se iziti drugače! M. BROJAN RAZMIŠLJANJE 0 AKTUALNIH TEMAH Nas politični ČREDO Naša domovina Slovenija je ne samo materialno, ampak tudi duhovno izropana. Petinštiridesetletniposkus ustvarjanja novega človeku brez Boga. brez Cerkve in njenih glasnikov je spodletel. V isti sapi. ko so marksistični ideologi trdili, da beseda ■ politika'' obsega vse družbene pojave, torej tudi verske, so si prizadevali stlačiti vero za cerkvene in zakristijske zidove in ji vtisniti neizbrisen pečat zasebnosti. Krščanski demokrati pa smo se odločili delovati politično, če hočemo krščanske vrednote vnesti v javno življenje. Spoštujemo prizadevanja ateističnega evolucionarnega humanizma, toda trdno smo prepričani, da moralne vrednote, ki niso zasnovane v Bogu. lahko postanejo spolzke: »zglede- za to imamo doma tako v odnosu do sočloveka, kakor do materialnih dobrin. .. Slovenska kultura izhaja iz Cerkve, pa naj posamezniki to radi slišijo ali ne. Krščansko zapoved ljubezni do bližnjega moramo udejanjati v svojem življenju, le tako bomo verodostojni. Vendar pa moramo tudi z ljubeznijo delovati v pravih okvirih. Zapoved pravi: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. in ne - bolj kakor sam sebe. Ker pa smo »morali« po direktivi jugoslovanske politike brate iz drugih jugoslovanskih republik ljubiti bolj kakor sebe. smo danes tam. kjer smo. Vstanimo torej iz svoje anonimnosti, na katero smo bolj ali manj morali biti navajeni; delujmo nevsiljivo, ne z nasiljem, predvsem pa preudarno in prepričljivo ob doslednem spoštovanju sleherne drugačnosti mnenj in nazorov. Pojem »katoliškost« za nas ne sme pomeniti konfesionalne ali celo konfesionalistične ožine, pač pa spoštovanje pred vsakim poštenim prepričanjem, kar sem dvakrat poudaril na prvem občnem zboru slovenskih krščanskih demokratov domžalske občine. Naši politični cilji morajo biti vedno in povsod združljivi s krščanskimi vrednotami. Nenehno moramo opozarjati in se pri tem ne naveličati, da življenje človeka, kakor tudi ostale narave, v svojem principu izhaja od Stvarnika, da je Bog avtor evolucije, ki je usmerjena v človeka - homo sapiens. s katerim evolucija ni končana, pač pa ga (človeka) umevamo v neprestanem razvoju njegove zavesti. Iz vsega tega izhaja, da moramo najprej sami požlahtniti svoj odnos do človeka kot takega in do narave kot take. delovati torej tudi ekološko. Ena najvažnejših besed, ki jo uporabljamo krščanski demokrati, je in mora biti - MIR. Mamon vojne, ki je obsedel pol sveta, se je razplamtel in dviga svoje plamenice nad pol sveta. Kadar mi brusimo meče eden nad drugim, ali ni tudi to vojna v malem, pa čeprav »samo« besedna? Krščanski demokrati se moramo najprej sami otresti vsakršnega plevela in delovati složno: v slogi je moč! V encikliki Ecclesiam suafn (Svojo Cerkev) je papež Pavel VI. povabil ves katoliški svet k trojnemu dialogu: z ostalimi kristjani, z nekristjani ter z ateisti. Letošnje postno pismo so slovenski škofje naslovili na vernike in vse dobro-mislcče ljudi. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je večkrat opozoril, da je kriza našega časa tudi kriza medsebojnega zaupanja, torej moramo delati tudi na tem. Krščanski demokrati moramo biti najprej sami enega duha. Drugič moramo storiti vse. Popravek V zadnji številki Občinskega poročevalca je prišlo v tekstu g. Ervina - Antona Sehvvarzbartla do neljube pomote. Geslo, ki ga g. župan uporablja, se glasi: Hodimo srčni, podajmo si roke! Zaradi napake, do katere je ob izidu prišlo, se g. Schwarzbartlu in bralcem opravičujemo. UREDNIŠTVO kar je v naši moči. da se vezi z ostalimi in med ostalimi strankami DEMOS-a ne zrahljajo, kar je izredno velikega pomena. Medstrankarski sporazum pred plebiscitom pa je razločno pokazal, da je ostvarljivo tudi sodelovanje s strankami, ki niso članice DEMOS-a, kadar gre za slovenski narod vobče. Spet bom zapisal: v slogi je moč! Ker pa potrebujemo vedno novih pobud za svoje delovanje, pa bomo veseli, če se nam bo priključilo čimveč članov iz »stranke« (še) neopredeljenih, zavedajoč se. da bomo tako lažje ostvarjali svoje prepričanje »Bogu storimo, kar ljudem storimo«, ki izhaja iz krščanskega sporočila. IVAN KEPIC. SKD SDP STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE VABILO Vabimo vse občane, šc posebej poslance vseh krajevnih skupnosti in vseh barv. ki sc zanimajo za vprašanja nadaljnjega razvoja lokalne samouprave, da se udeležijo okrogle mize O LOKALNI SAMOUPRAVI ki bo v četrtek, dne 14. februarja 1991, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69/1. Uvod v razpravo bodo z razmišljanji predstavili: - mag. Tone JEROVŠE;.K. sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije - mag. Stane VLAJ. svetovalec v Skupščini RS. - Vera VOJSKA, predsednica Komisije za krajevne skupnosti IS SO Domžale. Na okrogli mizi bomo dali poudarek naslednjim vprašanjem: - predvideni ustavni in zakonski okviri organiziranja in delovanja lokalne samouprave (občine, krajevne skupnosti). - predvidene spremembe v reorganizaciji slovenske države in njihov vpliv na lokalno samoupravo. - aktualni problemi delovanja lokalne samouprave danes. VABLJENI! Smo stranka po merilih zahodnoevropske levice. Zavzemamo se za okolju prijazen gospodarski razvoj. Borimo se za socialno pravičnost in poceni državo, ki ne ho ogrožala posameznika. Vzpodbujamo kulturno pestrost ih idejno različnost. Smo ostri in prodorni, a preudarni. Pridružite se nam! Zaradi vse večjega zanimanja objavljamo pristopno izjavo: PRIDRUŽITE SE NAM STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE Ljubljanska 70/1,61230 Domžale, tel. 721-316 SDP IME IN PRIIMEK. Rojstni podatki_ Domači naslov_ Želim biti: a) aktivni član b) podporni član c) simpatizer (ustrezno obkroži) Akcija »1000 telefonov« na ožjem območju občine Domžale v letu 1984/85 se je razmahnila v akcijo »4000 telefonov« In presegla vsa pričakovanja v letu 1990/91. Telefonsko priključevanje v Domžalah Od leta 1984, ko je bila občina Domžale med najmanj pokritimi telefonskimi priključki na 100 prebivalcev, kot to statistično prikazujemo, saj je imela komaj 11 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, se je do leta 1990191 vsa stvar močno spremenila, saj je bilo v razvoj telefonije vloženo veliko napora in sredstev, ter je telekomunikacijske priključke dobilo že 3800 novih naročnikov. V pripravi pa je še 1500 interesentov za nove telekomunikacijske priključke, ki bodo priključke dobili v prvi polovici tega leta. Pri načrtovanju novih telefonskih priključkov smo bili zelo uspešni pri dogovarjanju, saj smo z združevanjem nepovratnih sredstev zagotovili 70.377.647,00 din ali 30% sredstev krajanov oz. SKIS, poleg tega pa je prispevalo PTT podjetje še 161.380.166 din ali 70%. Gradnja ptt zmogljivosti: Po sporazumih iz leta 1986-1990 so bile razširjene ptt zmogljivosti na območju občine Domžale, kot sledi: 1. Na območju občine Domžale (akcija 4000 telefonskih priključkov) VATC Domžale: - zgrajena stavba ptt Domžale - zgrajena nova digitalna telefonska centrala EWSD - prenosni sistem Ljubljana (GC) - Domžale (VC) - krajevno kabelsko in naročniško telefonsko omrežje Domžale 2. Na območju Mengeš (akcija 4000 telefonskih priključkov) KATC Mengeš: - zgrajena nova digitalna telefonska centrala SI 2000 - zgrajen omrežno skupinski medkrajevni optični kabel in prenosni sistemi na relaciji VATC Domžale-KATC Mengeš - zgrajeno krajevno kabelsko omrežje v Mengšu in naročniško telefonsko omrežje Mengeš-Do-beno 3. Na območju Radomlje (akcija 4000 telefonskih priključkov) KATC Radomlje - zgrajena nova digitalna telefonska centrala SI 2000 Radomlje - zgrajen omrežnoskupinski-medkrajevni optični kabel in prenosni sistem na relaciji VATC Domžale-KATC Radomlje - zgrajeno krajevno kabelsko omrežje v Radomljah v letu 1990 in naročniško razvodno telefonsko omrežje za naselja Radomlje, Škerjančevo, Hudo, Rova, Kolovec, Trata, Preserje in Homec, ki je v gradnji in bo zaključeno do 30. 3. 1991 s strani izvajalca teh del PAP-a. Priključevanje telefonov Po vključitvi nove telefonske centrale v Domžalah in Mengšu v javni telefonski promet v avg. 89, se je pričelo postopno - po fazah - tudi s priključevanjem NOVIH telefonskih priključkov. - v I. fazi je bilo takoj priključeno določeno število telef. številk zaradi potrebne atestacije in preizkušanja centrale. - Ko je bila narejena analiza tehničnih možnosti obremenitve obstoječega telekomunikacijskega omrežja, so imeli prednost naročniki s težkimi boleznimi, preostali prednostni naročniki iz akcije 1000 - predvsem delovne organizacije in obrtniki - nato pa ostali naročniki po vrstnem redu gradnje po posameznih sklopih oz. krajevnih skupnosti. - Prednostni vrstni red je bil dogovorjen po MERILIH »PRAVILNIKA« za nove telefonske priključke in spiskih novih naročnikov, ki jih je sprotno dopolnjeval SKIS oz. RZD. Strokovne službe so sprotno spremljale pregled uresničevanja po terminskem planu L faze na obstoječe telefonsko omrežje v Mengšu in Domžalah. Tu so bili izvzeti naročniki nove centrale Radomlje, kjer je bilo v izgradnji novo telefonsko omrežje. V letu 1989 priključeno 1500 novih telefonskih naročnikov V letu 1989 je bilo priključeno 1500 novih telefonskih priključkov, v začetku leta 90 pa še 300 novih telefonskih priključkov v Domžalah in 330 novih telefonskih priključkov v Mengšu, tako je v I. fazi dobilo telefone skupaj z DO 2300 novih naročnikov. V II. fazi je bilo v letu 1990 priključeno 1500 novih telefonskih priključkov in sicer v Mengšu 420, Dobeno 38, na območju Domžal pa 1042 telefonskih priključkov. Sedaj pa še priključevanje v Radomljah V pripravi so še priključitve na območju nove ATC Radomlje, ki je bila vključena v javni telefonski promet 25. tega meseca in sicer v I. fazi poleg obstoječih telefonov, ki se preključujejo iz sedanje ATC Domžale na novo ATC Radomlje še 200 novih telefonov na območju Homca ter ožjega dela Radomlje ca. 200 telefonov do konca februarja 1991 ter v II. fazi še ca. 500 novih telefonov v ostalih KS Preserje, Rova in Radomlje. Pri nadaljevanju skupnih dogovorov je prršhVz ozirom na tehnološke možnosti z uvajanjem DIGITALIZACIJE V TELEKOMUNIKACIJAH do določenih kakovostnih in kvantitetnih sprememb in dopolnitev prvotno razvojnega programa v domžalski občini. S »4000« na »6000« telefonov Tako smo že v srednjeročnem obdobju 86-90 z izrednim naporom dosegli premik pri razširitvi in dopolnitev programa »4000 telefonov« na območju občine Domžale na 6000 telefonov, saj smo dodatno ZGRADILI in aktivirali novo digitalno telefonsko centralo v Mengšu, v Radomljah, ki prej niso bile predvidene. Perspektiva za širše območje razvoja telefonov v Domžalah V planu 1991-95 pa je začrtan razvojni program telefonije še na širšem območju občine in to v: Moravčah 600 novih priključkov v letu 1993 Lukovici 600 novih priključkov v letu 1993 Blagovici 200 novih priključkov v letu 1993 Trzinu 1800 novih priključkov v letu 1994 S tem pa bo občina Domžale ena najbolj pokritih s telefonskimi priključki, saj bo imelo telefonske priključke od 100 prebivalcev kar 30 posameznih naročnikov. Vse nove telefonske centrale na območju občine bodo izvedene v digitalni tehniki, Dobavlja jih ISKRA-TEL. skupaj s Si-emensom. So pa EWSD (Elek- tronisehe vvahl svstem digital) manjše; plod domače proizvodnje ISKRE so tipa SI 2000. Omenjene digitalne centrale EWSD in SI 2000 omogočajo manjše število operativnega osebja, kot analogne (konvencionalne) centrale, cenejšo organizacijo vzdrževanja in minimalno dodatno šolanje osebja. Dinamika gradnje in terminski plan priključevanja novih telefonov Glede na izraženo željo več krajanov, ki sodelujejo v akciji »4000 telefonov« v Domžalah in Radomljah, je IS skupščine občine Domžale na 24. seji (razširjeni) dne 23. 1. 1991 srejel sklep, da se objavijo novi terminski plani in dinamika priključevanja še preostalih ca. 1500 novih telefonskih naročnikov v javnih občilih in občinskem poročevalcu, kot dopolnitev terminskega plana, ki smo ga posredovali 26. 11. 1990. 1. KS Slavko Šlander 2. KS Simon Jenko 3. KS Venclja Perka 4. KS Trzin in »OIC« 5. KS Vir-Količevb 6. KS Rodica 7. KS Jarše 8. KS Dob (center) 9. KS Ihan (Prelog) 10. KS Krtina Zalog 11. KS Dob-Brezovica 12. KS Homec 13. KS Radomlje (center) 14. KS Preserje 15. KS Radomlje (II. del) 16. KS Rova 100 priključkov 23 priključkov 76 priključkov 42 priključkov 39 priključkov 38 priključkov 100 priključkov 20 priključkov 17 priključkov 100 priključkov 50 priključkov 94 priključkov 106 priključkov 160 priključkov 200 priključkov 72 priključkov do 31. 3. 1991 do 28. 2. 1991 v delu - 2. 91 v delu - 2. 91 do 15. 4. 1991 do 15. 4. 1991 do 31. 3. 1991 do 28. 2. 1991 marec-apr. 91 do 15. 2. 1991 do 15. 2. 1991 do 28. 2. 1991 do 15. 4. 1991 do 30. 4. 1991 do 30. 4. 1991 do 30. 4. 1991 - Izpolnitev obveznosti tega terminskega plana je strogo vezano na dinamiko izgradnje naročniškega omrežja RNO, ki ga izvaja podjetje PAP in kolikor bodo to dopuščale vremenske prilike (v zimskem času zaradi mraza). PRIPRAVIL: Koordinator Štefan Tepeš DIREKTORICA PTT PODJETJA LJUBLJANA Štefanija Žagmeister, dipl. oec. IZ PROGRAMA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOMŽALE Služenje, skrb in ščitenje občanov Nekatera programska izhodišča podružnice Slovenskih krščanskih demokratov v občini Domžale je na občnem zoru posredoval Ervin-A. Scfnvarz.bartl, ki je navzoče povabil k soustvarjanju programa in kasneje tudi k njegovemu uresničevanju. Pošteno in v interesu ogroženih Način delovanja, naloge in konkretne aktivnosti krščanskih demokratov so lahko različne, se prepletajo in prekrivajo, vse pa mora biti naravnano na skupno vizijo - da delujem pošteno in v interesu ogroženih. Moralno moč izrabiti - ne zlorabiti Svojo moralno moč. ki jo prenašamo iz svojih ravnanj v preteklosti (svojega prepričanja nismo niti menjali niti zatajili) moramo izrabiti, ne pa zlorabiti. Želimo dvigniti kakovost življenja Naša naloga je vplivati s krščanskimi vrednostnimi sodbami na odločitve, ki zagovarjajo in branijo sporočilo ljubezni do bližnjega. Tako bomo dvigali kakovost življenja in uvajali sporočilo civilizacije. Za dvig standarda odročnejših krajev Proračunska politika poštene in pravičnejše delitve naj sloni na razmerjih v korist dviga standarda odročnejših krajevnih skupnosti in programov, ki podpirajo zasebno pobudo ter zagotavljajo odpiranje novih delovnih mest. Poraba naj bo strogo kontrolirana Poraba proračunskih sredstev davkoplačevalcev za v naprej znane namene mora biti strogo kontrolirana, utaja in izmikanje plačilu davščin pa odkrito sankcionirano. Vsak naj ne le troši, tamveč tudi ustvarja Podpiramo samofinanciranje in komercializa-cijo dejavnosti na vseh področjih. Proračunska sredstva so dotacija potrebnih sredstev, ki je opravičljiva zaradi namenov in splošne koristi. Premoženje čimprej prvotnim lastnikom Ko bo zagotovljena zakonska osnova, se naj hitro izvede postopek vračanja odvzetega pre- moženja. Saj vemo. daje samo znan lastnik tudi dober gospodar. OB KULTURNEM PRAZNIKU Veliko smo pričakovali od nove oblasti, ta pa nas je pritisnila predvsem z novimi dajatvami, z brezposelnostjo, z nečimernim odnosom do posameznika. Vem, da sem zelo neučakan, a vendar od. novega človeka vedno pričakuje kaj boljšega. Pa je med tistimi, ki bi morali biti naši predstavniki (prav zato smo jih tudi volili), veliko preveč oholih, nekulturnih, postavljaških osebnosti, ki razumejo oblast samo kot revanšizem. Sam pa vem, da človek nikdar ne najde svojega prostora pod soncem namesto drugega, ampak le s svojim delom, ki se mora čudovito spajati v drugo delo. Na površje je prišlo na ducate nepismenih, nesposobnih, samo strankarsko obarvanih posameznikov, ki so v svobodnih volitvah videli le svojo osebno priložnost. Vem: oblast ni od Boga, oblast je od hudiča. Pa vendar: ali je res treba večino problemov reševati z ostrino noža, z nerazumevanjem okolice, s sovraštvom do posameznika? Več čuta v odnos do okolja Z odloki in odredbami ter vzgojo moramo doseči višji nivo odnosa do okolja, redoljubnih navad, čistočo in reda oz. spoštovanja moralnih norm in vrednot. Urejenost okolja je odraz naše notranje urejenosti in poštenja. Kupljeno je treba plačati! Kako pomembno je spoštovanje reda in poslovne morale lahko spoznamo v stanju našega gospodarstva. To ni zavoženo zaradi poprečnih ljudi, ampak zaradi posameznikov, ki so pod prejšnjim režimom zlorabljali oblast za nespo-štovanjc osnovnih načel poslovne morale, po katerih je treba kupljeno plačati, posojati tistemu, ki vrača in porabiti toliko kot se ustvari. Ker protagonisti takšne izprijene morale že kar vztrajajo, gospodarstvo ne more zaživeti kljub pozitivni novi zakonodaji, ki jo ponuja vlada. V ljudi se je zalezel strah. Pravimo: tu je več demokracije. Ali res... Ljudje pa se bojijo povedati svoje, delavci se bojijo za uboge službe, družine trepetajo ob strahu za preživetje. Celo minulo delo je v nevarnosti, celo upokojenci ne vedo več, ali bodo jutri še dobili svoj denar. Vse skupaj spominja na kavbojščino bank, ko človek ne more priti niti do lastnega denarja. Je normalno, da je ljudi strah, da se bojijo ne samo jutrišnjega dne, ampak tudi današnjega, zdajšnjega trenutka? Na veliko sc razsipava s sovraštvom med strankami, med ljudstvom in JLA, med narodi nasploh? Ali ni prava tragedija izgubiti dobrega prijatelja samo zato, ker se je odločil za drugo stranko, oz. se sploh ni vpisal v nobeno stranko? Ali ni sramota, da se morajo slovenske matere in očetje tresti za svoje sinove, ki služijo v tako imenovani Jugoslovanski ljudski armadi, da bo njihov sin sprožil strel na lastna starša? Ali ni ponižanje dokler se ne uredi monetarna in lastninska politika. Zakaj oblast in moč je že kar v rokah nepravih lastnikov. Varujmo okolje! Zaščito prostora, naravnih danosti kulturne dediščine, bivalnega okolja, preprečitev črnih gradenj in urbanistično ter arhitektonsko nedovoljene posege, bomo dosegli oz. preprečevali z ekološko osveščenim investiranjem in izdajo ustreznih odlokov. Etika na prvem mestu Delovati moramo tako. da bomo onemogočili delovanje in sprejemanje odločitev, ki bi bile v škodo etničnim, versko moralnim in etičnim vrednotam in načelom. Nasprotovati moramo vsem odločitvam, ki omogočajo prosta-štvo. izprijenost in nemoralnost ali žalijo človekovo dostojanstvo. najnižje živalske vrste, ko se mora nekdo zagovarjati, kljub najboljšim človeškim lastnostim, zakaj se ne piše s trdim č-ejem? Ali ni sramota, da se svetovni problemi rešujejo z vojno, z ubijanjem, z poniglavim uničevanjem vsega tistega, kar je bilo zgrajeno s trudom in žulji, z najboljšimi željami ljudi? Ali res ni nobenih drugih poti, kot samo ogenj? Je človek slabši od živali, se res ne zna več pogovarjati, uporabljati jezika in pameti? Sovraštvo se plazi vsepovsod... Kulturne dobrine so se z novim zakonom podražile, žgane pijače pa občutno pocenile. Za knjigo nabijmo davek do vrha, sprostimo pa si duha s pijančevanjem, pa ljudstvo niti opazilo ne bo, da mu je kaj hudega. Ali ni takšen pristop samomorilski, predvsem za ubogo slovensko rajo, ki se je tisočletja reševala predvsem s kulturo? Ali pa nekdo ali neka skupina načrtno sovraži vse tiste, ki ne prisegajo na povprečje? Velika žalost je ta, da so med tistimi, ki so vse bolj nabiti s sovraštvom, tudi intelektualci, voditelji, politiki, celo duhovniki... Pred kratkim sem se pogovarjal z župnikom iz brezniške fare, iz fare, kjer je hodil v cerkev France Prešeren. Župnika sem spraševal po Prešernovi veri. Odgovoril mi je zelo lepo: »Prešeren ni bil konvencionalno veren, nosil pa je v sebi veliko globljo vero kot marsikdo drug. V sebi je imel velikega boga Ljubezni. Vsak njegov stih govori o tem...« V imenu ljubezni se ob tem sprašujem: Smo res to mi ali pa nas je nekdo spri samo zato, da bi sam lahko pokazal več svoje sovražne moči? Sovraštvo se plazi po deželi slovenski... Ivan SIVEC, pisatelj V imenu ljubezni Sovraštvo se plazi po deželi slovenski... Hodim po naši mili zemljici, se spotikam ob kamenju, se srečujem z ljudmi, se ustavljam ob križpotjih in se sprašujem: Le kaj se dogaja? Bolj ko opazujem ljudi, bolj se mi zdi, da prihajajo na plan predvsem negativne strani značaja. Samo tisti nekaj velja, ki je drugemu storil zlo, ki je drugega spravil na rob, ki je drugemu škodoval. Le tisti je pomemben, ki se je zavihtel preko drugega hrbta, ki se je požvižgal na vsa pravila lepega življenja, ki se je postavil nad ljudi z denarnimi in drugimi zemeljskimi vrednotami. Ljudje pa so vse manj ljudje... AKTUALNI POGOVOR Koliko bo po novem pritisnil davčni vijak? Aktualni pogovor z direktorjem Uprave za družbene prihodke občine Domžale Miranom Grajvarjem, diplomiranim pravnikom Čeprav je nova davčna zakonodaja začela veljati že letošnjega I. januarja, ugotavljamo, da ob koncu prvega pretečenega meseca med občani še mnogo ni jasnega, kako bo po novem pritiskal davčni vijak, koliko bo zahteval, kam bodo šla sredstva, kateri so novi zakoni, kako opredeljujejo svoje področje, kaj to konkretno pomeni za vsakega od nas. Odgovore na nekaj teh vprašanj smo poiskali pri tistem občinskem strokovnjaku, ki te odgovore pozna. To je Miran GRAJZER, direktor Uprave za družbene prihodke v naši občini. Ker domnevamo, da v razgovoru vendarle nismo povprašali po vsem, kar bi vas utegnilo zanimati, prosimo bralce, da nam pišejo, zastavljajo vprašanja na davčne teme. Obljubljamo, da vam bomo odgovore na poslana vprašanja kar najhitreje zagotovili. Pogovor o davkih po novem vam bo prinesel odgovor na nekaj trenutno aktualnih vprašanj. Kaj prinaša nova zakonodaja in kaj pomeni v primerjavi s staro? Bistvene značilnosti nove davčne zakonodaje oz. primerjava s staro zakonodajo pomenijo na splošno sledeče: - zmanjšanje števila davkov in prispevkov. - zmanjšanje stopenj davkov in prispevkov, - večja preglednost in razumljivost davčnega sistema, - večje število davčnih zavezancev oz. davkoplačevalcev, - izenačitev pogojev poslovanja. - uvajanje nekaterih novih davščin (davek od dobička iz kapitala, davek na izplačane osebne dohodke za delodajalce), - primerljivost z zahodnoevropskimi davčnimi sistemi, - z novo zakonodajo je omogočeno vsebinsko urejanje davčne politike v občini. Kot primer naj navedem, da smo morali do konca lanskega leta plačevati kar 47 različnih vrst davkov in prispevkov, ki so se obračunavali od 7 različnih osnov. Po novem so na primer predpisani le trije prispevki (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za zdravstveno varstvo in prispevek za zaposlovanje). Stari davčni sistem je bil tako zapleten, da se je bilo v njem težko znajti tako nam, ki smo izvrševalci davčnih predpisov, kot tudi davkoplačevalcem. Ali to pomeni v osnovi drugačen pristop k financiranju družbenih potreb? Z novo ureditvijo se bistveno spreminja stari koncept financiranja splošnih družbenih potreb oz. splošne porabe, ki se je nanašal predvsem na klasične državne funkcije (financiranje delovanja organov države). Po novem gre za razširitev funkcije države od dosedanjih klasičnih nalog še na področje družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture in drugih posegov v gospodarstvo. Na kratko povedano, določen je nov sistem financiranja javne porabe, ki se uresničuje v okviru funkcij republike in občin in pomeni odpravo sistema samoupravnih javnih financ oz. samoupravnih interesnih skupnosti, razen v izjemnih primerih, ki so bili že omenjeni pri prvem vprašanju. Ali je nova davčna zakonodaja primerljiva z drugimi zahodnoevropskimi zakonodajami? Naša nova davčna zakonodaja je primerljiva z drugimi zahodnoevropskimi zakonodajami predvsem glede višine davčnih stopenj. Pri nas se gibljejo stopnje davka od dohodnine med 19 in 45%, v zahodnih državah pa med 5 in 57 %. Davek od dobička pravnih oseb je pri nas obdavčen po stopnji 40%. v sosednjih državah pa se stopnja giblje med 37 in 50 %. Pri tem pa je potrebno dodati, da je splošni standard prebivalcev na zahodu bistveno večji od našega in da je davčna politika le del družbenih procesov. Celovita primerjava z zahodnoevropskimi davčnimi sistemi pa bo možna šele takrat, ko bo davčna reforma do konca izvedena, za kar bo potrebno še najmanj dve leti. Kateri zakoni so bili sprejeti in veljajo od 1. 1. 1991 dalje? Od 1. januarja 1991 veljajo v Republiki Sloveniji naslednji davčni zakoni: zakon o financiranju javne porabe; Zakon o davku na izplačane osebne dohodke; zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje; zakon o spremembah zakona o davkih občanov; zakon o davku na promet nepremičnin: in zakon o dohodnini. Omenjeni zakoni so bili objavljeni v Ur. listu RS št. 47/90 in 48/90). Ti zakoni predstavljajo šele prvo fazo davčne reforme. V letošnjem letu se bo spremenila zakonodaja o davkih, ki se nanaša na dediščine in darila, dobitke od iger na srečo in na premoženje, veljati pa naj bi začeli s 1. 1. 1992. Prav tako naj bi se v letošnjem letu tudi reorganizirala davčna uprava. V začetku prihodnjega leta naj bi začela delovati finančna policija, v katero bi se združili del Uprave za družbene prihodke, del Službe družbenega knjigovodstva in del Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Novi davčni sistem bo namreč terjal učinkovitejše nadzorstvo. Kateri od teh zakonov naše ljudi se posebej zadevajo in bi jim morali dajati čim več informacij o njih? Za naše občane sta najbolj pomembna Zakon o davku na promet nepremičnin in Zakon o dohodnini. Potrebno je podati bistvene značilnosti Zakona o davku na promet nepremičnin in Zakona o dohodnini. Obdavčitvi z zakonom o davku na promet nepremičnin načeloma podlega vsak prenos nepremičnin, razen če gre za prenos nepremičnin iz naslova razlastitev, prenos kmetijskih zemljišč v zvezi z agrarnimi operacijami, prenos nepremičnin v postopkih prisilne izterjave družbenih obveznosti ali za prenos na tuja diplomatska oz. konzularna predstavništva. Stopnja davka znaša 2% od dogovorjene prodajne cene, če le-ta ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu. Po starem zakonu o davku na promet nepremičnin, ki je bil v veljavi do 31. 12. 1990, so se stopnje davka na promet nepremič- nin gibale med 15 in 60%, predpisanih pa je bilo tudi veliko davčnih oprostitev, ki so jih zavezanci uveljavljali v primerih, ko je prodajalec kupnino od nepremičnine vlagal npr. v nakup drugega stanovanja, v poslovni lokal in podobno. Z zakonom o dohodnini je določen nov sistem obdavčevanja dohodkov v Republiki Sloveniji tako, da se dohodki namesto s sedanjimi posamičnimi davki obdavčujejo z enim davkom, ki se imenuje dohodnina. Dohodnina temelji na načelu rezidentstva, kar pomeni, da se pri opredelitvi zavezancev ne upošteva državljanstvo, temveč prebivališče oz. bivališče fizične osebe. Po zakonu o dohodnini je obdavčljiv vsak dohodek fizične osebe, zato se v osnovo za dohodnino vštevajo vsi dohodki iz kakršnih koli virov, doseženih v koledarskem letu. Skupen znesek vseh dohodkov enega leta se lahko zmanjša za doku- mentirane zneske, porabljene za določene namene, kot so npr.: vlaganja v vrednostne papirje, v osnovna sredstva, v stanovanjsko gradnjo oz. v vzdrževanje teh objektov, za kulturne in zdravstvene namene, za izobraževanje zavezanca ipd. Zmanjšanje za omenjene namene pa ne more presegati 10% osnove za dohodnino posameznega zavezanca. Pri odmeri dohodnine se upoštevajo tudi družinske razmere, za kar veljajo posebne olajšave. Za prvega otroka ali za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana se osnova zmanjša za znesek, ki ustreza 8% povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 2%. Dohodnina se odmerja po stopnji od 19 do 45 % z ozirom na višino letne osnove. Da bi se med letom zagotovil priliv sredstev za financiranje javne porabe, bodo občani oz. zavezanci plačevali akontacije dohodnine v obliki davkov od posameznih virov (davek od osebnih prejemkov, kamor spadajo osebni dohodki, pokojnine in prejemki za priložnostno opravljanje storitev po stopnjah od 12 do 30% od ustrezne osnove, ki se zmanjša za 10 oz. 15%, če zavezanec vzdržuje enega oz. več družinskih članov, davek od dohodka iz kmetijstva po stopnji 0% od osnove, ki znaša 50% povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu oz. 8% od osnove, ki presega 50% zgoraj omenjenega dohodka, izhodišče pa je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, davek od dohodkov iz dejavnosti od dobička po stopnjah od 15 do 35% glede na višino dobička, davek od dobička iz kapitala po stopnji 15%, davek od dohodkov iz premoženja po stopnji 15% od ustrezne osnove, in davek od dohodkov iz premoženjskih pravic, prav tako po stopnji 15% od ustrezne osnove. Omenjeni med letom odmerjeni davki, ki predstavljajo podvrsto dohodnine oz. akontacijo dohodnine, se bodo poračunali z odmerjeno dohodnino. Omenjene stopnje davkov od različnih dohodkov so sedaj bistveno nižje od prejšnje ureditve, ko so se stopnje posameznih davkov gibale med 15 in 60% od ustrezne osnove. Z zakonom o dohodnini je ukinjena pavšalna obdavčitev obrtnikov, kar po- meni, da morajo po novem vsi obrtniki voditi poslovne knjige. Ukinjena je tudi registracija računov, ki je bila do konca lanskega leta obvezna za obrtnike, ki so poslovali s pravnimi osebami. Na kaj morajo ljudje posebej paziti, da jim bodo priznane davčne olajšave? Paziti je potrebno predvsem na to, da bodo vsa sredstva, za katere bo občan uveljavljal zmanjšanje osnove za dohodnino, posebej izkazana in dokazana z ustreznimi dokumenti (npr. z računom). Prav tako je potrebno paziti, da se bo račun glasil na ime zavezanca, ki bo olajšavo uveljavljal. Povejte nam konkreten primer! V primeru, da želi npr. občan preple-skati stanovanje in mu je to delo opravil nekdo, ki nima obrtnega dovoljenja, ta občan ne bo mogel uveljavljati znižanja davčne osnove pri dohodnini, saj mu šušmar ne bo mogel izdati računa. Iz tega sledi, da mu znižanje davčne osnove ne bomo priznali in bo torej moral na strošek za pleskanje plačati davek, namesto da bi mu ta strošek odšteli od davčne osnove. Občani bomo morali torej paziti, komu bomo zaupali opravljanje storitev. Kaj nova davčna zakonodaja pomeni za delo Uprave za družbene prihodke? Nova davčna zakonodaja pomeni za davčno upravo bistveno več dela kot do sedaj, z ozirom na to, da so obdavčeni vsi osebni prejemki oz. vsi dohodki, hkrati pa imajo tudi vsi davkoplačevalci možnost uveljavljati davčne olajšave. Račune oz. druge dokumente za uveljavljanje olajšav bomo na Upravi za družbene prihodke morali namreč preverjati in pregledovati. Kakšen davčni servis boste zagotovili za občane? Občane, katerim odmerjamo davčne obveznosti, obveščamo pismeno z okrožnicami, ki vsebujejo ustrezna navodila in razlage. Za vse davke izdajamo tudi odločbe z obrazložitvami, iz katerih je razvidno, zakaj morajo plačati davek in na kakšni pravni osnovi smo mu davek določili. Sicer pa na sedežu Uprave za družbene prihodke občine Domžale odgovarjamo na vsa vprašanja občanov, oz. dajemo informacije v zvezi z njihovimi davčnimi obveznostmi. SLAMICE IZ SKUPŠČINE Eskimke, Eskimi »Spoštovane eskimke, eskimi, pingvin Lipovšek,« je začel svojo razpravo na 7. seji vseh zborov naše skupščine delegat Igor. Nagovor je bil več kot upravičen, morda celo premalo drastičen, saj hi zbrane lahko nagovoril celo tako. kot nagovorijo kadavre v zmrzovalnikih, kjer hranijo trupla. V našem primeru bi šlo za občinska. Kam je šla sejnina? Odgovor je kratek in jasen: 100 odstotno za: kuhano vino in čaj z rumom. Nagnusna laž Nagnusna laž je. da za delegate v času sedme seje ni bilo v ničemer poskrbljeno. Kaj pa ogrevano stranišče s toplo vodo? Je to nič? Pa ti gredo ti packi protestirali, da niso v ničemer poskrbeli zanje..-. Zanimivosti Od Vinka Jerasa smo izvedeli nekaj zanimivosti o stari mami in pa to, da je spravil na »oni svet« luštkanega prašička ter ga ročno dal iz kože. Da je kožo zarezal in je bila zato manj vredna ni lepo, kot tudi ni lepo, da ni nikogar povabil k temu prijetnemu dejanju. Potem se pa Vinko Jeras še upa bahati s prašičkom... Občinske kite Najbolj konstruktiven in konkreten predlog za novo ime glasila je dal uradno imenovani ljudski tribun Vinko Jeras, ki bi mu po slovensko rekli odborniški slwwman. ko je predlagal ime OBČINSKE KITE. Odborniki pa v smeh. saj niti slučajno ni nihče mislil tistih slamnatih... Odborniški joging Nekateri tudi med sejami skupščine skrbijo za zdravje in vitalnost. Nekateri do mikrofona odkorakajo, drugi se pod težo let in problemov pri-vlečejo, nekatere tovarišice pa priskakljajo kot mlade srnice v jutranji rosi. 7. SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV DOMŽALSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Vroč sedemurni šiht v neogrevani hali... \a zadnji seji domžalske občinske skupščine, ki je bila v četrtek. .?/. januarja 1991, so odborniki pregledali aktualnosti gospodarskih gibanj, posebno skrb pa so posvetili kmetijstvu. Obravnave »svoje teme - kmetijstva se ni udeležil kmetijski minister v Preskarjevi občinski vladi Anton DEMOJ/.i.S. ker je dopoldne, istega dne odstopil. Delegati so mu naložili, da o svojem videnju kmetijskih problemov vendarle Spregovori na eni od naslednjih sej. Poslušali so strnjeno informacijo o davčnih novitetah ter glasovali o soglasju, da se osnovna šola Matija Blejal Matevža preimenuje v Osnovno šolo Mengeš. Pogled mi minulo leto in gospodarjenje v njem je \ celoti še nekoliko preuranjen. saj ho po novem za „proračunsko leto veljal Cas od aprila enega do aprila drugega leta'; Poročevalec na seji Skupščine je bil ZORAN KRAM/AR. sekretar sekretariata za družbeno planiranje in razvoj. Kakšni so podatki? Novembra letos je domžalska industrija izdelala za 8% manj kot novembra lani. za Slovenijo pa je ta podatek še nekoliko slabši. Enajst-mesečna proizvodnja je bila za 4% manjša.' v Sloveniji pa kar za dobrih III"..: V zadnjem časti se v vseh okoljih najbolj zanimajo za podatke o zaposlenosti, ki je tudi v naši občini vseslahša. Število iskalcev zaposlitve je vse večje, tako da je v decembru lani bilo nezaposlenih že 1 lfW ljudi. Ce si oh tem zamislimo še tiste, ki so tudi brez dela. n'cvk-1 j učen i v občinske podatke, potem bodo nezaposleni, kot je dejal delegat Marko VRESK. kmalu največja domžalska tovarna. V občini Svinjska skupščinska zgodba (ob razpravi o kmetijstvu v občini) Prašička sem imel: (ustnega, prijetno okroglega, domaččga, živahnega, dobro nafutranega Z repo, peso, korenjem, krom-prijem, fronto. Zaklal sem ga in kožo odpeljal na odkupno postajo. Ker je imel majhno luknjo od ureza, sem dobil borih 2 (dva) dinarja za kilogram kože. Si morete misliti, cela dva dinarja! Niti zapitka v gostilni nisem mogel plačati z denarjem od kože.' Saj bi kožo kje zakopal, ampak sem toliko ekološko ozaveščen, da nisem hotel onesnažiti okolja. Pa ni bilo zmeraj tako! Pred vojno je zamakala streha na naši hiši. Prekriti bi jo bilo treba. In je šla mama, s težkim srcem je šla, v svinjak po 140 kilogramskega pra$iča in ga prodala. Veste, koliko smo dobili denarja? Z izkupičkom smo prekrili polovico strehe na hiši, ki je v temeljih merila 9 x 13 metrov. Zato pa smo tam, kjer smo! (Po motivih zgodbe, ki jo je na 1. seji Skupščine /po obetavnih besedah kmetijskih politikov/ povedal rojak Janka Kersnika, zlatppoljski delegat Vinko Jeras. zapisal I. Lipovšek) je treba čimpreje dati ugodnosti tistim, ki bodo ljudi brez zaposlitve, zaposlovali. Razmislimo tildi o invalidskih delavnicah. Danica MERL1N je povedala, da se za vse večje obremenitve ne oglašamo več. davčni vijak vsebolj privija. saj smo z davčnim sistemom v Evropi, odborniki pa.se obnašajo, kot bi jim bilo vseeno. Stane ORAŽEM je ugotovil, da ima občina vse manj besede, pristojnosti v gospodarstvu prehajajo drugam, konflikti so vse-večji. zato tujcev z denarjem ni in jih najbrž tudi ne bo. ker je stopnja tveganja prevelika. Odbornik Tomaž ŠTEBE je opozoril na neobve-zujoče sklepe, ki jih je pripravil Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj, ter na premajhno konkretnost tako v zadolžitvah kot nalogah IS. pa tudi o finančni pomoči podjetnikom in obrtnikom. Zanimiva, tehtna in polna podatkov je bila razprava Ivana ZUPANA iz L13 Banke Domžale, ki je predstavil denarne tokove in pregledno razgrnil vse probleme, povezane z zadolženostjo in opozoril na vzroke več kot 300 milijonskega primanjkljaja v občini Domžale. Po razpravi, v kateri so se oglasili še; l-'ranc SLADIC (loko). Ivan SENEGAČNIK (Agroemona). Božidar VELKAVRH (Avtoser-vis). so bili sprejeti le načelni sklepi, na osnovi katerih bo moral IS SO Domžale pripraviti konkretnejši program od predlaganega. V kmetijstvu je mnogo problemov Po krajši razpravi, v kateri so delegati I.iberalno-demokratskc stranke predlagali, da se zaradi odsotnosti -ministra« za kmetijstvo ta tema preloži, so delegati upoštevajoč mnenje Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, vendarle začeli razpravo. Gradivo so obširno predstavila ves sklop vprašanj in v celoti povzela stanje v kmetijstvu. Podala sta jih Zoran KRAM-ZAR. sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj, ter njegov pomočnik Irance GORŠE. Jurij BERLOT. predstavnik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke je predlagal vrsto dopolnitev za ureditev stanja v kmetijstvu. Pritegnili so mu tudi drugi. Čeprav so bili razpravljala i gradivom zelo zadovoljni, je razprava segla na preveč področij, se razvlekla na več ur in nastopilo je preveč ljudi, tudi z različnimi mnenji, da bi bilo mogoče strniti razpravo v kakovostne sklepe. Tako pa smo bili navzoči le inventarizaciji domala vseh vprašanj iz kmetijstva, od katerih vsako posebej zasluži posebno obravnavo. Zato se bodo de- legati s problemi kmetijstva še srečali. V razpravi so sodelovali: Jurij BERLOT. Anamarija CERAR. Janez UCAKAR. Ciril SMR-KOL..I. Cvetko BUNC. Dalibof HLADNIK. Janez CERAR. Ljubo PAVLOVIČ. Lojze AV-ŠlC. Jelka HABJAN. Vinko JERAS. Tomaž ŠTEBE in Jože RAZPOTNIK. Davki po novem ~ to bo še vroče Čeprav novosti s področja davčne zakonodaje prinašamo na drugem mestu, je prav. da povemo, tla je njena predstavitev Mirana GRAJZARJA. direktorja Uprave za družbene prihodke vzbudila med delegati kljub mrzli dvorani veliko vroče krvi. Napovedujejo, da bo vroče tudi med občani, ko bodo konkretnosti z delegati prišle med ljudi. 0 časopisu drugič Razprava o Odloku o ustanovitvi časopisa Slamnik bi bila dolga, saj so mnogi tik pred zasedanjem predložili množico amandmajev, ki bi dodobra spremenili vsebino in določilo odloka. Delegati so po glasovanju sklenili, da bodo o tem odločali kasneje. Odslej Osnovna šola Mengeš Na predlog Sveta Osnovne šole narodnega heroja Matije Blejca Matevža je skupščina po krajši, vendar polemični razpravi, z glasovanjem dala soglasje k preimenovanju šole v Osnovno šolo Mengeš. Za zaključek zapišimo še. da je bil sprejet sklep o ustanovitvi začasne komisije za spremljanje sprememb zemljepisnih imen in nazivov javnih ustanov, da so delegati izvolili sodnike porotnike, ki bodo sodelovali v gospodarskem sodstvu in sojenju mladoletnikoi v ter da je bil povišan prispevek za stavbna zemljišča. MB MARJAN TRAVEN, ŠEF ŽELEZNIŠKE POSTAJE DOMŽALE Manj potnikov in tovora Marjan Traven, šef postaje v Domžalah je naš sogovornik. Po rodu je Kamničan, po izobrazbi prometni inženir, po prepričanju, po duši in telesu pa železničar. »Veste,« pove »biti železničar ni poklic, delo, zaposlitev, to je prepričanje, opredelitev, to je poslanstvo. Kdor je enkrat postal železničar, je ostal za zmerom!« Dan, dva po 100 letnici Kamniške proge smo ga povabili k pogovoru. Kolikšen je vaš kolektiv? Kolektiv postaje Domžale šteje 8 ljudi - po pet jih je v eni izmeni. Ti zaposleni so: šef postaje, 4 vlakovni odpravniki (prometniki), transportni komercialist (skladiščnik), kretnik, čistilka in prodajalka vozovnic na postaji v Trzinu. Kakšen je bil promet na progi na dan stoletnice? 28. januarja 1991 je bilo na kamniški progi 16 parov vlakov, torej 32, ki so vozili potnike v obe smeri. Prepeljali so 474 potnikov, tovornega prometa pa je bilo le za 3 vagone. Kako je sicer s prometom? Koliko je na tirih tovorov? Upadajoči promet, tako Pred jutrišnjim dnem Ze kar nekaj časa se ljudje pri nas strahotna sprašujemo, kaj bo jutri. Slovensko ozračje prežema tesnobno spoznanje, da se podira svet, ki so ga zanosni konstruktorji gradili, ne da hi vprašali ljudi za njihovo mnenje in jih povabili, naj sodelujejo pri oblikovanju lastne usode. Zdaj z vsakim dnem postaja bolj jasno, da je bil zgrajen na ideoloških domislicah in volji po oblasti, ne pa na temeljih, ki bi zagotavljali blaginjo, varnost, pravičnost in trajnost ljudem in celotni družbi. Povsem razumljivo je, da se bojimo jutrišnjega dne in se čutimo nebogljene pred njim. Vzrokov za takšno brezup-nost in vdanost v usodo je nedvomno več, med vsemi pa prednjači povojno ukazana oblika medčloveških odnosov in še zlasti družbenopolitičnih. Bivši oblastniki se zagotovo zavedajo razmer, ki so jih pustili za seboj, zato prav nič ne preseneča njihovo nenehno trobljenje, da je sedanja oblast kriva za položaj delavstva. O sveta preproščina! Kot da so popolnoma pozabili, kdo je gradil novega človeka in raj na slovenski zemlji. Precej spretna politična taktična poteza prebarvancev, med katerimi najbolj izstopa gospod, pardon tovariš Jože Smole, ki se mu še najbolj toži po socialističnem samoupravljanju, v katerem so imeli baje delavci zagotovljene pravice, ki so bile naravnost idealne, in je trdno prepričan, da je nova oblast naredila veliko napako, ko se je odločila za zmanjšanje njihovih socialističnih samoupravnih pravic. Zdi se mi, da mu je tako uspelo že skoraj vse slovensko ljudstvo prepričati, da je sedanja oblast proti njim in da jim želi le vse najslabše. Ali je to res? Alije nekdanja oblast res tako zelo ljubila delovne ljudi in občane? Ali jim je bilo res vsem postlano z rožicami, kot nas hoče prepričati opozicija? Alije bilo slovensko gospodarstvo pred spomladanskimi volitvami in po njih res tako, kakršno smo mislili skoraj vsi, da je? Kvaliteta našega življenja je v mnogočem odvisna od gospodarskih razmer in političnega sistema, toda ali je bilo naše prejšnje življenje v socialističnem samoupravljanju res posledica dobrega slovenskega gospodarskega sistema in gospodarjenja? Kdo danes še tako misli? Kdo pravzaprav verjame, da je nova slovenska vlada zmožna v tako kratkem času v primerjavi s petinštiride-setletno vladavino jugoekonomije narediti gospodarstvo takšno, kot se nam danes kaže? Je res narobe, če se še naprej sprašujem? Ali so vse naše »temeljne organizacije združenega dela« ves povojni čas uspešno poslovale, na temelju tiste poslovne morale, ki velja v vseh razvitih državah? Kdo je bil pravzaprav njihov pravi lastnik? Vsi, ampak čisto vsi doživljamo in bomo še doživljali resnico slovenskega gospodarstva, kije v glavnem le posledica slabega gospodarjenja (ne mislim na dobre delavce), zadolževanja čez vsako mero, pri čemer, delavci to prav dobro vedo, so njim ostajale samo drobtinice od tistih pogač, ki so nam jo zaradi znanih razlogov velikokrat spekli v tujini. Sedaj mnogi vidijo našo gospodarsko situacijo le tako: nova oblast in DEMOS sta dokazala edino to, da je že tako ubogo slovensko ljudstvo še bolj obubožalo. Toda šele druga plat medalje odkriva pravo resničnost. Menim, da se iz mojega pričujočega razmišljanja da dovolj razločno prebrati tudi lista druga plat, ki je slovenska javna občila še vedno bolj ali manj rada zakrivajo. BOGDAN OSOLIN v osebnem prometu kot tudi tovornem, nam dela vse več težav. V potniškem prometu smo leta 1986 prepeljali 260.000 potnikov (prodane karte), leta 1990 pa smo prepeljali le še 120.000 potnikov v obe smeri. V tovornem prometu smo leta 1980 naložili 1800 vagonov, lani, t.j. leta 1990 pa le še 800 vagonov. Kje so vzroki za vse manjši tovorni promet? V tovarnah, ki so se še nedvno odločale, da zaupajo svoje tovore železnici, so preveč lagodni, saj se jim zdi prepeljati tovor na postajo in ga tam preložiti na vagone, preveč naporno in komplicirano. Rešitev je v zakonskih določilih, kateri tovori obvezno sodijo ob prevažanju na tire! Tudi žitni silos vse bolj sameva ... Že več kot eno leto ni bilo nobene pošiljke žit za skladiščenje v silosu. Dobavitelji ali prevozniki vozijo pšenico naravnost v mlin Žita. Sicer je objekt njegova last, po nekaterih načrtih pa naj bi to stavbo v perspektivi podrli in na tem mestu prostor uporabili za prometne površine, t.j. za parkirišča ali izvoz iz poslovnega kompleksa. Kolikšna je varnost prometa? Varnost prometa se je zelo izboljšala od tedaj, ko je na progi elektro relejna signalna varnostna naprava. Naša postaja je opremljena z uvoznimi in izvoznimi signali, glavne kretnice imajo električno napajanje. Cestni prehodi so rešeni z zapornicami in polzapornicami. Nesreče ni bilo že več let. Upamo, da je ne bo... ' Kaj pa varnost tistih, ki prečkajo progo na mestih, kjer je prepovedano? Največja nevarnost je prav na postaji, kjer občani naše tire množično prečkajo. Seveda to opravljajo na svojo odgovornost. Niti vsa ustrezna in potrebna opozorila ne zaležejo! Preko tirov hodijo tudi stanovalci Roške ulice, Ulice Urha Stenovca in Železniških blokov. Nekateri starejši se stežka prebijejo preko tirov, zato je to mesto resnično prostor, kjer se utegne zgoditi huda nesreča. Kaj je z gradnjo potrebnega podhoda? Prav zato, ker so obetali, da bo na tem mestu zgrajen podzemski podhod, smo podrli nekdanje skladišče. Podhoda še danes ni in vprašanje je, kdaj ga dočakamo. Gotovo pa je, da je nujno, nujno potreben! M. Brojan Novo slovensko ustavo je potrebno sprejeti čimprej Sprejem nove slovenske ustave je nujen za pospešeno osamosvajanje Republike Slovenije. Pripravljanje predloga mora zato postati prednostna naloga Skupščine, poslancev in političnih strank. Soglašamo, da naj ustava opredeljuje predvsem temeljne pravice in svoboščine človeka in državljana ter državno ureditev. Toda to hkrati pomeni, da mora ustava zagotavljati, da bo Republika Slovenija: - država, v kateri bodo spoštovane človekove pravice, pravice narodnostnih in vseh drugih manjšin, polna enakopravnost žensk in avtonomija civilno družbenih gibanj, v kateri ena ideološka resnica ne bo nadomeščena z drugo; - država, v kateri bodo spoštovani ne le dosežki ustavnih rešitev zapadnih parlamentarnih demokracij, temveč tudi pozitivne pridobitve dosedanjega razvoja, posebej kar zadeva varovanje socialnih pravic, soupravljanje delavcev in uporabnikov javnih služb, lokalne samouprave v krajevnih skupnostih in občinah, vpliv občanov na lasten razvoj in na sprejemanje skupnih odločitev v republiki; - država, v kateri bo parlament pod stalnim nadzorom demokratične javnosti, izvršna in upravna oblast pod nadzorom parlamenta, sodstvo neodvisno in samostojno od vpliva vladajočih političnih strank, država pa strogo omejena v možnih neposrednih posegih v človekove in državljanske pravice in svoboščine. Da bi to zagotovili, je treba skrbno proučiti zahteve in pripombe iz javne razprave ter v osnutek vključiti določbe, ki na zgoščen, vendar nedvoumen način garantirajo tako vsebino ustavne ureditve nove slovenske države. Za Stranko demokratične prenove so pri dograjevanju osnutka ustave najpomembnejše naslednje temeljne opredelitve: - da ustavno izhodišče ni nejasna in dvoumna opredelitev »svetosti« življenja in da preambula poudari zgodovinski pomen NOB za razvoj slovenske državnosti; - opredelitev Slovenije kot države vseh njenih svobodnih in enakopravnih državljanov; pravne države, ki temelji na parlamentarnem sistemu, delitvi oblasti in decentraliziranem odločanju, v kateri so strogo določene omejitve za posege države, sicer pa velja polna svoboda politične, ekonomske in vsake druge iniciative državljanov; in socialne države, ki temelji na delu, soupravljanju, svobodi sindikalnega organiziranja in delovanja ter socialni varnosti; - utrjevanje in nadaljnja širitev pravic italijanske in madžarske narodnosti ter pripadnikov drugih narodov, ki žive v Sloveniji, pa tudi zakonska ureditev položaja etničnih skupnosti; - ustavnopravno varovanje temeljnih socialnoekonomskih pravic vsaj na ravni evropske ekonomske listine; - pravica do zdravega okolja kot ena od temeljnih človekovih pravic. Za zagotovitev tega načela naj ustava jasno opredeli: - pravico vsakega posameznika, da živi v zdravem okolju in dolžnost države, da zagotavlja uresničevanje te pravice, - posebno zakonsko zaščito zemljišč, gozdov, morja, zraka, površin in podtalnih voda. kraškega podzemlja ter morskih in rečnih obal jezer, - posebno zakonsko zaščito plodne zemlje, - možnost za prepoved uporabe posameznih načinov proizvodnje energije, tehnologij ali snovi, ki lahko ogrozijo naravno okolje, - zaščito naravne in kulturne dediščine ter dolžnost države, da skrbi za njeno ohranjanje, - pravica žensk do splava, - skrajno restriktivna ustavnopravna opredelitev možnosti za omejevanje človekovih pravic, zlasti iz razlogov javnega reda in morale. Tudi iz razlogov izjemne in splošne nevarnosti za obstoj države ni mogoče sprejemati ukrepov, ki bi imeli za posledico omejevanje političnih pravic državljanov ali njihovo neenakopravnost zaradi političnega prepričanja: - ustavno določena pravica do soupravljanja pa tudi soodločanja davkoplačevalcev pri poslovanju javnih služb; - ustavnopravna določitev temeljnih okvirov uveljavljanja lokalne samouprave, v sedanjih krajevnih skupnostih in občinah; - pravica regionalnih skupnosti, da pomembno vplivajo na urejanje vprašanj, od katerih je odvisen razvoj pogojev dela in življenja v njegovih okvirih; - uveljavitev parlamentarnega sistema, v katerem mora biti z volilnim sistemom, strukturo parlamenta in načinom odločanja zagotovljeno, da imajo predstavniki lokalnih in regionalnih skupnosti organiziran vpliv na sprejemanje odločitev v državi. Podpiramo manj številen parlament. Podpiramo rešitve, ki poudarjajo vlogo državnega zbora in ne rešitve, ki hočejo predsednika republike spremeniti v nosilca izvršne oblasti, ki postavlja vlado, ki je odgovorna njemu, ne pa parlementu. Relativno stabilno vlado naj zagotavljajo strankarske koalicije, ne pa manjšinska podpora poslancev; - volilni sistem, ki bo omogočal, da so glede na podporo volil-cev v parlamentu proporcionalno zastopane vse politične stranke; temelje volilnega sistema mora urediti že ustava; - Postopna demilitarizacija Slovenije, za kar mora podlago postaviti že ustava; slovenski obrambni in zaščitni ne pa vojaški sistem mora služiti le obrambi nedotakljivosti meja in celovitosti ozemlja, ne more pa služiti za agresijo na drugo državo niti smejo biti obrambne sile uporabljene za obrambo ustavne ureditve. Ugovor vesti, tudi zaradi mnenjskih in političnih opredelitev, mora biti opredeljen kot temeljna človekova pravica; - ustavne ali zakonske rešitve, ki določajo temeljne pravice državljanov in ki predstavljajo temelje demokratičnega političnega sistema se lahko sprejemajo le z 2/3 večino vseh poslancev; - nova ustava se sprejme z referendumom. Pred njenim sprejemom se z ustavnim zakonom predvidi rok za izvedbo volitev v nov parlament samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Skrajni rok za sprejem ustave je s plebiscitom dogovorjen 6 mesečni rok, še sprejemljiv rok za izvedbo novih volitev pa je 3 mesece po razglasitvi ustave Republike Slovenije. Volitve v organe lokalne samouprave in za predsednika Republike so časovno ločene od parlamentarnih volitev. - Zavzeli se bomo, da se tudi z ustavnim besedilom poudari enakopravnost med spoloma. STANE ORAŽEM OB RAZPRAVI 0 OBČINSKEM POROČEVALCO Kdo in Kako nam bo oblikoval informacije? Potem, ko si je vladajoča koalicija Demos s skupščinskim udarom 26. septembra 1990 hotela podrediti tudi edini vseobčinski časopis, tečejo reči po starem. Občinskega poročevalca šc vedno ureja stari uredniški odbor. novi. imenovan na začetku jeseni, pa šc vedno deluje le na papirju. Spet se je pokazalo zgrešeno taktično načelo nove oblasti, da je treba staro (čeprav dobro deluje) zamenjati za vsako ceno. No. novi uredniški odbor je po štirih mesecih uspel pripraviti predlog odloka o občinskem časopisu in temeljno vsebinsko zasnovo časopisa. Čeprav sem že pred zasedanjem zahteval, da se predlog umakne in besedilo ponudi občanom najprej v javno razpravo, šele potem pa o njem odloča na Skupščini, predsednik in Predsedstvo moje pobude nista upoštevala. Na srečo so delegati delovali bolj zrelo in na seji predlog odloka zavrnili. Kateri razlogi so me sodili v zavračanje predloga: 1. Ker časopis normalno izhaja, ni nikakršnega razloga za » h o - r u k « s p re m i n j a n j e. 2. Dokumenti (odlok in vsebinska zasnova) so nedodelani in neprediskutirani in zato slabi. 3. S takšnim odlokom, kot je bil predlagan, bi dobili politično-propagandni časopis (ki ga občina ne rabi), ki bi ga plačevali vsi občani, o njem in v njem pa bi odločala(e) samo vladajoča(e) stranka(e). In kateri so najbolj sporni deli osnutka odloka, ki bo opredeljeval izhajanje časopisa? a) Več členov postavlja v ospredje politične stranke in organe občinske skupščine. Taka opredelitev bi bila na mestu, če bi šlo za glasilo politič- nih strank ali Skupščine. Ker pa gre za GLASILO OBČINE DOMŽALE, ne bi smeli favorizirati političnih strank v njem: saj stranke niso alfa in ornega demokracije in življenja v naši komuni. b) Časopisni svet. ki zagotavlja družbeni vpliv na programsko zasnovi) in uredniško politiko, naj bi bil sestavljen iz Predsedstva Skupščine občine Domžale in predsednikov političnih strank, ki so v parlamentu. Ker je Poročevalec praktično edino, splošno občinsko informacijsko sredstvo, se zavzemam za časopisni svet. v katerem bi bilo manj »politikov«, zato pa predstavniki društev (mimogrede: poznam precej društev, ki imajo več članov kot pa marsikatera skupščinska stranka), predstavniki neodvisnih delegatov v skupščini, kakšen predstavnik iz podjetja in seveda predstavniki bralcev (izbrali bi jih po načelu: nekaj z razvitega zahoda, nekaj z vzhoda občine). Le na ta način bi v časopisu zagotovili širino in pluralnost. c) Podobno je z uredniškim odborom, kjer predlog predvideva razdelitev položajev glede na zastopanost strank v občinskem parlamentu. Tudi argumenti proti takemu gledanju so podobni. Dodajam le še prepričanje, da uredniški od- VABILO NA SPOMINSKO SVEČANOST Občinski odbor ZZB NOV Domžale, skupaj s krajevno organizacijo ZZB NOV Ihan, vabi vse občane, da se v čimvečjem številu udeleže spomina na padle borce v tragediji na Oklem februarja leta 1944 v soboto, 23. februarja. Zbirališče bo v Dobovljah ob 9.30. uri, nato pa bo skupen odhod na prizorišče prireditve na Oklo ob 10. uri. VSI STE LEPO VABLJENI! bor ne more biti politična koordinacija, ampak strokovni organ pišočih in izdelave časopisa vsaj malo vajenih ljudi, poleg tega tržno naravnanih, saj je treba kakšen dinar dobiti tudi s prodajo prostora v glasilu. Pomembno je tudi. da so člani odbora samostojni, pokončni, svoji vesti in bralcem odgovorni posamezniki, ne pa podaniki trenutnih muh in vetrov v stranki. Seveda nimam nič proti temu. da so člani strank, a zavedati se morajo, da bi časopis (kot edini občinski instrument »neodvisne javnosti«) moral biti na političnem polju predvsem kritičen do oblasti in njenih ukrepov, ne pa zagovornik in hvalilec. Sicer se nam bo dogajalo (tako kot v zadnjem Poročevalcu), da se bodo oblastniki po večkrat priglašali k besedi in zasedali po cele prve strani. Povejte, ste že videli časopis, v katerem bi Kučan. Bučar. Peterle ali kateri od predsednikov strank (v času svojega mandata) napisali po cele strani?! č) časopisni svet naj bi se spreminjal po vsakih volitvah. Mislim, da je nesmiselno menjavo časopisnega sveta vezati na volitve. S takim predlogom ravno nakazujemo, da naj bi bil časopis med volitvami samo trobilo tistih, ki so trenutno na oblasti. d) Podpiram predlog LDS, da je pred oblastjo treba zaščititi tudi glavnega in odgovornega urednika in o njuni (ne)zaupnici odločati tajno. e) Dokler Poročevalec nima alternative v občini (bodisi radia, kabelske televizije ali privatnega časopisa), je treba omejiti izključno pravico odgovornega in glavnega urednika, da odločita, kaj bo objavljeno in kaj ne. Menim da bi za desetvrstična vprašanja, replike, mnenja in odgovore moral biti med pismi bralcev vedno prostor. Toliko z moje strani. Opozarjamo bralce, da razprava o Poročevalcu še teče in je sedaj čas. da sodelujejo v njej. Delegat iz vašega okolja ima vse gradivo, če želite, sem vam ga pa pripravljen fotokopirati. IGORLIPOVŠEK IZ OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Posvet sindikalnih zaupnikov podjetij orgailizacij V četrtek', 31. januarja letos so se v Domžalah zbrali sindikalni zaupniki, podjetij in organizacij občine Dorriždle. \ Uvodna točka posveta je bila informacija o poslovanju podjetij v občini Domžale. Informacijo je podal podpredsednik IS SO Zoran Kramžar. Tudi nad domžalsko občino lebdi tesnoba Razmere domžalskega gospodarstva so kritične. Proizvodnja upada, izgube se večajo, čedalje^ več je podjetij, ki imajo blokirane račune, število nezaposlenih vztrajno raste. Vse se trese, vsepovsod poka, pomoči, kaj šele rešitve pa od nikoder. Tudi nad občino Domžale, ki je nekdaj slovela kot ena najnaprednejših, po kateri naj bi se zgledovali, lebdi tesnoba. Nihče ne zna povedati, kaj se bo zgodilo jutri. Občinska vlada spremlja stanje in ponuja sklepe, ki so zgolj deklarativnega značaja ter se zgovarja na republiško vlado. In kaj dela ta vlada? Ta vlada pa se ukvarja s politiko, vodenje gospodarstva pa prepušča samoiniciativi. Ob vsem tem pa se znova kaže izredno visoka zavest delavcev, ki še vztrajajo in se zadržujejo, da ne stopijo na cesto. Da je socialni mir. Toda do kdaj? Revščina pritiska na ljudi. Plače, ki jih prejemajo delavci ne pokrijejo več niti minimalnih stro- škov za preživetje, nadomestila za čas bfezposel-. nosti pa se iz dneva v dan krčio. In kaj preostane sindikatom? Zavedamo se, da v tem trenutku.poštene plače ne moremo izsiliti na tovarniškem dvorišču in noben sindikat ne more obljubiti, da jo bomo dobili že prihodnji mesec. Zato pa hočemo program razreševanja krize, ki bo vsakodnevno dokazoval, da se začenja obdobje boljšega in učinkovitejšega gospodarstva, saj imamo dovolj zategovanja pasu za prazen nič. Ne moremo razumeti odnosa vlade in nekaterih poslancev v parlamentu do naših predlogov in zahtev. Res smo v veliki krizi, vendar kriza ne sme in ne more biti izgovor za ukinitev vseh pravic delavcev. Če se že zgledujemo po Evropi, se zgledujmo še po evropski delavski zakonodaji. Vztrajali bomo, da se bodo te pravice uresničile. Naša poslanca proti sindikatom v skupščini Kako? Če ne bomo dosegli pravic z demokratičnimi sredstvi, bomo morali žal pozvati delavce k stavkam in drugim oblikam pritiska. Delavcem bomo morali tudi predlagati, da glasujejo o odpoklicu vlade in poslancev, ki nas zastopajo v parlamentu in so protidelavsko in protisindikalno nastrojeni. ■t Tako oceno zaslužita tudi poslanca naše občine gospod Schvvarzbartl in gospod Tomažič. Gospod Schvvarzbartl je na zasedanju skupščine ob sprejemanju delovnopravne zakonodaje celo predlagal naj bi sindikati v prihodnje ne nastopali v skupščini...... , .. Sindikati občine Domžale se bodo organizirali v območno organizacijo Na podlagi programskega, dokumenta in interesa sindikatov. podjetij in organizacij se bodo obrribčni odbori sindikatov dejavnosti in sindikati podjetjih in organizacij povezali v območno organizacijo sindikatov Domžale: Ta povezava sindikatov občine Domžale pomeni teritorialno obliko organiziranosti. Ta oblika bo v praksi v bistvu predstavljala strokovni servis za člane in organizacije sindikatov na območju občine Domžale in pa prostor za ugotavljanje skupnih vprašanj delavcev ter razumnega in demokratičnega soodločanja o tem, kako, kdaj in s kom jih bodo delavci urejali. V okviru območne organizacije oz. servisa bo zagotovljena 1. članom sindikata: - pravna pomoč in zastopanje v sporih iz delovnega razmerja - enkratna denarna in materialna podpora v skladu s pravilnikom in v okviru finančnih možnosti - organiziran oddih in rekreacijo v počitniških kapacitetah v Moščeniški Dragi, Bohinjski Bistrici in Izoli - koriščenje ugodnosti preko delavske hranilnice - druge pravice in ugodnosti skladno z dogovorom s sindikati 2. sindikatom podjetij: - strokovna pomoč njihovim organom pri uveljavljanju pravic iz kolektivne pogodbe - strokovna pomoč pri organizaciji njihovih aktivnosti v skladu s programom sindikatov dejavnosti in območne organizacije . - strokovna pomoč in kolektivno pravno zastopanj^ njihovih članov v primeru stečaja ali likvidacije.podjetja, . - izobraževanje sindikalnih zaupnikov - izobraževanje članov sindikatov, ki so člani soupravljanja y podjetju. 3: območnim odborom sindikatov dejavnosti: - strokovna pomoč pri pripravi potrebnih gradiv za seje njihovih organov*'' ' ' - strokovna pomoč'pri uveljavljanju in uresničevanju programa dela - pretok informacij" - pogoje, za njihovo delovanje (prostor, teh-nično-administrativna opravila, idr.). Značilnost te oblike organiziranosti pa je ta, da bo območna organizacija sindikatov občine Domžale povezovala vse sindikate v občini Domžale. Ta povezanost je nujna, saj gre za ohranitev minimuma pogojev za osnovne življenjske in delovne koristi delavcev. Glede minimalnega prvinskega varstva delavcev med sindikati pa ne more biti nasprotij. V nadaljevanju posveta so člani sprejeli informacijo odvetnice občinskega sindikalnega sveta Jagode Cujnik o spremembah zakona o delovnih razmerjih ter zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ob koncu svojega delovnega srečanja pa so sindikalni zaupniki sprejeli še dogovor o pripravi in izvedbi članskih sestankov. j arnuŠ Podjetništvo -izhod iz gospodarske krize Prenekatera dejstva nas vodijo k zaključku, da Slovence podjetništvo zanima in da v zasebnih podjetjih vidijo možnost lastnega izhoda iz gospodarske krize. Če pogledamo Slovenijo, ugotovimo sledeče: Slovenci so po podatkih iz začetka leta ustanovili 11.609 zasebnih podjetij, od tega 11.470 družb z omejeno odgovornostjo, 124 s popolno odgovornostjo, eno komanditno, deset delniških družb, preostalo pa druge oblike družb. Konec leta 1990 so bila v Domžalah 403 podjetja, ki so imela odprte redne in začasne žiro račune pri SDK, od tega je imelo 337 podjetij odprte redne žiro račune. Od teh podjetij je 73 registriranih s področja industrije in rudarstva, 5 podjetij s področja kmetijstva in ribištva, 14 podjetij s področja gradbeništva, 3 podjetja s področja prometa in zvez, 91 podjetij s področja trgovine (42 podjetij s področja trgovine na drobno, 46 s področja trgovine na debelo ter eno podjetje s področja zunanje trgovine), 7 podjetij s področja gostinstva in turizma, 29 podjetij s področja obrti in osebnih storitev, 175 podjetij s področja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev ter 6 podjetij s področja izobraževanja, znanosti, kulture in rekreacije. Splošna značilnost je, da se je velika večina novih podjetnikov odločila za storitev in trgovino, le manjši del pa za proizvodnjo, gradbeništvo in kapitalsko zahtevnejše dejavnosti. To je mogoče pripisati zlasti nizki kapitalski moči prebivalstva. Lansko leto smo bili torej priča burnemu razcvetu zasebnega podjetništva, saj je bilo konec marca ustanovljenih približno 100 podjetij, v začetku maja 157 podjetij, v začetku avgusta 302 podjetji, sredi septembra 318 ter v decembru 403 podjetja. Seveda ni mogoče trditi, da vsa ta podjetja delujejo s polno paro, nekatera so ostala samo na papirju, nekatera pa zelo uspešno poslujejo. Iz periodičnih obračunov za prvih devet mesecev leta 1990 je razvidno, da je v tem obdobju poslovalo 140 podjetij, ob polletju je bilo takih 84. Nekaj od teh podjetij je pravih podjetniških uspešnic, za katere je značilno, da so nastala v zadnjih nekaj letih ter dosegla uspešnost in hitro rast že v začetni fazi. Ta podjetja so imela že od samega začetka trdno predstavo o tem, kaj želijo doseči, pri za- stavljeni viziji pa vztrajajo še danes. Po periodičnem obračunu za obdobje januar - september 1990 med najuspešnejša podjetja lahko uvrstimo: 1. s področja industrije: A&O SISTEMI iz Spodnjih Jarš, CMC iz Domžal, NADJA iz Homca, ELTEN iz Srednjih Jarš, EDIGS iz Mengša in ULTRA iz Mengša; 2. s področja gradbeništva: UNICOP iz Trzina in INCO iz Dragomlja 3. s področja trgovine: RO-DEX iz Rov, MENGROS iz Mengša, AB MARKETING iz Domžal, AICO iz Domžal, MA-PIS iz Preloga, CASTEL iz Doba in IMPULS iz Domžal; 4. s področja obrti in osebnih storitev: IKO, FE-GO, TESNILA; 5. s področja finančnih in poslovnih storitev: CEDAM iz Domžal, AGROMERCAT iz Trzina, URŠIČ iz Domžal, TEHNO INŽENIRING iz Homca, KEMIS iz Radomelj, MATOSS iz Mačkovcev, PRO-ING iz Domžal, KNISER iz Mengša in KARLOVŠEK iz Domžal. Njihov delež v skupnem prihodku gospodarstva občine je v prvih devetih mesecih znašal 6,7% (ob polletju 4,1%), v dohodku 1,7% (ob polletju 0,9% ter v številu zaposlenih 1,6 % (ob polletju 1%). Tudi v Domžalah imamo torej podjetja, ki so prebrodila prve začetniške težave, kar je razvidno iz njihovih rezultatov, iz njihovega prometa. Njihova aku-mulativnost je praviloma zelo visoka, nadpovprečna za svojo panogo. Številna od najuspešnejših zaposlujejo tudi že nekaj delavcev, kar je zelo pomembno pri naraščajoči brezposelnosti, ki je v domžalski občini dosegla že številko 1169. Zavedati se moramo, da je večina teh podjetij nastalo z minimalnimi zagonskimi sredstvi, kar pomeni, da so morala biti izredno inovativna, vztrajna, iznajdljiva, itd. Prenekatera podjetja pa na takšen razcvet še čakajo. Širina njihovega razcveta pa je odvisna od stimulativne davčne zakonodaje (nova davčna zakonodaja za novoustanovljena podjetja do treh let predpisuje nižje davke na dobiček, olajšave pri zaposlovanju delavcev, itd.), od informacijske infrastrukture (npr. informacijski sistem Drava, ki se je že predstavil v naši občini), od ugodnejšega kreditiranja (Občina Domžale že dodeljuje ugodne kredite za spodbujanje podjetništva in obrti, do sedaj je bilo podeljenih okrog 2.900.000 din kreditov), od rizičnega financiranja (A banka, Nova banka, Slovenska investicijska banka v Ljubljani) ter od ustreznega usposabljanja in izobraževanja. Lahko torej zaključimo, da se v Domžalah podjetništvo uspešno razvija, da njihovi rezultati v strukturi celotnega gospodarstva predstavljajo sicer majhen delež, toda ne več zanemarljiv, poleg tega pa je ta delež v stalnem porastu. MILAN PIRMAN O imenu mengeške osnovne šole Razpravi In sklepanju zborov občine o imenu mengeške osnovne šole na rob Na zadnjem zasedanja skupščine občine Domžale smo imeli delegati kar precej dela z navidez nepomembnimi zadevami. Ena od teh je bila tudi potrditev sklepa o spremembah m dopolnitvah statuta OS narodnega heroja Matija Blejca-Matevža Mengeš, kajti Svet šole je (povsem legalno) sklenil spremeniti ime šole. skupščina pa naj bi potrdila (druge pristojnosti sploh nima) omenjeni sklep. Samo to je bila njena naloga. In v čem je bil problem? V tem. da so bili komunisti, pardon. prenovitelji (nikakor se ne morem navaditi na njihovo novo ime. gotovo pa je takšnih, kot sem jaz. kar precej), proti temu. povsem po zakoniti poti predlaganemu sklepu. Pa pojdimo lepo po vrsti. Zakon n osnovni šoli \ 25. členu določa, da ima osnovna šola svoj statut in da skupščina občine, ki je usta-novitelj osnovne šole. daje soglasje k temu statutu. DAJE SOGLASJE! Se pravi, da se ne sme »vtikati« v delo Sveta šole in ostalih organov osnovne šole. Prav temu pa so oporekali komunisti, pardon. prenovitelji, češ. da Svet šole ni tisti organ, ki hi to lahko predlagal ali zahteval, da so v ozadju neki drugi interesi, da je sedanje ime osnovne šole primerno, da je omenjeni borec umrl za domovino, da je bil prebivalec Mengša in še hi lahko našteval njihove »dobronamerne« argumente. Predlog sklepa Sveta šole pa se je glasil: Svet Osnovne šole narodnega heroja Matija Blejca-Matev ža je v skladu z 49. členom statuta šole IS. decembra IV90 sprejel statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Osnovne šole narodnega heroja Matije Blejca-Matev ža. v katerem predlaga, da se spremeni 4. člen statuta tako. da je novo ime osnovne šole OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ. V skladu s statutom je statutarni sklep veljaven, ko k njemu sprejme soglasje tudi Skupščina občine Domžale. In kakšno je moje mnenje in komentar k temu'.' Epigrami OTROCI, ZBIRAJTE (Izlet se bliža) Za sto kil starega papirja: din 40 dobiš, za 200 kil železa - jih 30 dobiš. To boza porcijo, dve - sladoleda, v veselje, zadovoljstvo celega razreda. DOSTOJNOST PA TAKA Novinarji so danes čudni tiči, saj večkrat kar nakladajo — na kres. Ko skaže se, da marsikaj ni res, pa se nihče nikdar ne opraviči. REŠUJEMO VPRAŠANJA Res, čudno pojmovanje -ko stanje je vprašanje. Pogum, ti, reševalec in vsakodnevno reševanje. IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE, KO JE TISKARSKI ŠKRAT NASLOV PRILEPIL K DRUGEMU EPIGRAMU Torej: ZAVZETO Tukaj je ZAVZETO - nimaš fora! Le kako naj bomo že svobodni, ko pa toliko je mest zavzetih in ZAVZETO toliko prostora. FRANCE CERAR Osebno mislim, da je Svet šole ravnal povsem v skladu s svojim statutom, da je uporabil pravilno proceduralno pot in da je upravičeno pričakoval sprejetje sklepa na zasedanju skupščine. Sklep je sicer šel »skozi«, vendar niti slučajno z lahkoto, čeprav, kot sem že navedel, skupščina nima druge pristojnosti, kol »požeg-nati« takšne sklepe. Pred sprejetjem pa se je razvnela prava politična bitka, v kateri sta se spopadla stari, totalitarni, komunistični režim z vso 45-letno oblastniško argumentacijo in predstavniki nove. na prvih povojnih demokratičnih volitvah od ljudstva izbrane oblasti. Z veseljem vam sporočani, da smo si izborili to politično bitko, čeprav ž malce grenkim priokusom, kajti tudi nekateri naši poslanci so nasedli komunistom, pardon. prenoviteljem. To pa samo dokazuje, kako se da v dolgih letih enostranske oblasti izšolati (usmeriti) človeka, da misli tako kot... Vse to sem napisal predvsem zaradi tega. ker je naš poslanski klub (SDZ - Slovenska demokratična /veža) že sredi lanskega leta predlagal ustanovitev posebne komisije v okviru Skupščine občine Domžale, ki bi se ukvarjala samo z problematiko imenovanja in preimenovanja spornih imen. Osnovna šola Mengeš je sklep posli! i se pred formiranjem te komisije (mimogrede: omenjena komisija je bila potrjena šele na tem zasedanju, se pravi, da bo preteklo kar precej vode. pfedno se bodo pokazali rezultati te komisije), ker je sama ugotovila, da je bilo v naši enopartijski zgodovini storjenih precej krivic, ki so služile samo temu. da je sistem, lak kot je bil. vsaj na zunaj kazal moč in neomejeno oblast. Kaj menite, zakaj so morala biti vsa imena pomembnejših stavb in ulic povzeta iz NOB in kasnejših realsocialističnih reform? Jaz. prav tako pa tudi večina ljudi, katero poznam, predlagamo, da naj bi stavbe in ulice nosile imena znamenitih Slovencev (med slovenskim narodom je veliko pomembnih pesnikov. pisateljev. arhitektov. matematikov, fizikov itd., ki so vredni tega. da njihova imena krasijo ulice in objekte), kar pa se tiče poimenovanja ulic. šol. ustanov itd. z imeni politikov. menim, da naj pravo vrednost le-teh pokaže zgodovina. Zato si Zakaj smo bili proti spreminjanju imena šole v Mengšu? Poslanci Stranke demokratične prenove smo na zadnjem skupščinskem zasedanju glasovali proti spremembi imena osnovne šole v Mengšu, ki nosi ime po Matiji Blejcu Matevžu. Bili smo sicer preglasovani, pa vendarle nas argumenti niso prepričali. Res je sicer, da je pobuda prišla s strani Sveta šole in da je prav. da o tem odločajo tisti ki se jih neko imt najbolj tiče. Zato je prav. da se upošteva mnenje Mengšanov. Toda: 1. Samo eno točko pred tem smo' izglasovali pobudo za ustanovitev občinske komisije, ki bo bedela nad spreminjanji imen in novimi poimenovanji. Torej hi bilo prav in logično, da ji zaupamo in ji damo tudi to preimenovanje v presojo. Hiteti pri tako občutljivih stvareh ni pametno. 2. Ob predlogu nI bilo nikakršne argumentacije, dejstev, zakaj ime ni več primemo. Sami smo si poiskali v Enciklopediji Slovenije podatke in ugotovili, da je bil Blejc Meng-šan. protifašistični borec, ki je padel v spopadu z Nemci že pozimi leta 1942. Torej po naši sodbi pogumen (narodni heroj) Slovenc. ki je za našo svobodo v resnici in ne le v besedah dal življenje. Ni se kompromitiral z nobenimi revolucionarnimi grehi kasnejših časov. Ko smo povprašali ali morda predlagatelji razpolagajo s kakšnimi novimi zgodovinskimi dejstvi, nam teh ni nihče predložil. Torej se sramujemo poštenih, pogumnih, svobodomiselnih ljudi. 3. Menimo, da je v občini veliko bolj spornih poimenovanj (tudi šol) in da je nesmotrno, da se preimenovanja začnejo kar povprek in brez premisleka in upoštevanja strokovne javnosti (zgodovinarji, geografi, jezikoslovci...). V kolikor delo komisije za preimenovanja imen ulic. krajev in ustanov, ne bo temeljilo na takšnih osnovah, potem mi ne bomo sodelovali pri njenem delu. Starih bedarij naj ne nadomeščajo nove. utemeljene zgolj / drugo barvo. Podpiramo nevtralna in »večna«, torej neideološko obarvana poimenovanja, toda delajmo premišljeno. Poslanski klub SDP bom z vsemi močmi prizadeval, da se »očisti« vse sporne ulice in stavbe, kajti vsi skupaj čutimo nek moralni dolg vsem po krivici zatiranim in »moralno-politično oporečnim« zaslužnim predstavnikom zgodovine. Naj nas nova oblast razveseli vsaj s takšnimi drobnimi dejanji, kajti nekaj časa bomo morali (predvsem zaradi zaslug komunistične dogovorne ekonomije in zgrešenih naložb) živeti na robu življenjskega minimuma. Kar naj vpijejo: NE PREIMENUJTE JIH! Enopartijski sfttem se ne bo ponovil. NIKDAR! JANEZ ST1BRIĆ RAZMIŠLJANJE »Evropa« je način življenja! Kadar prestopimo severno mejo in se znajdemo v sosednji Avstriji, je vse, kar na hitro opazimo in vidimo, urejeno, čedno, čisto, prepleskano, prebeljeno - obnovljeno ali vsaj vzdrževano. Tam tudi ni vidne razlike med državno in zasebno lastnino. To so ceste s komunalnimi objekti, cestni prometni znaki in table z napisi, obcestne zaščitne ograje, cvetlični nasadi, različni drugi objekti in stavbe - mi bi rekli: »Saj izgleda, kot da bi bilo vse to zasebna lastnina.« Predvsem skrbno so prenovljene in urejene obcestne kapelice in znamenja. Vse to gre v čast in ponos urejeni deželi ter delavnim, redoljubnim in kulturnim ljudem, ki so imeli in še imajo srečo, da živijo v državi, ki se je po vojni rešila vzhodnjaškega in južnaškega vpliva. Čistoča kot stil življenja... Če zaideš v nakupovalne centre evropskih mest, kar ostrmiš. Izložbe, da imaš kaj videti. Gledaš pa skozi šipe, ki so čiste kot solza. Medeninasti deli vrat se že svetijo, pa jih spet in spet čistijo. Nikjer nobenega prahu ali umazanije. Prijazni trgovci te čakajo na pragu in vabijo na nakup. Še pred petdesetimi leti smo si bili s temi ljudmi, njihovimi navadami in načinom življenja na isti »valovni dolžini«. Tudi, kar zadeva urejenost, skrbnost, prizadevnost in delavnost, predvsem pa miselnost, smo si bili v glavnem kar vštric. V zadnjih petdesetih letih pa nas je Balkan balkaniziral. Kmetje so bili prva leta po vojni zradirani, delavci pa prepričevani, da so lastniki tovarn, v glavnem pa da »široke ljudske množice« o vsem odločajo. Res, za vse smo skrbeli vsi - in nihče. Produkt ali vsota vsega pa sta duhovno in materialno obubožanje. Od vrha totalitarnih oblastnikov do zadnjega »uživalca« socializma - vsi - smo se obnašali površno, neodgovorno in zanikrno. Oblast je bila vsa povojna leta do drugorazrednih državljanov mačehovska, slabi državljani pa smo bili oboji - prvorazredni kot drugorazredni. Z državo smo delali in ravnali kot svinja z mehom. Navadili smo se »štamparije«. Se danes pa: »stara navada - železna srajca«! Ob cestah... Ko se voziš po naših cestah, vidiš polomljene prometne znake, poškodovane napisne table in razbite zaščitne obcestne ograje. Ulice in ceste so smetne, veter pa še spomladi raznaša jesensko listje, ki ga avtomobili, kolikor ga ne raz-piha ob rob pločnika ali za obcestne ograje, vztrajno melje in ga s prahom dviga v ozračje. Povožena žival ostane na cesti tudi več kot teden dni, enako je z razbito steklenico ali z razbitim in zdrobljenim steklom po prometni nesreči. Za traktorji, s katerimi kmetje v deževnem vremenu vozijo na njive, pride na ceste veliko blata in prsti, kar je za promet zelo nevarno. Vse skupaj pa izpere šele prvo večje deževje. Ob cestah so polomljeni ali poruvani zimski markirni koli, najde pa se tudi prevrnjena kanta s smetmi. Ob parkirnih prostorih lahko preko vsega leta gledamo povožene in blatne zelenice. Ceste in ulice pa »krasijo« tudi s plevelom preraščene, prerjavele, polomljene in razpadajoče obcestne ograje. Če bi...pa ni! Cesta od Radomelj do Duplice je predvsem za kolesarje in slučajne večerne pešce že kar Življenjsko nevarna, saj se na asfaltnem delu ceste komaj srečata dva osebna avtomobila, vozijo pa seveda tudi tovornjaki, avtobusi in traktorji. Ob robu ceste je oddrobljen asfalt Z ostrimi in globokimi udarnimi jamami, lamaste bankine v zadnjih letih posujejo večinoma enkrat na leto, vse to pa avtomobili v dobrem mesecu spet razkopljejo. Asfalt se drobi, ostri robovi in jame pa se množijo in rastejo kot gobe po dežju, in to vse do naslednje pomladi. Dokler ta cesta ne bo razširjena (asfalt!!), naj bi dežurni cestar urejal in posipaval bankine vsak mesec, po potrebi pa tudi na štirinajst dni. To delo bi bilo še vedno desetkrat cenejše, kot znesejo škode na presekanih avtomobilskih gumah, da o kakšni nesreči sploh ne govorimo. Vhod v hišo je lahko... Poglejmo še naše javne stavbe. Nekatere imajo glavna vrata, ki že leta in leta niso videla ne cunje in ne čistilnih sredstev. Šipe so redkokdaj čiste. Umazani podboji in okviri nič ne krasijo imena stavbe. Polomljene so tudi kljuke in pokvarjeni sistemi zapiranja. Častna izjema so nekatere zasebne trgovine kot tudi sadjarnice, ki jih imajo prijazni in ustrežljivi Albanci. Dokaj mizerna so avtobusna postajališča s svojimi večinoma 70 cm visoko montiranimi sedeži. Tudi s čistočo na postaji in okoli njih se ne moremo pohvaliti. Približajmo se Evropi, ona se nam ne bo! Razpadajoča in pozabljena obcestna znamenja in kapelice tujcev in turistov nič kaj ne vabijo v našo tako opevano deželo. Pohvale vredno je le nekaj izjem. To so župnije ali posamezniki in tudi že vaške skupnosti, ki obnavljajo ali na novo pozidajo podrta ali razpadla znamenja. Pri vsem tem pa na vsakem koraku slišimo ocene, kako nas Evropa že kar pričakuje. Res moramo priti skupaj - toda Evropa se ne bo spremenila. Prilagoditi in spremeniti se bomo morali mi. Pota in načini pa ne bodo ne hitri in ne kratki. Toda v Evropi smo že bili in edini smisel je, da tja spet pridemo. FRANCE CERAR AKTUALNA TEMA Družbena lastnina v megli? (Kar je bilo doslej naše, bo poslej moje!) Zadnji čas mnogo govorimo o spremembah v naravi lastnine. Tako so si domislili nov izraz lastninjenje, kar naj bi bil proces spreminjanja narave lastnine. Iz družbene -naj bi postajala zasebna. . . , Poznamo pa poleg lastninjenja še njegovo posebno različico: ko je »lastninjenje« tudi in predvsem tatvina... Jesensko neurje v občini Domžale je povzročilo takole razdejanje. Foto: I. Lipovšek JESENSKO NEURJE V OBČINI 00MŽALE SKOZI NEKATERE ŠTEVILKE Od poplav je minilo ie dobre tri mesece in prav je. \da potegnemo delno črto podnje. Največjo škodo so v zahodnem ravninskem delu naredile izlite vode Kamniške Bistrice in podtalnice, ki je vdirala v kleti, v vzhodhenfhribovttemdel.it pa hudourniki, ki so uničevali makadamske ceste Moravske doline in Črnega grabna ter manjši plazovi. '^,'i'oirl ::; ' j !' Neurje je pričelo dobivati katastrofalno obličje dopoldne I. novembra, ko je okrog 9. ure Kaminska Bistrica začela prestopati korito v Noticah iti odnašati utrjeni desni, udarni, breg. Reka je poplavila SO stanovanjskih hiš in. nekaj delavnic. Voda je zalila dve hišni cisterni, ju dvignila in izlila kurilno olje. Tudi v južneje ležečem Homcu se je Bistrica zajedla 30 cm v desni breg. ga bočno erodirala in ogrožala stanovanjske hiše ter most: hiše so z navaža-njem skal uspeli obraniti, polovico mostu je Bistrica popoldne porušila. Med Noticami in Homcem je reka odnesla 1000m cevi kolektorja. ki je vkopan v drsno brežino in vodi odpadke občine Kamnik na domžalsko čistilno napravo. Do popravila so fekalije kamniških gospodinjstev iztekale v Bistrico, od podjetja Utok, kije tudi priključen na kolektor, pa je bila zahtevana zaustavitev proizvodnje, da krom ne bi onesnažil reke. Poplavni val se je širil proti Koli-ćevu in žalil tlel Papirnice, na drugi strani pa Induplati in skladišče Napredek v Jaršah. Popoldne je Kamniška Bistrica poplavljala v naseljih Studa. Prc-log. Ihan. Selo. Biščc in zalila larmo bekonov. Jato. Termit in Centralno čistilno napravo, nanesla prod in mivko na polja ter odnesla leseni most med Studo in Ihanom in nekatere jezove. V istem času je najvišjo raven dosegla tudi Pšata. se delno izlila v Topolali in poplavila okolico šole v Trzinu. Proti večeru sta reki pričeli upadati in ponoči se jc reševanje usmerilo na izčrpavanje vode iz kleti. Razmere so se 2. novembra iz- boljšale, povečano deževje je 3. novembra ogrozilo edinole I-armo v Ihanu, ki pa so jo z nasipi obvarovali poplav. Izčrpavanje vode iz kleti je postalo učinkovito in dokončno šele popoldne 4. novembra, ko jc pričela upadati tudi podtalnica. V vzhodnem delu občine je zlasti na skrilavcih nastalo več plazov. V Črnem grabnu je bilo 14 plazenj, na Moravškem 7. Povprečna debelina polzeče prepereiine je do 1 m. največji plaz pa je dolg KO m in širok 40m. Tiste, ki so ogrožali ceste, hiše in gospodarska poslopja, so takoj delno sanirali. Zanimiva je primerjava med tistimi gospodinjstvi, ki so utrpela pribl. pribl. pribl. Posledice novembrskega neurja v občini Domžale: Poplavljene hiše in gosp. poslopja Poplavljena podjetja Popi avljene urbane površine Poplavljene neurbane površine Poškodovani mostovi Uničeni mostovi Poškodovane ceste Uničene ceste Začasno izseljene družine Skoda /v milijonih din/: ~ vodno gospodarstvo - stanovanjsko gospodarstvo - ceste z objekti - kanalizacija ~ čistilna naprava ~ industrija - ostalo 150 8 60 h a 700b a I 1 2000111 300 m -i 101.5 52.8 12.0 17.2 4.8 6.4 3.0 5.4 Ptic je vedno manj Nekega dne v januarju. Zunaj strupen mraz. Sedim pri oknu in gledam v zasnežen vrt. Na polici pred oknom stoji Ptičja krmilnica. Prileti senička. S kljunčkom zgrabi zrno in kot blisk odleti. Za njo že čaka druga, kajti nikoli ne zobata dve skupaj. Prileti tretja, četrta, deseta. In konec. Mogoče se znajde pri krmilnici w kakšen vrabček. Drugih ptičkov n'. Ni rdečih kalinov. Ni pisanih Pinož. Ne taščic. Ne škrjančkov. Niti dleskov. ki so me obiskovali VSako zimo. Naj ob tej priliki opišem resnično zgodbo o pametnem "lesku. Če velikega ptiča gledaš, se zdi. da ga je en sam kljun, ki je Podoben kleščam. Pa mu te klešče e kako prav pridejo. Na pomlad 'njimi drobi češnjeve koščice. trde *ot kamen. No. zdaj pozimi se je Zadovoljil tudi s sončnicami. Pa jc Pameten ptič nekaj »pogruntal«. •-•Pazil je namreč, da če s kljunom rKa po plastičnem lijaku krmilnice poiuvui sviKtiić. le hitreje polzijo navzdol in v njegov požrešni kljun. Zato je po ves ljubi dan trkal z kljunom po lijaku, da sem se bala. da bo plastika počila. Ko sem ga prvič slišala se mi je zdelo, kot da nekdo seka drva. Kako je pameten, sem ga občudovala. Tudi tega dleska letos rti. Pridejo samo siničke, moje stare stranke. Njihov značilni cip-cip odmeva tudi v poletnih mesecih po vrtu. Zakaj je ptičkov vsako leto manj? Je krivo onesnaženo ozračje, pesticidi in drugi strupi? Človek, ki ptiče strelja? Ali bolezni? MAJDA BAIJER škodo (vsem tem je po opravljeni cenitvi občina povrnila 10% ugotovljene škode) in tistimi oškodovanci, ki so bili proti elementarni nesreči zavarovani! Podatki kažejo, da so se nevarnosti (če, je zavarovanje merilo pričakovanja ujme). nadpovprečno zavedali v Prelogu. Selu. Nožicah. Radomljah. Homcu. Rovali in Topolali. podpovprečno v Ihanu in Biščali. zelo pa so jo podcenjevali v Črnem grabnu. Seveda je to površna ocena, saj temelji na (pre)majh-nem številu in ne vsebuje socialnega in materialnega statusa oškodovancev. Plaz blizu Blagovice je zasul strugo Zla-tenščicej ,..■.,]. V občini sedaj potekajo polemike med nasprotniki in zagovor-' Inki liidrornclior-.iu|skiTi m vodu škili'posegov. Prv'i trdijo'.' il;i'jc'bilt) IkaNdližfHinjc« Bistrice 'slabo 'hiijčr-tovariti'(ker h\ zajelo celega poVo-' dja) iiT površno (otlriitšalo !je!'tudi' antropogeno' utrjene iiv' 'otizSdafie" bregove ter jezove) ter necelovito izvedeno (Bistrica se je izlila južno od Domžal, tam. kjer je končana' zadnja etapa regulacije), drugi se-branijo in dokazujejo (domačini jim. pritrjujejo), tla bi ob taki, količini votle neregulirane Raca;. Ra-domlja in Pšata zanesljivi) poplav- , Ijalc. Na podlagi podatkov Občinskega štaba CZ. Sekretariata za notranje zadeve. Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj. Izvršnega sveta SO Domžale. Razvojnega zavoda Domažlc. Republiške uprave inšpekcijskih služb in Zavarovalnice Triglav ter lastnih zapažanj pripravil IGOR LIPOVŠEK V neurju poškodovane hiše in poslopja po prijavljeni škodi in ogledu na terenu |>o krajih in območjih: kraj vseh od teh Skoda nad zavarovanih 100000 din Nožice 80 47 mm Ihan 24 '* 12 (50% j T Prelog . 18 13 (72%) Selo 16 <■) (56%) i Bišče 15 7 (47%) 4 Dob 5 0 (0%) Homec 6 6 (100%) Radomlje 5 4 (75%) Rova 6 5 (83%) Topole i 2 (100%) Mala Loka • •fef'.'.,:' 1 (50%) 2 Črni graben 33 2 (6%) 1 ostalo 4 4 (100%) 1 skupaj 216 112 (52%) 12 Obisk pri Matičku, Brdo 18 Hiše BRDO 18 ne moreš zgrešiti. Stoji ob cesti, na prevalu med Goropečami in Sevškom, na vas in številko domačije pa te opozarja lično izrezljan leseni napis na hiši, kjer ob lipovem listu in napisu Slovenija preberemo Brdo 18. Napis jim je izdelal »Klevčarjev« iz Ihana, radi bi ga dopolnili z datumom 23. december 1990, ko smo postali svobodni. To še pride. Vinko in Amalija Kavka, ki sta ob našem prihodu grabila suho listje, ki bo za steljo, se včasih počutita kar osamljena, saj je do najbližjega soseda kar nekaj sto metrov. Na majhni kmetiji se preživi, Malka je prava rejnica, saj ima ob treh rejencih status rejnice in mali Denis, ki je bil doma, se je nežno stisnil k njej kot k pravi mami. Njeni rejenci so navadno iz Pirana in v 15 letih je ob sodelovanju Centra za socialno delo iz Domžal preživela veliko lepih ur v krogu svoje »rejniške družine«. Pogrešajo vodo in boljšo cesto, bojijo se, da bo vse ostalo »dol«, k njim že tako in tako bolj malo pride. Pred dobrim letom so dobili telefon, malo bližje dolini so, vendar še vedno zelo daleč. Občina bi lahko več pomagala, da bi tudi oddaljenejši kraji lažje dihali. Upajo le, da tudi vode in ceste ne bo treba tako dolgo čakati kot telefona, ko pravita: »Smo ga čakali kot neumni...« Srečno, Malka in Vinko Matičkova! VERA VOJSKA Časi so nam prinesli- z razvojem dogodkov tudi dejstvo, da so ukinjene cele družbenopolitične organizacije, SlS-i, -združenja - do včeraj močne, organizirane; ' številčne in bogate ustanove. Da- ' nes jih preprosto ni več: Za njimi pa je ostalo premoženje, veliko premoženja, ustvarjenega v obdobju po Vojni. Za ' njimi je ostalo poleg Uradnih prostorov (teh se ne da skriti: in sd 'jih že zasedli novi stanovalci in pretendenti na prostore) še veliko drugega skritega premoženja. Gre za počitniške zmogljivosti, garsonjere, prikolice, stano-vanjsko-kuhinjsko opremo, gre za računalniško opremo pisarn in veliko, veliko drugega. To premoženje se je naenkrat znašlo v megli, veliko ga je izginilo, kot da ga nikoli ni bilo. Zal je opaziti, da veliko tega, kar naj bi bilo »družbeno«', niti rti bilo zapi' sano in zavedeno v evidence ih kartoteke, zato je lahko izginilo 1 brez sledu v megli vsak dan se spreminjajočih družbenih razmer in zakonskih določil. Kje si proces, ki smo'te tako skrbno dograjevali in ki smo ti rekli družbena samozaščita? Kje si zasnova, zasntitek pravne države na ravni Občine, ki boš zaostrila optiko pogleda na to, čemur preprosto rečemo - KRAJA? Doklej bodo časi in mi v njih omogočali to, da bo »lastninjenje« lahko tudi zasebno odtujevanje tega, kar so vsi delavci za vse delavce kupili in plačali, uživali pa bodo poslej tisti rokov-njači, ki so bili pri malhi, dokler je bila odprta v srečnih trenutkih, ko pri njih ni bilo policaja... M. BROJAN Domačale! Domčale! Moja hipoteza o izvoru in pomenu mesta Domžale izhaja izključno iz slovenskega pomena te besede. Glavna opora tej hipotezi je ime majhne vasice na Slovenskem Koroškem, ki, leži med Vrbskim in Osojskim jezerom. Ta vasica se imenuje Domačale nemška oblika pa je Domtschach. Beseda Domačale najverjetneje izhaja iz osnovne besede Domač, Domače. Na Dolenjskem blizu Mokronoga stoji vasica z imenom Vodale. Končnica tega imena »ale« je enaka kot v prejšnjem primeru in izhaja iz osnovne besede Voda, Vode. Končnica »ale« v slovenskih krajevnih imenih je izredna redkost. Zdaj pa primerjajmo besedi Domačale in Domačije, obe predstavljata množino od osnovne besede Domač le končnici sta različni pomen pa je verjetno isti ali vsaj podoben. Mogoče pomeni ime Domačale domač kraj. Kako pa je prišlo do transformacije imena Domačale v Domžale. Nekdaj razlika med šumniki torej med, č, š in ž ni bila tako velika in stroga kot je danes in je zato povsem realno, da so Domačale prešle v obliko Domažale. Primer za to je lahko kraj na Češkem z imenom Domažlice. Ob podobnem prehodu kot sem ga nakazal prej se je nekdaj ta kraj imenoval Domačlice. Oblika imena Domažale je sčasoma izgubila drugi samoglasnik in je prešla v obliko Domžale, kot jo poznamo še danes. Ni pa izključeno, da ni bilo ravno obratno. Torej, da je oblika imena Domačale najprej izgubila drugi samoglasnik in prešla v obliko Domčale od tod pa v obliko Domžale, kar je še bolj verjetno. MARKO HROVAT Domžale Pojasnilo o prijavi škode na kmetijskih pridelkih, ki jo povzroča divjad Vsako leto povzroča divjad, zlasti divji prašiči, veliko škodo na kmetijskih pridelkih. Kmetje so pogosto nezadovoljni z odškodnino, ki jo oškodovanemu določi lovska družina, zato je za lovstvo pristojen upravni organ občine Domžale dolžan podati pojasnila o načinu uveljavitve pravične odškodnine. Na osnovi 72. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (Ur. list SRS. št. 25/76) določita oškodovanec in lovska organizacija višino škode s pismenim sporazumom. Če do sporazuma ne pride v 15 dneh od dneva, ko je oškodovanec vložil zahtevo, lahko vloži oškodovanec v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko je zvedel za škodo, vendar najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je škoda nastala, prijavo povzročene škode z navedbo višino odškodnine, ki jo zahteva. Prijavo z odškodninskim zahtevkom je treba vložiti pri, za lovstvo pristojnem občinskem upravnem organu, kjer je lovska družina registrirana. Na osnovi .73. člena navedenega zakona imenuje pristojni upravni organ v 15 dneh po prejemu oškodovančeve prijave škode posebno komisijo za ugotovitev višine škode. Komisijo sestavljajo: predstav- nik občinskega upravnega organa, ki je predsednik komisije, kmetijski izvedenec za ocenitev škode na kmetijskih kulturah ter lovski izvedenec. Čas in kraj ogleda mora komisija sporočiti oškodovancu in lovski organizaciji. Komisija najpozneje v 15 dneh ugotovi: način, kako je bila škoda povzročena, obseg škode, znake iz katerih je sklepati, da je škodo povzročila divjad in kakšna divjad, ali in kako je lastnik, uporabnik oz. imetnik zemljišča poskrbel za zavarovanje pred škodo po divjadi z zaščitnimi sredstvi (kemična, akustična, električni pastir in podobno), ki mu jih je dolžna pri-skebeti lovska organizacija. Po proučitvi vsega navedenega upravni organ predlaga poravnavo škode. SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ maši kraji in ljudje * naši kroji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši NAŠI KRAJI IN LJUDJE Žabje, Dobovlje... Najbrž vam imena Žabje, Goropeče, Sevšek, Dobovlje, Oklo ne pomenijo veliko in najbrž niti ne veste, da vsi ti zaselki, vasi ali domačije sestavljajo kraj BRDO pri Ihanu, najbolj gričevnat in po gričkih posejan del te krajevne skupnosti. 23 hišnih številk šteje, mi pa smo se odločili, da tokrat obiščemo najbolj osamljene domačije, samo vas Brdo pa ob drugi priložnosti. V knjigi Staneta Stražarja SVET POD TABOROM lahko izvemo, da je splošno BRDO nad ravnino nekoliko vzvišen svet. ki ni samostojen, ampak naslonjen na kako hribovje in navadno podolgovate oblike. Značilno za brda je tudi to. da so gola - brez gozdov, porasla s travnato kulturo, pašniki so na redko poraščeni z gričevjem in šopi dreves, kar daje prijeten videz. In tako je tudi Brdo, ki smo ga obiskali konec januarja. Domačije in zaselki so raztreseni, oddaljeni drug od drugega, povezani s cesto, ki se ji obetajo boljši časi. Preden pa pri Go-ričici 40 zapeljemo na makadamsko pot. še nekaj zanimivosti: - zgodovinski viri Brdo prvič omenjajo 26. avgusta 140 - iz 14. stoletja je na tem območju gotska cerkev sv. Miklavža z zanimivimi freskami. - prazgodovinsko gradbišče - naselbine so bile najdene prav pri tej cerkvici. - Goropeče so omenjene v kupnem pismu že leta 1465. - na tem območju je vedno najbolj uspevala živinoreja. - smešno zbadljivo so Goričico imenovali »kurja vas«. Brdo pa »kravje brdo«. Po makadamski cesti, ob kateri zabiti količki že nakazujejo, daje v kratkem predvidena rekonstrukcija ceste Goričica-Goropeče, ki so jo v KS Ihan uvrstili v program krajevnega samoprispevka in zanjo namenili kar tretjino od vseh zbranih sredstev, se pripeljemo do Žabjega, kjer se pozdravimo z Janezom Hribarjem - »Ža-benskim Ivkotom« in njegovo vzorno urejeno kmetijo, ki jo obdeluje skupaj z ženo in štirimi otroki. Že tu zvemo za dva velika problema tega območja: neurejena makadamska cesta in voda. ki jo večina dobiva le v obliki kapnice ali bližnjega vodnjaka. O njiju največ govorimo tudi kasneje. Od tu do Goropeč skozi manjši gozd po kar precej strmi cesti ni daleč. Tudi tu je trdna domačija, kjer izmenjamo par besed z gospodinjo, gospodar je žal v gozdu, in že smo pri Matičku. Brdo 18. na kar nas posebej opozori ličen izrezbarjen napis na hiši. Njihovo domačijo vam predstavljamo posebej, zato naprej skozi »brdski tunel« (cesta je speljana pod kozolcem toplarjem) do domačije Sevšek, ki je ena izmed najstareših hiš, na kar nas Kozolec, ki je lahko tudi cestni tunel. Samo na Brdu pri Ihanu si lahko privoščijo obvoznico skozi ta kmetijski objekt. Žal pa tunel, kot se sicer za tunele »spodobi«, večkrat zalije voda... opozarja letnica na glavnih vratih 1830. Domačija je pod varstvom Zavoda za spomeniško varstvo. Včasih pokrita s sklaco, z mogočnim gankom in gavtri kar kliče po obnovi. Novemu lastniku veliko sreče, predvsem pa denarja! Še malo po precej zdelani cesti in že smo pri Jernač. kjer na prijetnem dvorišču, obsijanem s soncem kramljamo z gospodinjo. Manjša kmetija, ki jo »krasi« mlada kobilica, s katero ima mladi gospodar posebno veselje, je vzor čistoče in reda. Le korak čez cesto in že bi bili v sosednji občini Ljubljana-Moste, kjer zlasti pošta dela bolje kot pri nas. saj zadnjih nekaj let poštar pošto prinese do doma. ostalim z Žabljega, z Goropeč in drugih zaselkov pa jo domžalski poštarji puščajo kar v »kaselcih« na Goričici. Nismo se sicer prepričali, če je cesta z druge strani toliko boljša, da je dobre volje na drugi strani PTT več, pa smo skoraj prepričani. Takšen je torej najbolj »osamljen« Kapelica na Brdu. Domačini upajo, da bo bližnja cesta kmalu obšla to točko. delček Brda. kjer so si pred nekaj leti dobesedno priborili telefon ter se na tak način približali svetu; kjer ni javne razsvetljave, kjer je največ polkmetov. ki ob službi pridno obdelujejo manjše kmetije, kjer imajo do Ihana več kot 3 km in niso zadovoljni z avtobusno povezavo z Domžalami, ki je zelo redka. Zimske dni izkoristijo za popravilo različnih strojev, za ureditev dvorišč, enega izmed naših sogovornikov Jernačevega Toneta pa smo sre- \ čali. ko je izdeloval aftno za kobilo. Njihov prosti čas je delo, ki ga nikoli ne zmanjka. O tem, kaj so nam povedali krajani iz teh zaselkov, preberite posebej. Mi smo spoznali prijeten delček Brda, kjer osamljene domačije kljubujejo vsakodnevnim tegobam morda bolj same, kot mi v dolini, pa vendar je življenje tod, prijetnejše, bolj zdravo, ko prideta še cesta in voda, pa zanesljivo tudi lepše. TEREZIJA GODEC - k Jernač sem se primožila iz Češnjie nad Blago- vico in sem tu že več kot 30 let. Lepo nam je. čeprav je v zadnjih letih megle prav toliko, kot v dolini, včasih je pa sploh ni bilo. Najbolj pogrešamo dobro cesto in vodo. Še sreča, da nam na pomoč priskočijo gasilci, prav včeraj so nam spet pripeljali zdravo pitno vodo iz doline. TONE GODEC - imamo majhno kmetijo, ki se bolj malo izplača, dela je pa kar veliko. Pričakoval bi večje ugodnosti tudi za polkmete. Ob delu v podjetju, se z ženo, ki je doma, ukvarjava z živinorejo, v veselje nam je mlada kobilica. Moram pa povedati, da se živine sploh ne splača rediti, saj če sešteješ vse stroške in delo, ti zaradi nizke cene živine ne ostane prav nič razen izgube. MIHELA KOKALJ - na Goropeče sem prišla iz Tuhinjske doline. Na kmetiji, ki ima okoli 30ha zemlje, delava z možem in otroki. Dela na kmetiji nam nikoli ne zmanjka. Ukvarjamo se v glavnem z_ živinorejo, v hlevu je 10 glav živine. Že dolga leta si želimo zdravo pitno vodo, vendar ne kaže. da bi jo dobili prav kmalu, tudi boljše ceste si želimo, nekaj se premika, toda kdo bi vedel, kdaj bo. O prostem času me sprašujete, ga ni. KARMEN PESTOTNIK - hodim v 8. razred Osnovne šole Šlandrove brigade. Vsak dan zjutraj odidem od doma in po približno pol ure hoje, včasih grem s kolesom, sem v Ihanu, kjer nas čaka šolski avtobus. Nazaj gre malo počasneje, saj je cesta strma in klanec hud. Učim se dobro, želim si, da bi v prihodnjem letu obiskovala katero od srednjih šol. morda gimnazijo. ' ANDREJ HRIBAR - tudi zaradi življenja na kmetiji sem se odločil, da po končani srednji veterinarski šoli študiram na Biotehniški fakulteti živinorejo. Za kmečke fante in dekleta bi morali organizirati kmetijske šole, kjer bi vsak dobil osnovna znanja iz kmetijstva, brez teh danes na kmetiji ne gre. To velja za vsa področja, saj bi le na tak način zagotovili prisotnost kvalitete tako pri pridelovanju čim-boljše krme, pravilni prehrani živine, kot pri obdelovanju zemlje in uporabi umetnih gnojil. VERA VOJSKA Terezija Godec Tone Godec Mihaela Kokalj Karmen Pestotnik Andrej Hribar OBISK NA DOMAČIJI J e Gaspeti jeva pujsa v Škocjanu najtežja? Gaspetijeva mama in pujsa - rekorderka. Če je občinska rekorderka ne vedo, težje pa še niso imeli... Pujsa Paca tehta že skoraj 400 kilogramov »Pri Gaspetijevih v Škocjanu imajo nemara najtežjo pujso v občini,« so nas poklicali po telefonu. »Preden jo bodo zaklali, Želijo, da jo fotografirate...« Pujsa PACA je res velik primerek svoje živalske vrste. Mama Martina, ki že dve leti skrbi za žival, pove, da je bila pred kakim mesecem težka 362 kg, torej jih ima sedaj že blizu 400 kg. Paca je bila najmanjša od 14. mladičkov, kolikor jih je imela njena mama. Stara je dve leti, doslej pa je dvakrat prašila: enkrat je imela 12, drugič kar 15 prašičkov. Sicer so prašiči že 20 let skrb Martine Gaspeti. Pri ŠENČARJEVIH, kakor se reče domačiji, imajo 6,5ha obdelovalne zemlje ter še en hektar gozda, tako da hrano za pujse, ki so vsi zdravi, pridelajo povsem doma. Bolezni skoraj da ni pri hiši. »Čeprav nekateri menijo, da je za prašiča dovolj blato,« meni mama Martina, »sem jaz prepričana, da žival lahko dobro uspeva le v toploti, čistoči in ob dobri hrani!« Ker je temu tako in tako tudi ravnanje, imajo PACO pri Gaspetijevih in ne kje drugje... Živimo kot svinje Nedeljski sprehod ob Rači iz Doba do mostu na Podredju in nazaj mije namesto svežega zraka, dobrega počutja in boljše volje prinesel le ogorčenje, žalost, pa tudi jezo. Mar ni dovolj, da imamo na Močilniku smetišče - odlagališče komunalnih odpadkov imenovano! Mar moramo imeti zasvinjano tudi vso okolico! Tu so zadnji, na katere se jezim, komunalci, ki tu pa tam res stresejo kakšne manjše količine smeti ob cesti, ali pa se veter poigra s slabo zaščitenimi kontejnerji. Le redko jih pospravijo. Zjezili so me ljudje, ki smeti odlagajo kot svinje: kamorkoli, samo na. moj prag ne. Upam, da ho tole ogorčeno pismo prebral Usti JUNAK, kije svoje odpadke, videti je, da je pred kratkim belil,' o čemer priča med drugim tudi kanglica od barve, stresel pred most, ki čez Račo pelje na Podrečjah. Kaj vsega ni pustit, pacek! Če si že tak junak, drugič pusti še svoj naslov! • Nič boljši niso bili tisti, ki so odpadke pustili na robu gozda tik pred mostom na cesti Dob - Gorjuša. Med njimi zasluži posebno pohvalo tisti, ki je odložil kar nekaj velikih avtomobilskih gum. Pri tem najbrž sploh ni ničesar mislil, saj bi sicer gume in ostalo navlako lahko odložil na smetišče, ki je le nekaj korakov naprej. Ampak ne, naj se vidi, kdo si upa! Nič drugače ni nekaj metrov naprej, tudi tam je neznani junak pustil svoje smeti. Pacek! Preberite in zamislite si! Mar res ni druge rešitve, kot da zasvinjamo vse, kar je še vsaj na videz čistega, zdravega, verjemite ali ne, je tako ali tako že bolj malo. OSA naši kraji in ljudje * naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši Janez Šoba, novi V decembru lanskega leta so neposredne tajne volitve novega sveta krajevne skupnosti izpeljali tudi v Krajevni skupnosti Rova. Predhodno so sprejeli novi statut KS. v katerem so opredelili, da bo v vodstvu 9 članov, med njimi tudi Marjan Šare, delegat te KS v Zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale. Volitev se je od skupno vpisanih 360 volilcev udeležilo 321 volilcev, katerih volja je. da so člani sveta naslednji njihovi krajani: ANDREJ URBA-NIJA. ANI PEZDIRC. JANEZ ŠOBA, FRANC PEZDIRC vsi z Rov ter LOJZE RODE iz Žič, LADO POTOČNIK iz Zagorice. ANTON BUKOVEC s Kolovca ter ALBIN VODLAN. ki bo zastopal interese območja Do-lenj in Jasena. Na seji sveta pa je bil za predsednika izvoljen JANEZ ŠOBA. Program razvoja KS temelji na izglasovanem 2-odstotncm krajevnem samoprispevku, ki je že obrodil prve sadove v obliki asfaltiranih krajših odsekov cest. v letošnjem letu pa se bo nadaljevalo z rekonstrukcijo in asfaltiranjem odsekov cest do župnišča ter odseka skozi novo naselje v dolžini cca 350m, kjer je izvajanje zemeljskih del v teku, asfaltiranje pa naj bi bilo opravljeno spomladi. Dolg iz leta 1990 je. tudi asfaltiranje delno že rekonstruiranega blizu 1000 m dolgega odcepa ceste skozi Dolenje. Poleg teh investicij krajani Žič nestrpno pričakujejo asfaltiranje ceste Rova - Žiče. kjer so že lani opravili večino zemeljskih del. nadaljevalo pa naj bi se tudi asfaltiranje naslednjih dveh krajših odcepov cest. Nova »metla« v KS Lukovica Za neposredne in tajne volitve so se s sprejemom novega statuta odločili tudi v Krajevni skupnosti Lukovica. V nedeljo, 27. januarja 1991 so tako na volišču v Lukovici volili tako člane sveta KS (za 15 mest je kandidiralo 26 krajanov) kot tudi predsednika sveta, kjer so lahko izbirali med dvema kandidatoma. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je od 760 volilcev volitev udeležilo 506 volilcev, ki so se odločili, da bodo SVET KS poleg Marine Urbanija, delegatke KS Lukovica v Zboru KS Skupščine občine Domžale, sestavljali še Miha Zaje. Simon Kralj Serša (Čeplje, Znojilo). Anton Cerar, Marjan Vesel (Gradišče, Zgornje Prapreče). Franc Cerar. Frane Pavšek. Ferdinand Sever (Brdo, Lukovica), Janez Nakrst, Štefan Volf (Preserje), Stane Vesel. Marjan Vidergar (Koseze. Videm. Bobovnik). Franci Av-belj, Adolf Kos (Spodnje Prapreče). Martina Kožar in Frane Oražem (Trnjava). Za predsednika Sveta KS pa je bil na volitvah izvoljen FRANC ZORE iz Spodnjih Prapreč. Novi svet čaka precej nalog, skupaj z ostalimi krajani pa težko čaka »gradbeno« sezono, saj naj bi po odprtju asfaltnih baz kar precej asfalta našlo mesto na cestah v KS Lukovica. Zadnja seja Sveta KS Zlato polje je bila dobro obiskana, poleg članov sveta pa so se je udeležili tudi predstavniki posameznih upravnih organov. Sestanek je bil namenjen razpravi o srednjeročnem programu KS Zlato polje, ki temelji na izglasovanem programu krajevnega samoprispevka. V njem so volilci dali prednost Dodajte tudi vi kamenček v mozaik razvitejše KS Moravče jutri! iSJovSine/f omJSji? za"™* NAŠ POGOVOR S PREDSEDNIKOM IN TAJNIKOM KS MORAVČE nemogoče situacije na posameznih cestah pa so bile že dane pobude, da bi program samoprispevka spremenili in zbrana sredstva namenili za rekonstrukcijo makadamskih cest. Za dokončno odločitev bo potrebno povprašati krajane. Sicer pa je svet razpravljal O možnostih odprtja trgovine z mešanim blagom v prostorih nekdanje osnovne šole. za katero je zainteresiran privatnik, pa o vzdrževanju cest. sanaciji posameznih plazov, precej besed pa je bilo namenjenih tudi kvaliteti pitne vode. Kar precej gospodinjstev na tem koncu se namreč oskrbuje s kapnico. katere kvaliteta pa je večkrat vprašljiva, zato pričakujejo, da jo bodo ustrezne službe skrbno spremljale. S kanalizacijo gre naprej Dobljani. ki se v teh mrzlih dneh napotijo v bližino Šolske ulice, so že opazili znake, ki opozarjajo, da se bo v teh dneh, takoj ko bo mraz to dopuščal, pričelo z nadaljevanjem izgradnje kanalizacije, za katero je namenjenih 1.5 odstotka krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo vsi prebivalci Doba. Sicer pa naj bi bila izgradnja kanalizacije zaključena v letu 1992. Krajevna skupnost Moravče se razprostira na več kot 3000 ha površin in skupaj z več kot 2600 prebivalci predstavlja po površini največjo KS v občini Domžale. Ker je to pretežno hribovito območje, ga spremlja vrsta problemov, s katerimi Se srečujejo krajani 25 krajev in vasi. V zadnjem času se ta konec prebuja, k čemur je zlasti prispeval izglasovani samoprispevek in velika pripravljenost krajanov. Kako naprej, smo povprašali Petra Jancž.iča, predsednika sveta KS Moravče, ter Milana Brodarja, tajnika te KS. ki sta najprej opozorila na največje probleme. Problemov je veliko, med njimi so največji: neurejena komunalna infrastruktura kot so ceste, oskrba z zdravo pitno vodo. telefonska povezanost, v centru KS pa neurejena kanalizacija, javna razsvetljava in neurejeni pločniki, pri čemer posebej izpostavljamo problem pločnika ob poti v osnovno šolo Jurija Vege Moravče. Krajevni samoprispevek, izglasovan v letu 1989, je prvi. Na kakšen način ste preje reševali probleme razvoja vaše KS? Res je prvi. ki obvezuje vse krajane in je namenjen razreševanju komunalne infrastrukture v naši KS. To pa ne pomeni, da V preteklosti nismo zbirali sredstev tudi za te namene. S sredstvi SODELOVANJE Z ZDOMSKIMI DRUŠTVI Maši so tudi na tujem! Dogovor o medsebojnem sodelovanju med slovenskim kegljaškim društvom »Slovenija« iz Ruti-ja (SKD Slovenija Riiti) iz Švice in občinsko konferenco SZDL Domžale je bil podpisan že v letu 1982 ter je bilo vse do leta 1989 izredno plodno sodelovanje. Nato so bili ti odnosi društva z našo občino za krajši čas pretrgani. Na pobudo našega zdomskega društva in pa novoustanovljenega slovenskega ministrstva za naše zdomce so se ti stiki ponovno obudili. Pokroviteljstva nad zdomskimi društvi naj bi v prihodnje prevzele občinske skupščine? Ki so že doslej z njimi sodelovale. Tako je tudi naša občina z dopisom dne 31. 10. 1990 obvestila SKD Riiti, da smo zainteresirani za sodelovanje, za živ stik z našimi ljudmi, ki živijo v tujini, za navezavo ekonomskih vezi kot tudi spoznavanje okolja, v katerem člani društva živijo. Tako je tudi predsednik našega izvršnega sveta inž. Anton Preskar v decembru obiskal naše zdomsko društvo SKD Ruti, istočasno pa se še s predsednikoma izvršnih svetov Ljubljana-Center in Slovenj Gradec kot tudi predstavniki ministrstva za naše zdomce udeležili prireditve »Slovenci vabijo« v Schaffha-usnu. Prireditev, ki je skupna proslava vseh petih slovenskih društev, je organiziralo slovensko društvo »Soča« iz Schaffha-usna in je lepo uspela. Poleg že navedenih društev SKD Ruti, Soča so bili na prireditvi udeleženi tudi člani slovenskih društev »Planika« iz Winterthurja, SKD »Lipa« iz Fravenfelda in Planinsko društvo »Triglav« iz Zuricha. Na srečanju s SKD Slovenija so bile dogovorjene skupne aktivnosti za leto 1991, predvsem pa je bila beseda o letu 1992, ko je njihovo društvo organizator vseslovenskega srečanja v Švici. Člani društva so nas sprejeli zelo prisrčno, za kar se jim moram zahvaliti. Predsednik Izvršnega sveta inž. Anton Preskar se je seznanil z usodo številnih ljudi in družin, ki so odšli v tujino že pred več kot dvajsetimi leti. Vsi so upali, da se bodo kmalu vrnili, a malokdo je to željo že uresničil. Ravno v času obiska je društvo SKD Slovenija organiziralo kegljaško tekmovanje vseh jugoslovanskih društev v Švici. V eni od naslednjih številk našega glasila se bo društvo, kateremu smo pokrovitelji, podrobneje predstavilo. krajevnega samoprispevka dela naše KS je bila žc v letu 1978 asfaltirana cesta Moravče-Sote-ska-Podorch. pa tudi sicer so krajani združevali sredstva in delo za druge naloge kot npr. vodovod, elektrifikacija ipd. Iti lahko rekli, da izglasovani krajevni samoprispevek pomeni preokretnico v razvoju Moravč? Vsekakor, kajti z zbiranjem teh sredstev zagotavljamo potrebni osnovni delež k investicijam, razliko prispeva občina. Pri tem je potrebno opozoriti na dodatno združevanje sredstev in prostovoljno delo krajanov, kar vse omogoča, da je dinamika uresničevanja programa samoprispevka hitrejša od načrtovane. Vendar so tudi tu razlike. Krajani nekaterih vasi so izrazili večjo pripravljenost od drugih, kar je tudi krojilo vrstni red uresničevanja načrtovanega programa. Upava, da si je vodstvo KS pri krajanih z dosedanjim delom ustvarilo zaupanje in da bo to dobra osnova za nadaljnje uspešno sodelovanje pri realizaciji programa krajevnega samoprispevka, ki bi ga morda lahko celo razširili. Kaj poleg finančnih sredstev, kar je splošno znano, v KS Moravče najbolj potrebujete? Opredeljeni smo kot oskrbno središče občine, zato pričakujemo in potrebujemo razumevanje in moralno pomoč pri razreševanju vsakovrstne problematike. Vsekakor si želimo delovna mesta v samem kraju (stari objekt Rašice), ohranitev čistega in zdravega okolja, povečanje števila uskižnostnih obrti, ne nazadnje pa tudi ureditev površin za šport in rekreacijo, zagotovitev ustreznih prostorov za delovanje naše godbe, pa tudi dokončno in kompleksno ureditev Partizanskega doma. Radi bi. da bi postal središče kulturnega in upravnega življenja naše KS. Od krajanov pričakujemo obilo svežih idej pri načrtovanju nadaljnjega razvoja, saj naj bi bil to temelj, ki bi v naš kraj. v naše vasi v bodoče privabljal več ljudi iz mestnih središč, ki se radi sprostijo ob lepotahna-rave. se naužijejo svežega /raka in spoznavajo življenje v hribovitih delih naše občine. Bodo Moravče samostojna občina? Odgovor na vprašanje je težak, saj ni še opredeljenih pristojnosti občin, niti virov financiranja. Menimo, da bi povezava 7 občino Domžale morala ostati na nekaterih področjih kot npr. matična služba, obrambne zadeve, urejanje prostora pa še kaj hi se našlo. Naša morebitna odločitev za samostojno občino bo temeljila na racionalnosti, na prednostih takšne organiziranosti, predvsem pa na odločitvi krajanov, kako želijo biti organizirani jutri. Ste z uresničevanjem programa krajevne skupnosti Moravče doslej zadovoljni? Zadovoljni, vendar ob tem lahko trdimo, da v preteklosti kljub zahtevam nismo bili deležni zadostnega razumevanja, saj je večji del sredstev, ki so se zbirala na nivoju občine, ostajal drugje. Uresničevanje programa v zadnjih letih nas navdaja z upanjem, da bo v prihodnje boljše in da bomo s skupnim delom le rešili še celo vrsto prav elementarnih zadev, katerih rešitve pričakujemo žc desetletja: oskrba z zdravo pitno vodo. telefonske povezave, urejenost cest ipd. Na katerem področju razvoj še posebej pogrešate? Je to cestno omrežje, kjer ceste, kar 65 km jih je, povezujejo 25 krajev in vasi? Slaba cestna povezava je eden največjih in ključnih problemov, ki pesti veliko krajanov, zato je bila tudi naša odločitev, da 60% krajevnega samoprispevka namenimo za izgradnjo cest. 30% pa za izgradnjo kanalizacije v Moravčah. V vzhodnem delu naše KS je problematična tudi oskrba z vodo. ki naj bi jo rešili z začetkom izgradnje vodovodnega sistema Ples-Mošeni-k-Limbarska gora-Hrastnik. Naša prizadevanja bodo zlasti usmerjena v nadaljevanje rekonstrukcije cest. saj njihovo vzdrževanje (30 km vzdržuje KS. ostalo Cestno podjetje Ljubljana oz. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale) veliko stane, ne da pa pravih rešitev, težko pričakujemo tudi začetek gradnje obvoznice v Moravčah. Kaj pričakujete od novega po-slovno-stanovanjskega bloka, ki se dviga sredi Moravč? Naša pričakovanja so v prvi vrsti usmerjena v novo telefonsko centraio, ki bo omogočila telefonske priključke vsem interesentom. Z veseljem pričakujemo tudi ekspozituro banke in novo pošto. Upamo, da bodo ključe stanovanj dobili predvsem naši krajani, da bo v njih mesto tudi za potrebne kadre naše osnovne šole. da pa bi se vsi skupaj čim-preje vključili v naša skupna prizadevanja: živeti in razvijati kraj, v katerem delam ali živim. Pričakujemo, da bo nova stavba, ki je lepa in grajena v soglasju z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj vzpodbudila tudi lastnike sosednjih in drugih stavb k obnovi in zagotovitvi lepšega izgleda Moravč. Morda še kratko informacijo o nalogah, ki so pred vami v letošnjem letu? V teku je rekonstrukcija ceste Moravče-Češnjicc, pričeli naj bi z zemeljskimi deli na cesti Mo-ravčc-Podbrdo-Grmače. v Moravčah bo položeno prvih nekaj sto metrov kanalizacije. V Plesu naj bi pričeli z gradnjo vodovodnega sistema. Načrtujemo tudi rekonstrukcije nekaterih krajših odsekov krajevnih cest, nekaj nove javne razsvetljave, ki je v naši KS precej siromašna. Ena izmed prvih nalog pa je tudi izvolitev novega vodstva KS. s katero želimo zagotoviti, da bo imela vsaka vas ali skupina manjših zaselkov v skupščini KS Moravče svojega predstavnika. Vaše sporočilo, vabilo krajanom? Krajanom želimo sporočiti, da je delovanje krajevne skupnosti usmerjeno predvsem v razreševanje problemov, s katerimi se srečujemo vsak dan (voda. ceste, elektrika, telefoni). Teh osnovnih problemov pa brez pomoči in razumevanja krajanov, pa tudi družbe kot celote ne moremo rešiti, zato tudi v prihodnje računamo na uspešno sodelovanje. Ker pa kvaliteta življenja ni odvisna le od dobrih cest, elektrike ipd., kar vse sicer naše življenje bistveno olajšuje, pričakujemo, da se bodo krajani vključevali tudi v delo KS. društev in drugih organizacij, kjer bodo s svojimi sposobnostmi, vanje ne dvomimo, pomagali pri premikih kvalitete življenja vseh nas. Zato vabimo tudi vse strokovnjake, da se odločijo, se vključijo v naša skupna prizadevanja ter tako vtisnejo svoj pečat v razvoju naše skupnosti. VERA VOJSKA SKORAJ NIČ NOVEGA 0 ČEBELARSKEM DOMU Se bo čebelarska kraljična prebudila? v KS Moravče Na zadnjem zboru krajanov, ki se ga je udeležilo blizu 100 krajanov, so obravnavali letošnji program investicij ter usmeritve za naslednje srednjeročno obdobje, obenem pa so razpravljali tudi O osnutku STATUTA KS. ki prinaša nekatere novosti, ki jih bodo poizkušali realizirati že v mesecu februarju 1991. ko bodo izpeljali volitve novega vodstva. Tako KS ohranja skupščino, v kateri naj bi imel vsak zaselek, vas oz. kraj najmanj enega delegata, pa tudi v svetu naj bi pokrili vsa območja. Novost je »mandatar« oz. bodoči predsednik sveta KS. ki naj bi predlagal bodoče člane sveta. Kakšen bo dokončni statut, naj bi pokazala javna razprava. V dosedanjih postopkih je bilo za bodoče vodstvo že evidentiranih blizu 100 krajanov, ki so pripravljeni sodelovati pri nadaljnjem razvoju KS. v februarju 1991 pa naj bi tudi v KS Moravče dobili novo vodstvo. V. V. Leto 1873 pomeni začetek periodičnega čebelarskega tiska na Slovenskem, leto 1920 pomeni začetek organiziranega čebelarstva v naši občini, katero leto bo obeležilo pričetek dela čebelarskega doma na Brdu, ne ve nihče. Zveza čebelarskih društev Slovenije, ki jo vodi Marjan Skok, ve le, da tak inštitut nujno potrebujemo in s tem namenom je bila pred skoraj dvajsetimi leti začeta akcija za gradnjo nujno potrebnega doma. Lokacijo so, najbrž tudi zaradi zelo aktivnih domačih čebelarjev, izbrali na prijetnem hribčku in Brdu pri Lukovici, denar so zbirali čebelarji širom Slovenije. Stavba je bila postavljena, celo zaprta, nato pa se je ustavilo in stoji še danes. Zveza čebelarskih društev Slovenije, predsednik in tajnik, ki sta sredi januarja 1991 sodelovala v razgovoru s predsednikom Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale in predstavniki Krajevne skupnosti Lukovica, sta povedala, da se čebelarji sami ubadajo z vrsto težav od cene medu do zagotavljanja finančnih sredstev za zdravstveno varstvo čebel. Pri nadaljnji gradnji doma računajo na pomoč slovenske vlade, na sodelovanje s fakultetami, katerih del dejavnosti naj bi prav tako našel mesto na blizu 800m2 površin, ki po izpraznitvi (VIBA film je v njih hranil različne rekvizite) težko čakajo na kakršen koli premik. Če denar bo, potem naj bi prostore uredili predvsem za potrebe čebelarjev, ki se združujejo v 220 društev širom Slovenije in imajo v svojih vrstah več kot 10000 članov, v prostorih pa naj bi Biotehnična in veterinarska fakulteta tudi opravljali dejavnosti za potrebe čebelarstva. To naj bi bil slovenski čebelarski institut, ki naj bi posebno skrb namenil izobraževanju in vzgoji čebelarjev, ki morajo danes znati bistveno več kot nekoč. Podobne institute imajo v vseh sosednjih državah, Slovenija pa kot ena izmed »velesil«, zlasti če pogledamo skozi zgodovino od Antona Janša naprej, ostaja brez primerne institucije. Pa bi jo nujno rabila, saj ni čebelarja, ki ne bi poznal »kranske čbele«, katere vzrejo in selekcijo bi morali proučevati na strokovnih osnovah. Ne nazadnje bo prav njej in Antonu Janši namenjen tudi letošnji svetovni čebelarski kongres v Splitu. Čebelarji se torej trudijo, da bi čimpreje napolnili mošnjiček, iz katerega bi denar namenili za nadalnje urejanje »zaklete kraljične« na Brdu pri Lukovici. S kakšnim tempom in na kakšen način naj bi bilo znano kmalu. Upamo, da prej, preden bo »čebelarska kraljična« za vedno zaspala. VERA VOJSKA STRAN 10 Knjižnica v letu 1990 Knjižnica Domžale deluje tako na področju temeljne dejavnosti knjižničarstva, poleg tega pa opravlja tudi naloge kulturnega centra in kot taka organizira profesionalne kulturne prireditve. V lanskem letu je knjižnica po več letih naporov (prostori, strokavna ureditev) polno zaživela in opravljala vso dejavnost, za katero je tudi zakonsko zadolžena. Poleg osrednje knjižnice v Domžalah delujeta v okviru knjižnice še iz.poso-jevališči v Mengšu in Moravčah ter pet enot potujoče knjižnice. ., ,,.. , .,. .vjL . Morda hi. vam predstavili nekaj osnovnih statitičnih podatkov o delu v preteklem letu in nekatere novosti, ki so uvedena na novo, ■ V preteklem. letu smo kupili (in seveda opremili, zaščitni Vp uredili) okoli 7500 novih knjig. Se posebej' smd bili veseli velikega miživa' na akcijo Darujte liani knjigo, saj smo tako pridobili preko 1-500 knjig. Morda bi' bil (nakup;Sel večji., toda dejstvo je. tla slovenski.-'knjižni trg ponuja vse manj primerne literature. Prevladujejo /lasti priročniki in' leksikoni, alarmantno majhno pa je število izvirnih knjig se bolj velik pa je padce prevedene leposlovne literature. Prav zato nismo isamo mi krivi, če bralci tarnate, da je vse manj primerne literature. Novo v izposojevališču Mengeš Mengeš postaja vse večji kraj in tudi potrebe na področju knjižničarstva so vse večje. Tako smo z novim letom poskrbeli za dvoje: -| Mcngšani bodo lahko.prelistavali v knjižnici' nekatere najbolj iskane in popularne časopise in revije. Ker je, ce.na teh zelo visoka, vas vabimo, da si pomagate s to novostjo. Za začetek so na voljo; AURA. AVTOMA-GAZIN. CICIBAN. GEA. JANA. MEDIA MARKETING. MLADINA. MOJ MALI SVET. MOJ MIKRO- NAŠ DOM. NAŠA ŽENA. NOVA REVIJA. OGNJIŠČE. OTROK IN DRUŽINA. GROM. PIL. ZDRAVJE in ŽIVLJENJE IN TEHNIKA. Prav gotovo za vsakogar nekaj. - Tudi v knjižnici Mengeš si lahko sposojate videokasete. Že zdaj pa so vam na voljo otroške kasete. Poudarek pri. ponudbi samo dali otroškim in mladinskim filmom. Ure pravljic v Mengšu odslej ob četrtkih Ure pravljic v mengeški knjižnici so od februarja dalje vsak četrtek ob 17. uri. Vabljeni otroci! Knjižnica Domžale: otroški program torek. i1', februar ob 17. uri SAPRAMIŠKA - otroška predstava: nastopajo otroci iz Krašnjc febraur ob 17. uri •i\l|iea: DVANAJST BRATOV februarja ob 17. uri 7. febraurja oh 17, uri: avljiea: O DEKLICI. KI SE NI SMEJALA pravljica: PAMETNA ŽENA sreda, ljudski torek, in srci Ijmlsk. boljiai m: pač pa so vzroki globji in kriza tudi tu vse bolj opazna. Knjižnica je odprta ves teden od 7. do 19. ure. mengeška v ponedeljek in četrtek popoldne, moravska pa v sredo popoldne. Poleg knjižničnega gradiva zbiramo tudi vse gradivo; povezano z našo občino (vabila, katalogi, brošure), v dogovoru z IKK Mavrica pa se že od leta 1988 vse važnejše dogodke hrani tudi posnele na videokasetah - torej nekakšna video kronika pomembnih občinskih dogodkov. Knjižnica hrani tudi,vse raziskovalne naloge / našega področja. Zaradi velikega povpraševanja smo uvedli tudi izposojo nekaterih nekiiji/.njh izdelkov': otroških kaset (preko SOO eriptj. zemljevidov in turističnih vodičev videok iset (preko 11(10 enot) in CD plošč (preko 350 enot). V okviru dela videoteke smo v lanskem letu samoiniciativno prevedli tudi 65 otroških in risanih filmov v slovenski jezik. Bogata čitalnica vam ^ponuja IVO .različnih domačih in tujih revij in časopisov m od otroških, strokovnih do. poljudnih., ki .pokrivajo v-silpodro-iii dela in znanost). Obogatili smo zlasti ponudbo, tuje periodične in strokovne iitciMture/. Obisk in izposoja V lanskem lotu beležimo približno 75.000 obiskovalcev, ki so si izposodil več kot 140.(100 enot knjižničnega gradiva. To nas ' uvršča v slovenski vrh in ž veseljem lahko ugotavljamo, da naši občani preberejo povprečno več kot 3 knjige na prebivalca. Ali povedano drugače: dnevno nas obišče okoli 280 bralcev. ki si povprečno izposodijo 56() knjig. Seveda pa se naše delo ne konča pri izposoji. Z veliko zavzetostjo opravljamo tudi delo na področju kiijižno-kiiji/nične vzgoje. Vedno so odprta vrata skupinam iz vrtcev. male šole in šol in zanje pripravljamo posebne ure vzgoje o knjižnici in njenem pomenu. Dvakrat tedensko za najmlajše priredimo ure pravljic, lani smo organizirali tudi 5 otroških gledaliških pred- omoč poplavljenim Ko si ob Novem letu voščimo srečo najbrž malokdo od nas pomisli, kakšen pomen ima to voščilo. Na to, da smo bili pravzaprav srečni se spomnimo šele, ko nas prizadene nesreča. Prebivalci prelepe Savinjske doline še pomislili niso, kaj jim bo prinesla lanska prvonovembrska noč. Mnogim se je čez noč sesulo to, za kar so delali celo življenje, druge spet je odrezala od sveta, prav vsi pa so nedvomno doživeli noč groze, ki je zlepa ne bodo pozabili. Ko smo se sredi januarja v to nesrečno območje podali predstavniki domžalskega sindikata, da bi enemu od poplavljenih izročili pomoč, ki so jo zbrali sindikati podjetij, so bili sledovi novembrske ujme še sveži. Pridne roke so seveda že odstranile glavne ovire in za silo očistile opustošeno obmbčje. Težko si je zamisliti, da je danes pohlevna, plitva rečica Savinja naredila toliko škode. Pomoč domžalskih sindikatov smo namenili Ani Metulj, ki sama s 15-letnim sinom živi v mali vasici - zaselku Savina na robu KS Ljubno, stisnjeni v ozko dolino na breg Savinje. Kljub temu, da hiša stoji kar precej nad običajnim nivojem reke, je to pred vodo ni rešilo. Tako narasla Savinja kot hudourniške vode, ki so, kot je rekla Ana Metulj, privrele iz vsake mišje luknje, so hiši naredile precej škode. Že sicer skromna hišica vpije Desno od avtobusne postaje je nekoč stala brv. Sedaj je ni več! po popravilu in utrditvi, saj je voda dodobra razrahljala ne preveč trdno gradnjo. Metuljeva domačija pa je tudi ob brv, ki jo je povezovala z zunanjim svetom. Dostop do hiše je zlasti zdaj v zimskem času močno otežen. Savinja je v svojem besnenju odnesla mnogo brvi, ki jih uporabljajo posamezne domačije onstran reke in zanje je seveda ob številnih porušenih mostovih zmanjkalo denarja. Zato sta bila Metuljeva še toliko bolj vesela naše pomoči, saj si bosta tako le nekoliko lažje opomogla in za silo popravila nastalo škodo. Mi pa smo se tudi prepričali, da je pomoč prišla v prave roke. Poleg denarne pomoči Ani Metulj iz Ljub-nega, so denarno pomoč sindikati občine Domžale namenili pomoč tudi delavcem Termita, Univerzal in Induplati Jarše. ml ■ ULJ pred svojo hišo skupaj s članico itva občinskega sindikata stav. Potekali so tudi počitniški poletni in zimski programi in predno-voletnc prireditve. Pionirski oddelek mesečno pripravlja tematske razstave (zima. nove knjige, mama. miklavževanjc.. ■) in knjižne uganke. V lanskem letu je bilo na ta način pripravljeni 1S0 prireditev, ki jih je obiskalo 13.00(1 mladih bralcev. Seveda je naše delo tudi raziskovalno. Najbrž že veste, da smo bili prvi. ki smo začeli z računalniško rođeno izposojo in da se je program, ki ga danes uporablja že 15 slovenskih knjižnic, izdeloval z sodelovanjem z Institutom Jožefa Štefana prav v naši knjižnici. Če ne hi imeli izposoje računalniško vodene, bi že morali zaposliti 3 nove delavce, saj je izposoja tako velika, da bi morali po standardih in normativih zaposlovati kar V> knjižničarjev. Poleg tega pa prav kar kol ena prvih knjižnic uvajamo povezavo v 'riircžo. .Kljub vsemu pa Vemo., da imamo zaradi prevelikega obiska, ire izposoje vse manj Žasa za bralce in njihove želje, še posebej ipa se zavedamo, da vse težje dajemo kvalitetne inforamcije (seminarji, diplomske naloge, štu-Jlij). saj zmanjkuje časa za izdelavo posebnih katalogov in poglobljen Itudij delavcev, ki morajo dobro poznati vse. kar izide, j Toliki' tokrat o delu Knjižnice Domža|e,. Naša.želja je. da bi lahko Ustregli vsaki vaši želji in vam kakovosti«) ponudili čim več gradiva, ki ga potrebujete za svoje delo. Studij, zabavo in vzgojo. Na tem piestu, bi se želeli tudi opravičiti S'sem'i ki ste bili morda v lanskem letu kdaj .nezadovoljni z nami. Ponudili se bomo. da bodo takšni primeri čim redkejši, i CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Čemu tako? Bratcem Občinskega poročevalca manj, občinskim poslankam in poslancem pa so prav gotovo bolj znane Zgode in nezgode okrog imenovanja novega uredniškega odboru Občinskega poročevalcu. Strastna mnenja so se vnemala ie lanskega septembra, ko zaradi objektivnih vzrokov Občinski poročevalec ni izšel. Naš župan, gospod Ervin-Anton Schtvarzbartl. je takrat namreč vz.trajal. naj bi v septembrski številki Občinskega poročevalca izšel program občinske vlade oziroma njenih ministrov. Ker pa se je to zavleklo, je časopis izšel šele sredi oktrobra. < ' Konec septembra smo na 4. zasedanju občinske skupščine vseh treh zborov, nn katerem ni manjkalo mučnih razprav in obtožb s strani prenoviteljev in takratnih ZSMS-jevcev, zdaj liberalnih demokratov, na račun predsednika skupščine, potrdili nov 13-članski večstrankarski uredniški odbor in mu naložili, da pripravi osnutek odloka in izvoli glavnega in odgovornega urednika. Člani uredniškega odbora smo za glavnega urednika izvolili gospoda Staneta Stražarja, za odgovornega urednika pa dotedanjega in še vedno sedanjega, gospoda Matjaža Brojana. Pri izdelavi osnutka občinskega odloka o glasilu občine Domžale sprva ni kazalo, da bo prišlo do tako hudih zapletov, kot se je kasneje izkazalo. Mimogrede naj še omenim, da je bivša SZDL tako temeljilo »pospravila« arhiv, da pri tem ni izvzeta niti starega občinskega odloka. Sicer nam je predsedstvo skupščine prvi osnutek odloka glasila občine Domžale zavrnilo, nakar smo zdruz.no s pravno službo in predsedstvom skupščine konec lanskega leta končno oblikovali osnutek, ki ga je potrdilo predsedstvo skupščine, izvršni vre/ in skupščinska slatutarno-pravna komisija. Ker so imeli pri oblikovanju odloka možnost sodelovati člani vseh, v občinsko skupščino izvoljenih političnih strank, je bilo upravičeno pričakovati, da bo nova številka občinskega glasila izšla z novim uredniškim odborom, z novim glavnim in »novim« odgovornim urednikom in z novim imenom - SLAMNIK'', se je na zadnjem zasedanju skupščine občine Domažale r vsem svojem sijaju pokazala -konstruktivnost'' koalicije liberalnih demokratov, prenoviteljev. socialistov in še nekaterih t. i. neodvisnih poslancev. S pomočjo obilice "konstruktivnih« amandmajev jim je le uspelo zmesti ravno pravšnje število »budnih" poslancev, tako da so dosegli podaljšanje »roka trajanja" starega uredniškega odbora za nedoločen čas. Ali po vsent tem lahko še upam. da bo »SLAMNIK« nekega lepega dne končno ugledal luč sveta?! Morda pa le sinemo pričakovati demokratično časopisno pomlad tudi v naši občini. MATJAŽ VOVK AKTIVNOSTI ZA USTANOVITEV KRAJEVNEGA ODBORA SKD MENGEŠ Sočloveku in bližnjemu v pomoč in uteho... Na večer pred prihodom predsednika Slovenskih krščanskih demokratov g. Lojzeta PETERLETA v Mengeš, se je v prostorih KS zbrala peščica krajanov, članov SKD. Razpravljali so o aktivnostih, ki se jih udeležujejo in o nujnosti razširjenja'akcij. •> > • bližino tistega, na kogar se lahko zanesejo. V.'naši družbi take oblike združevanja niso običajne, Kljub/t$|rBU jim verjamemo, saj so oblike koristnega združevanja lahko tudi zelo prijetne.,! '1 •' Sam'p dftse n^bj napak razumeli: ne,gre jim^amo za materialno ponnič IftiMbm in za svoj prijeten'''cibčut'd^'.'ob opravljenem ,dqbreni dclif. Razmišljajo o človeku, 'ki.'pofrebuje tudi pogovor.■■ p'/čfSvteku. ki je zapuščen iii hs!afnlj:č'n. Tudi o tem razmišljajo in načrtujejo, da bo to njihovo nadaljnje delo. - Seveda pa'je žS tako razširjeno akcijo potrebno nekaj več ljudi z dobro voljo. Mislim, da jih v kraju kot je Mengeš ne bo težko najti. Prvi korak je narejen. Ponosni smo, da imamo ustanovljen Iniciativni odbor iz ljudi, ki so do sedaj sodelovali pri tako humanih akcijah. Naslednji korak bo ustanovitev Krajevnega odbora. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI DARINKA GRUM Imenovati je bil tudi 12 članski Iniciativni odbor za ustanovitev Krajevnega odbora SKD v Mengšu. Ob tem jO bilo omenjeno, da sodelujejo v najrazličnejših akcijah za dobro človeka, tudi prjakčijah Karitasa, ki je bil;Sredi januarja Ustanovljen v Mćngšu. V kletnih prostorih Ž ti ob petkih od 16.00 do 18.00 zbirajo in oddajajo materialne stvari. V okviru ,Misijonskega krožka sodelujejo pri izdelavi in prodaji ročnih del in namenjajo denar za najbolj potrebne. Ob tem je bilo poudarjeno, da je samo delo v skupini zelo prijetno in zaželeno. Ljudje se zbirajo, združujejo in občutijo Posebno obvestilo Občinska popisna komisija, ki bo v občini Domžale vodila popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj poziva vse, ki želijo sodelovati v izvedbi popisa, ki bo od 1. do 15. aprila 1991, kot popisovalci, da svojo pismeno prijavo najkasneje do 25. februarja 1991 posredujejo na naslov: Sekretariat za občo upravo občine Domžale Ljubljanska c. 69/1, 6123(1 Domžale v označbo »ZA POPIS« V prijavi navedite naslednje podatke: - ime in priimek ter točen naslov stanovanja, tel. št. - roj. datum, najvišjo dokončano izobrazbo - območje, na katerem bi želeli popisovati. Prednost pri izbiri bodo imeli dijaki in študenti! Vse potrebne informacije lahko dobite v Sekretariatu za občo upravo občine Domžale, tel. številka 722-104. Ljudje, imejmo se radi! V preteklosti nismo bili vajeni pravih medsebojnih odnosov in tudi spoštovanja so bila zelo redko opazna. Odtujili smo se drug od drugega, od svojih otrok, zakonca in svojih najbližjih sorodnikov. Ne poznamo se več dovolj. Živimo največkrat drug mimo drugega. In zakaj je prav, da se poznamo? Zakaj je to sploh potrebno? Zato, ker nihče ni samo slab. Ne znamo ali nočemo poiskati dobre strani posameznika. Mnogokrat nam tudi ob spoznanju omenjenega ne uspe ustvariti prave, tople odnose. Iz dneva v dan živimo kot v začaranem krogu in delamo iste napake. Pa vendar bi radi živeli drugače! Radi bi bili srečni in osrečevali naše najbližje, posebno tiste, s katerimi vsak dan sedamo za isto mizo. Domžalski Slovenski krščanski demokrati smo se odločili, da organiziramo predavanja in razgovore o različnih družinskih situacijah. Morda nam bo prav to srečanje pripomoglo, da bomo stvari prav spoznali. Kje se konča naša avtoriteta in gre le še za grobo ravnanje z našimi otroki, nam bo skušal pojasniti specialni pedagog g. Lojze Štefan. O tem, kako lahko ali težko je ustvariti prijetno vzdušje v družini nam bosta govorila g. Nace Polajnar in njegova žena. In kaj je najpomembnejše za mlade, ki se odločajo za skupno pot v življenju? Odgovor na to nam bosta posredovala zakonca, ki imata že nekaj izkušenj ter štiri otroke. To sta ing. Ivo in Duša Bizjak. V naših družinah imamo veliko primerov, kjer so stalna nesoglasja zaradi starih staršev. Kdo ima prav in kdo ne? O tem nas bo poučil dr. Rudi Koncilja. Vsa predavanja bodo v Knjižnici Domžale in sicer: petek, 15. 2. 91. ob 18.00 -NASILJE NAD OTROKI petek, 15. 3. ob 18.00 -KAKO DOSEGATI MIR V DRUŽINI petek, 19. 4. ob 18.00 -SREČO SI GRADIVA petek, 24. 5. ob 18.00 -VLOGA STARIH STARŠEV Prisrčno vabljeni! DARINKA GRUM DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN:ANDREJ KOŽELJ Spomini starega Mengšana -Nacetovega ata Na domačiji pr' »Načet«, kot se hiša imenuje, odkar jo je leta 1800 kupil Nace Koželj, danes na Prešernovi št. 28 v Mengšu, živi najstarejši Mengšan, 90-letni Andrej Koželj. V kraju so res še starejše krajanke, a med moškimi mu ni para. Čil in zdrav je, vsak dan ga je videti po Mengšu. Sprehodi se do znancev in sorodnikov, pridruži se mengeškim upokojencem v njihovem gostišču, tudi do gozda mu ni predaleč. Nabira gobe, kadar je čas za to in doma še marsikaj postori. Hoja mu je trdna, bere brez očal, le klepetati mora sogovornik z njim malo glasneje. Najstarejši gasilec veteran »Včeraj sem bil v Trzinu pri žlahti.« je povedal, »danes zvečer pa grem spet zdoma - eden od gasilcev veteranov praznuje 80-let-nico in sem povabljen. Nazaj nas bodo pa kar z gasilskim avtom razvozili.« Nacetov ata je namreč najstarejši aktivni gasilec veteran. Že mnogo priznanj je dobil na gasilskih tekmovanjih. H gasilcem se je včlanil leta 1941. saj je bilo gasilstvo v družini že tradicija. Oče je sodil prav med ustanovitelje mengeškega gasilskega društva, ki je lani praznovalo 100. obletnico. »Starin je vpregel konje, imeli smo ročno brizgalno - bilo je prav težaško delo. Včasih je gorelo pogosteje kot danes. Spomnim se. kako se je vžgalo pri Matičkovih. pa v Domžale smo šli gasit - mengeški gasilci smo bili hitreje pri ognju kot domači, domžalski!« Se pred dvema letoma je zmogel pohod na Rašico in mengeško planinsko društvo ga je počastilo s priznanjem, ker je bil najstarejši udeleženec na poti. Soldat v prvi svetovni vojni Rojen je bil v Mengšu leta 1900. »Toliko, da me je ravno še prva vojna vzela.« je pripomnil. »17-le-ten sem bil vpoklican. Zaradi ploskih nog naj bi bil vojaščine oproščen, a z nekom so me morali zamenjati. Brat se je zavzel zame: pojasnil je vodji kompanije, kako je z menoj in mu predložil ustrezne dokumente. Za stražo sem bil dober. Tudi tisti večer, ko se je v Ju-denburgu začel upor. sem stražil. Streljali so. v kantino so vlomili... Vojaki so bili vsega naveličani. Upor so zadušili. 32 nas je bilo zaprtih v eni sobi. Je blo žalostno tist! Hafnerja in Možino so ustrelili, čeprav so dobili drugačno direktivo. Potem so cel regiment kazensko, brez orožja poslali v Ti-fole. Jaz sem nato do konca vojne služil v češkem bataljonu.« Skoraj bi me vzela železnica »Se dva meseca bi moral služiti vojski. pa bi dobil pokojnino Maistrovega borca!« A v Ljubljani je bilo prosto mesto za uk in Adrej Koželj je sklenil postati - mesar. Že ded Nace je opravljal ta poklic, potem oče Jože; vsi so bili tudi kmetje. Imeli so njive, redili svojo živino in kupovali tujo za zakol. Ljubljanski mojster je mladega vajenca za tri mesece »posadil« v Zidani most, kjer so pripravljali meso za železnico. Skoraj bi pri železnici tudi ostal. »Vse sem imel urejeno za mesarja na Orient ekspresu!« A oče ga je le uspel pravočasno pregovoriti in 1924. leta se je sin vrnil v Mengeš. »Vsepovsod smo klali - v Škofji Loki. Kamniku. Palovčah. Tunji-cah, Ljubljani... Tudi na črno! Najprej s kolesom na oglede in po-barantat, potem pa s konji po robo. Oče je nekdaj celo peš vse prehodil, toliko na dan. da dones neb uben zdržu.« Potlej je bila pa ohcet 1931 se je poročil s Kraljevo Ivano. Bila je s kmetije in gostilne ter »vsega navajena«. Tudi njuni številni družini je bila kos: 7 hčera in 4 sinovi! Dva od otrok sta umrla kot otroka, vsi drugi pa še živijo. Sprva je imel mesarijo v najemu - v Hotelu, potem pa si je doma uredil lokal. »Smrešnikov Veno mi je naredil načrte.« Še ena vojna Vpoklican je bil tudi v staro jugoslovansko vojsko - 6. aprila 1941. se je tako znašel v Bosni, v Andričevem Višegradu. s činom podnarednika. Po kapitulaciji so ga kot ujetnika poslali na prisilno delo v Šlezijo. Novi gospodarje bil vesel mladega in veščega mesarja. »V Šleziji sem se naučil delati hrenovke. Khoblauch hrenovke, čeprav ni bilo v njih prav nič česna. Gospodar mi je moral zaupati recept, ker sem povzel njegove posle, ko se je vozil delat vsak tretji dan v Berlin. To so bili organiziran »nč kuko!« Nemški mesar ga je želel obdržati, zato je pisal lažne izjave, da slovenski delavec ostaja pri njem prostovoljno. Ker pa je Koželjeva družina tretjič prosila za očeta v ujetništvu (žena je sama kmeto-vala ob številnih otrokih). Andreja ni mogel več zadržati. Potem je od 1942. spet mesaril in kmetoval doma. Marsikatero klanje je bilo namenjeno partizanom. Ob neki izdaji si je komaj rešil življenje. Bil je tudi med tistimi, ki so jih Nemci določili, da pokopljejo ustreljene talce na Zaloki. »Grobarji« so imeli od krvi razmočene hlačnice. Koželjev ata tudi dobro ve. da je rešil marsikatero življenje s seznama na listih papirja, ki so izpadli iz suknjiča nekega usmrče-nega aktivista; uspel je zasuti dokumente, ne da bi kdo videl. Mesarije niso več dovolili Po vojni mu niso več odobrili mesarske obrti. Njegovo mesnico je vzela v najem mesarska zadruga, klavnica se je obdržala kar nekaj let. Nacetov ata pa je odšel delat v mengeško semenarno. Odslej je klal le še po domovih, če so ga poklicali. Ža semenarno je oral s svojimi tremi konji. Podjetje je posredovalo za njegovo vprego, ko bi morali konji z obvezno oddajo v Kočevje. V Semesadiki je delal do svoje upokojitve 1962. Poslej je bil kmet, priložnostni mesar in gasilec. »Zdravje mi je še kar služilo. Nekoč sem si poškodoval nogo, ko sem padel z motorja. Še danes ne vem. kdo me je takrat z vodiške ceste odpeljal v bolnico.« Hči Justa, pri kateri živi čez dan, je povedala, da je pred nekaj leti prebolel kar tri pljučnice zaporedoma in imel pred petimi leti za-mašeno ožilje - cel mesec se je zdravil v Trnovem. Zdaj si okoplje in povija nogo kar sam, drugih težav pa nima. Zdravniki so mu priporočili veliko hoje. »Zato me je pa tud vsepovsod dost,« se pošali. Tako polno in zdravo starost bi si najbrž želel vsak! Se na mnoga leta, Nacetov ata! H. S. Problem magistralne ceste M-lO in avtoceste na območju Domžal ostaja V časopisju sem zasledil nekaj člankov o avtoceste na območju Domžal, o tem pa občinske skupščine, ki je zasedala v sredini Po pregledu omenjenega zapisnika sem se odločil, da kot neposredno in posredno prizadeti občan podam svoje mišljenje oz. predloge v zvezi z v zapisniku obravnavano problematiko. Predstavniki republiške uprave za ceste (RUC) so bili pred dilemo, ali naj gredo takoj v gradnjo avtoceste mimo Domžal in s tem v preusmeritev prometa na to cesto, ali naj začasno do izgradnje avtoceste naredijo rekonstrukcijo magistralne ceste M-10 oz. jo razširijo v štiripasovnico na žalost v tem primeru začasno ostane. Odločili so se. da bi v prvi fazi zgradili štiripasovnico oziroma rekonstruirali obstoječo cesto M-10. Kot najpomembnejši razlog za to odločitev navajajo, da še ni zgrajena vzhodna obvoznica v Ljubljani in zaradi tega je nemogoče vezati avtocesto od Domžal do Ljubljane na obstoječe cestno omrežje v Ljubljani. Jasno vam je, da občani nismo krivi za vašo usodno napako. V zapisniku je navedeno, da je v bistvu nezgra-jen »strm konček rdeče črte« kriv, da bodo šli v razširitev ceste M-10 v štiripasovnico. Ta del nezgrajene vzhodne obvoznice je bil odločujoč dejavnik pri odločitvi za rekonstrukcijo ceste M-10. Presenečen sem, da je tako nepomembna ovira lahko odločilno vplivala na odločitev o razširitvi ceste M-10, ki bi zelo boleče posegla v širše območje Domžal. Naj za ilustracijo navedem samo nekaj primerov: v južnem delu Trzina bi bil poseg v naravo zelo uničujoč glede na kmetijske in vrtne površine - le-te bi bile popolnoma onesposobljene (tudi z izgradnjo predvidene obvoznice). Glede na gostoto cestnega omrežja na tem območju bi bilo zelo otežkočeno komuniciranje med krajani, enotnost in harmonija pa porušeni. Od Trzina proti Domžalam do mostu Kamniške Bistrice (to se pravi v neposredni bližini centra Domžal) bi štiripasovnica ločila Domžale na severni in južni del. To bi bil prerez mravljišča, morda celo arterije, kaj pa most - prehod na ožje cestišče. Ker bi bila to mestna štiripasovnica. so na njej predvidena nivojska križišča na vsakih 440-500m. Predstavniki RUC zagotavljajo, da bo problem rešen s signalizacijo in semaforizacijo. sam pa menim, da bodo zastoji na predvideni cesti enaki, mogoče pa še večji kot na obsto- rekonstrukciji magistralne ceste M-10 in sem se najbolj seznanil z zapisnikom decembra prejšnjega leta. ječi. Drastičen primer je sedanje križišče v Trzinu. Kot drugi razlog za štiripasovnico predstavniki RUC navajajo gostoto prometa na obstoječi cesti M-10. Tudi v tem primeru se z njimi ne strinjam. Sam sem mnenja, da ko bo zgrajena avtocesta, se bo promet na M-10 bistveno zmanjšal, saj se bo preusmeril na priključke avtoceste iz celotnega vzhodnega dela Domžal za Ljubljano. Dotok prometa iz tega dela bo glede na današnji promet ca. 10% za mesto Domžale, iz Domžal do Trzina pa ca. 20 %. Celoten promet na tem mestu z dotokom iz Mengša bo znašal ca. 50%. Če se izrazim v številkah: od 14000-15000 vozil - sedaj 29500 (podatki RUC). Če zgradijo avtocesto, sedanja magistralna cesta M-10 ostane in tako zgoraj navedeni problemi izginejo. Naj navedem nekaj primerov: gostota prometa se bo občutno zmanjšala, zato pa prometna varnost zelo povečala, seveda najbolj na območju Vira. Doba in Želodnika, kjer prometa skoraj ne bo. Tudi problem ekologije bo občutno manjši, ostanejo tudi prepotrebna finančna sredstva, itd. Predstavnik RUC je v zapisniku ugotavljal, da bi bilo zelo ugodno najprej narediti avtocesto - kot vemo, je načrtovana že nekaj let. Temu mnenju se pridružujem, zato prosim, da RUC spremeni vrstni red gradnje in začne z delom vzhodne obvoznice ter odseka avtoceste do priključkov Domžal z okolico. Finančna sredstva, ki so namenjena za razširitev ceste M-10, naj se rajši uporabijo za izgradnjo omenjenega objekta. Rekonstrukcija magistralne ceste M-10 je preuranjena, zato jo pustimo času, ki je najboljši razsodnik. Na koncu razmišljanja predlagam izvajalcem projekta, naj predložijo občanom oz. občinski skupščini na vpogled obe varianti s pregledno dokumentacijo, hočem sodelovati, sklep občinske skupščine - hočemo sodelovati. Pri sprejemanju ustrezne rešitve pa naj sodelujejo vsi zainteresirani občani, upoštevati pa se morajo tudi vsa resnična dejstva. SLAVKO SELAN Prešernova 41 61230 DOMŽALE ZLATA POROKA V NAŠI OBČINI: SO let skupnega življenja Štefke in Janka Veitovih Pred kratkim sta zlato poroko - petdeset let skupnega življenja praznovala Štefka in Janko Veitova z Vira, ki sta skozi 50 let skupnega življenja doživela marsikaj bridkega, težkega, njuno skupno življenje so spremljale tegobe, v njem pa je bilo tudi marsikaj lepega, prijetnega, ki ju poleg šTirm otrok, sedmih vnukov in petih pravnukov druži še danes. Začetek njunega zakona je spremljal tudi začetek vojne, brezposelnost, ki jo je Janko-po izgubi dela pri Bonaču. prema- goval z iskanjem dela kjerkoli. Štefka pa se je zaposlila pri Maj-diču v Jaršah. Oba sta že pred poroko postala aktivna člana So- KDAJ TE POPRAVIJO, KRIVICA? Dvakrat kupili lastni mlin! Mnogo strani, o katerih si ljudje niso upali govoriti, danes Prihaja na dan. Storjeno je bilo veliko krivic, odvzemov, tatvin, podkupovanja in drugih zavoženih stvari. Naj resnica naposled pride na dan! Pišite nam o tem, kar ste doživeli, pa v sebi nikoli preživeli... Morda gre za doživetje vaših najbližjih: očeta, mame, strica? Napišite nam prispevek in 8a seveda s polnim imenom, priimkom in naslovom podpišite. Nepodpisanih tekstov ne bomo obravnavali. Danes Ponašamo prvi prispevek. Blaž Škrjanec s Škrjančevega 22 je graditelj male hidroelektrarne na potoku Mlinščica. Malo hidroelektrarno sta zgra-di'a že leta 1920 njegov ded in oče. Vgradila sta Francisovo turbino, katera je poganjala valjčni m'in in generator. Višek elek-tr'ke pa so oddajali v omrežje. Po vojni so Blaževemu očetu odvzeli zemljo, nato pa še mlin. Do približno 1960. leta je deloval Pod imenom »Žito« Ljubljana, pa niso bili takrat mlinarji J prida gospodarji, je vse pro-Padalo... in propadlo. Naposled s° sklenili, da mlin ni več renta- bilen. Demontirali so vse stroje in naprave, nekaj stvari vrgli na odpad, drugo pa prodali. Dva valjčna stroja se še vrtita v firmi »Žito« na Viru. Ostala je stavba - prazna seveda, katero pa je porušil sneg. To ruševino je dala občina Domžale do tal porušiti. Z ruševinami so zasuli tudi kanal za vodo. Ob istem času so to storili tudi s turbino, ki je niso mogli demontirati. Nekako so jo razbili in zasuli. No, to ruševino (parcelo) je Bla-ževa mama spet odkupila. Prodal ji jo je nazaj Biro 71. Tako smo postali spet lastniki - kupili smo lastno zemljo. Tudi parcelo ob vodi št. 289/1 smo odkupili od Agrokombinata Emona. Čudno se sliši, pa vendar je res: lastno zemljo kupiti nazaj! Saj ni mogoče! Pa je! Trud, da bi bil mlin spet mlin Leta 1988 je Blaž odkopal ruševine najprej pri turbini. Pokazalo se je, da se jo bo dalo popraviti, žal pa je bilo veliko razbitega. A tvegal je! Uspelo je! Re-noviral je tudi vse betonske zidove, postavil novo zapornico, rešetke, izkopal odtočni kanal in ga zabetoniral ter pokril z zemljo, tako da se sedaj sploh ne vidi, kje je kanal. Seveda vse to ima svojo ceno: denar, trud in voljo ter veliko odrekanja. Bo obstal na sredi poti? Ker je zdaj že tako daleč, s to gradnjo ne želi, ne more in noče odnehati. So se pa žal začele finančne težave. Velike! In sedaj se pojavlja vprašanje, kdo je Blažu Škrjancu dolžan pomagati, da stvar izpelje do konca. Kdo bo povrnil in kako, predvsem iz čigavega žepa, kar je ukradla, razbila in uničila prejšnja, beri nekdanja, oblast ali njeni predstavniki, ki so to počeli v njenem imenu? Zlasti še ali obstoja moralna obveza, če so se v istem mlinu z vednostjo Blaževega očeta skrivali partizani ter se z vozovi vozila s tega kraja moka in zdravila za kolovško bolnico. So ruševine poplačilo za storjeno? So bolečine, grenki spomini edina sled in preostanek dogodkov, ki se ji je reklo izgrajevanje socialistične domovine. Kdo bi vedel! Kaj pa o tem pravi vest? Čisto navadna, ne z ideološkimi predsodki take ali drugačne vrste obremenjena človeška vest... Bo zmogla oblikovati vsaj pravično in pošteno oceno tega, da so Škrjančevi dvakrat kupili svoj mlin? Od tistega praktično, ki ga je ukradel... M. Brojan kola. Julija 1941 so Nemci vse brezposelne, še posebej pa člane Sokola, prisilno zaposlili na javnih delih. Janko je odšel gradit ceste, 'mostove in železnico na Koroško, od koder se je kmalu peš vrnil domov in se zaposlil v Papirnici Količevo. Leto 1942 je označilo rojstvo hčerke Vere. leta 1943 pa bi moral Janko v nemško vojsko. Ker bi moral oditi na rusko fronto, je Janko dezertira!, se skrival, opravljal kurirska dela. nato pa na Miklavževo, takoj po rojstvu hčerke Štefi. v Slandrovo brigado, kjer je postal oficir, bil tudi ranjen, svobodo pa dočakal na Pehčaniji nad Rovami. Štefka je medtem pomagala OF in težko preživljala družino. Svoboda je prinesla Janku zaposlitev v Papirnici. Štefka se je vrnila h Kocjančiču in sreča se je spet naselila pri Veitovih. Ob skromnem življenju jima je uspelo zgraditi topel dom, v katerem se jima je leta 1952 rodil sin Dušan, štiri leta kasneje pa še hči Nuša. Ob trdem deu in skrbi za otroke sta vedno našla čas tudi za aktivno delo v različnih upravnih organih, delavskih svetih, Janko po upokojitvi tudi v Zvezi združenj borcev in Zvezi invalidov, kjer je bil tudi predsednik. Štefka je bila dolga leta predsednica Rdečega križa. Sem in tja so črni oblaki še skalili srečo naših zlatoporočen-cev. ki sta kljub temu zdrava in srečna pričakala potrditev petdesetletnice skupnega življenja. Njune sreče in zdravja so še posebej veseli njuni štirje otroci, pa seveda vnučki Aleš. Aco. Alenka. Urška. Janez. Jani in Gašper, ki staremu atu in mami skupaj s petimi pravnuki Juretom. Rokom. Saško. Špelo in Veroniko želijo veliko sreče in zdravja. Zlata poroka Štefke in Janka VEITA. Čestitkam ob jubileju se pridružujemo tudi v uredništvu. STRAN 12 Občinski poročevalec ŽIVAHNO IN ZANIMIVO JE NA MENGEŠKI ŠOLI Soha s pogledom navznoter Knjižnica je lahko pomembno šolarjevo okno v svet duha, tehnike in vsega drugega Tisto, kar je ravnatelj Osnovne šole Mengeš Branko Lipar napovedal, se je pred slovenskim kulturnim praznikom tudi uresničilo: na mengeški šoli so odprli razširjeno knjižnico odprtega tipa, v knjižnici pa se ne bodo samo sposojale knjige, ampak se bo nekajkrat na leto odvijalo tudi drugačno razgibano kulturno življenje. Ravnatelj Branko Lipar je to nazorno prikazal že ob prvem takšnem večeru, na katerem je sam spregovoril tudi nekaj uvodnih misli. V življenju radi dajemo drugemu in z veseljem sprejemamo, večkrat pa se zgodi, da se to dogaja v preveč zaprtem krogu, oziroma da vrednote niso dostopne vsem posameznikom. Odziv na množično kulturo je po pravilih velik, navadno pa nam zmanjka časa za intimnejše trenutke ob knjigi, glasbi, sliki, ob vseh tistih vejah umetnosti, ki morda ne pritegnejo najširšega kroga, prav tako pa izredno močno bogatijo vsakdanjik tistih ljudi, ki zahtevajo od življenja nekaj bolj poglobljenih in izostrenih misli. Temu pa bo kot nalašč namenjena knjižnica v mengeški osnovni šoli, kjer je v novi sobi ob knjigah prostora še za kakšnih trideset obiskovalcev, ki se bodo lahko občasno srečevali na zanimivih pogovorih ob knjigah in drugih dra-gotinah nepovršnega sveta. Prvi tovrstni večer je potem vodila z mislijo in besedo šolska knjižničarka Majda Lampič, ki je med drugim povedala, da je knjižnica, oziroma vsaka knjiga posebej, v bistvu soba s pogledom navznoter. To so ilustrirali tudi njeni učenci iz odlomkov iz znanih del - z razmišljanji o pristopu h knjigam, o ustvarjanju novega in o svobodi, ki si jo človek lahko pribori ob poglabljanjih v literarna dela. Odlomki so bili posrečeno izbrani, učenci pa v svoji interpretaciji prisrčni in dovolj razumljivi. Da bo mengeška »soba s pogledom navznoter« res večnamenska, kot je dejal ravnatelj na začetku, je bilo dokazano tudi s priložnostno razstavo nekdanjega pedagoga na tej šoli Maria Petriča, ki je tudi sam spregovoril o svojih slikah. Dejal je, da riše s srcem, da naprej ne ve, kaj bo nastalo, da je ob platnu v bistvu otrok s čopičem, ki nanaša z barvami svojo izpoved tako iskreno navzven, kot bi bil šolar z neobremenjeno dušo, brez laži in sprenevedanja. Prvega večera se je udeležilo kar precej Mengša-nov in okoličanov, med njimi tudi bivši ravnatelj mengeške šole Roman Maligoj in tudi mengeški župan Janez Per. IVAN SIVEC S fotoesejem in razstavo barvnih fotografij so člani FKK Mavrica počatili slovenski kulturni praznik (Foto: I. Lipovšek) Oblaki so rdeči. Blegoš. Bogastvo starih koledarjev in Pomladne planine, ki so jih napravili Mojca Iglic. Janez Kosmač, Lojze Popelar in Toni Iglic. Po prikazu fotoesejev je mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič odprl še raz- FKK MAVRICA RADOMLJE Foto esej - Multimedialna predstava Člani radomeljskega fotokino kluba se vedno potrudijo, da bi klasičnim, včasih suhoparnim predstavitvam diapozitivov nadeli privlačnejšo in zanimivejšo obliko. V četrtek. 31. januarja so v mali dvorani Kulturnega doma gledalcem ponudili fotoesej. Kot pove že ime. gre za združitev likovnih, to se pravi fotografskih podob, in literarnih prvih, to je verzov in proznih tekstov. Vendar ne gre za skupinsko težnjo, da bi iz diapozitivov različnih avtorjev in ustreznega besedila naredili predstavo kot celoto: vsak avtor je izbral svoje posnetke, jim dodal prevzeti ali originalni tekst in glasbo. Tako je nastalo osem zaključenih kratkih zgodb stavo barvnih fotografij, v kateri - esejev z naslovi Zidopis. Di- se je poleg že omenjenih predsta-aliti. Nekoga moraš imeti rad. vila tudi Mirni Pollak. OBVESTILO OBČANE OBVEŠČAMO, DA LAHKO UREDIJO VSE ZADEVE GLEDE OBJAVE ČLANKOV, OGLASOV, OBJAV, ZAHVAL IN DRUGEGA, TUDI V SEKRETARIATU SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69/1 PRI GOSPE MIHAELI KEPIC, tel. 721-320. SREČANJE Z UMETNIKOM Ustvarjanje je tisto, kar osrečuje? Pogovor z akademskim slikarjem Janezom Praprotnikom, ki se je nedavno v Likovnem razstavišču predstavil s samostojno razstavo, ob kateri so Izdali tudi njegov KATALOG_ • Janez PRAPROTNIK je domačin, znani likovni ustvarjalec. Svoje delovne potenciale ne usmerja v zunanje stvari, pač pa v soočanju s samim sabo ustvarja in hkrati išče področja svoje prihodnje umetniške opredelitve. V skromnosti, ki je njegova značajska lastnost in nanjo vse manj naletevamo v našem današnjem vsakdanju, se rojevajo tudi rezultati. Z njimi je nedavno seznanil svoje someščane. Danes pa se seznanjamo z Janezom tudi kot s človekom, someščanom - enim izmed nas. Takole je potekal pogovor z njim: Domačin si, kdaj in pri kom si prvič v domačem kraju naletel na umetnost in likovno izražanje? Prvega srečanja z likovno umetnostjo v Domžalah se ne spominjam; iz otroških let pa so se mi vtisnile vinjete za ex-librise in ilustracije Ela Justina za Balza-cove povesti, pri katerih tisku je sodeloval oče, ilustracije slikarja - rojaka Marjana Vojske in neka razstava Danijela Fuggerja v glasbeni šoli Domžale - posebno portreti in risbe figur. V mojih otroških letih je v Domžalah izrazito izstopala glasbena dejavnost - spominjam se še nekaterih glasbenikov in koncertov ter gledaliških predstav. Pri dveh sem celo sodeloval. Za kiparja Petra Lobodo sem izvedel nekaj let pozneje. Kako se je rodila odločitev, da v likovni umetnosti najdeš tudi svojo življenjsko delovno usmeritev? Glede na to kako pri hqs vrednotimo grafično oblikovanje, s katerim se poklicno ukvarjam, slikanje in risanje mi je zaposlitev in' sprostitev v prostem času, ne morem reči, da je to moja, življenjska delovna usmeritev. Že. •V srednji šolipa sem začutil, da mi smer industrijske oblikovanje, ki sem jo izbral, ne zadošča. Želel sem izvedeti in še naučiti več o slikarstvu, grafiki, fotografiji, ilustraciji in podobnih zvrsteh, likovnega ustvarjanja. Zato sem štiri leta po končani srednji šoli začel izredno študirati na likovnem oddelku Pedagoške akademije. Ko sem leta 1972 I ta študij absolviral, se mi je ponudila možnost rednega študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Opravil sem sprejemni izpit na oddelku za slikarstvo, vendar si ne takrat, ne pozneje, nisem domišljal, da bi se lahko preživljal s slikarstvom. Študij mi je pomenil le možnost razvijati likovno izražanje pod vodstvom ali hoje sugestije mentorjev, prostor in čas za vse to in cilj postati »umetnik«. * Kako bi opredelil svoja osebna iskanja? Katere tehnike so ti najljubše, katerih motivov se najraje lotiš? Žal nisem med tistimi, ki so svojo ustvarjalno usmeritev asi celo način izra-žan ja našli in razvili že med študijem in to nadaljujejo enakomerno naprej. Zanimalo me je preveč področij - od likovne teorije, tehnologije slikarstva, zgodovine moderne likovne umetnosti grafičnega oblikovanja do ilustracije. Prva leta po diplomi zato nisem veliko slikal, nekaj časa sem popoldne celo poučeval na srednji šoli, pa na delo v službi sem se pripravljal tudi doma. Glede na malo časa, ki ga imam, slikam največ s hitro sušečimi barvami - akvareli, gvaši in akrili ter laki. Občasno pa uporabljam tudi oljne barve, vendar preredko za dobro slikanje s tem sredstvom. Rad bi več slikal in risal portrete in figure ali kaj izmišljenega, vendar večinoma prav zaradi pomanjkanja časa ostanem pogosto pri vriantah nekega videnega motiva ali dogodka. Eden od motivov, ki jih zadnja leta največ obdelujem, je krajina (iz domače in širše', okolice, primorske, otokov ali izmišljena). Imam pa veliko skic in drugačnih zamisli, ki jih bom skušal v naslednjih letih prenesti na večje formate. Kaj ti daje sodelovanje in druženje v Likovnem društvu Peter Loboda? Vem, da je v Domžalah. it) okolici nekaj sposobnih likovnikov amaterjev, ki iž različnih vzrokov ne žfelijo sodelovati v društvu. Nekatere pozn^min jih skušam razumeti. Sam pa sem še vedno rad v družbi z ljudmi, ki imajo podoben konjiček kot jaz. Čeprav zadnje pol leta redko pridem na sestanek, rad sodelujem v razgovorih o temah, ki nas zanimajo. Žal se likovnega izpopolnjevanja zadnja leta v Domžalah udeležuje vse manj ljubiteljev. Kako bi v prerekanjih o kulturi, ki trenutno razgibavajo slovenski kulturni prostor, opredelil možnost za kulturo v Domžalah? Odkar ne sodelujem več v komisiji za kulturo naše krajevne skupnosti sem še manj seznanjen z načrti in možnostmi razvoja kulture v Domžalah. Mislim pa, da se tej zvrsti družbenega dogajanja ne obeta nič dobrega, če bo morala sama poskrbeti za svoja sredstva (delovati profitno), organizacijo in vse kar k temu sodi. Ali si kot ustvarjalec doslej naleteval na razumevanje ali je bilo likovno delo le tvoja osebna preokupacija? Ne vem, če prav razumem vprašanje, toda glede na to, kar sem do sedaj pokazal kolegom in ocenjevalcem, ni bilo mogoče pričakovati le odobravanja in pozitiven sprejem. Zavedam se, da za razumevanje in sprejem nekega likovnega dela ni pomembno v kakšnih okoliščinah je nastalo, pač pa le kako je izvedeno in ali je prepričljivo in kvalitetno v odnosu do drugih del. V raznih šolah, ki sem jih obiskoval, sem doživel pozitivno in negativno kritiko profesorjev in kolegov, pa tudi odpor in nerazumevanje institucij. Vendar mi to ni uničilo vsega zaupanja v svoje sposobnosti na tem področju. Le razmišljal sem več o vzrokih tega in pomanjkljivostih svojih del in skušal to v naslednjih spremeniti. Koliko predstavitev svojih del si doslej že imel in kje vse si bil? Od leta 1973 do januarja 1991 sem imel šest samostojnih razstav: 1973, v Ribnici in Kočevju. 1981, v Galeriji Meblo v Domžalah, 1984, v Galeriji Loškega muzeja v Škofji Loki, 1989. v Galeriji ZKO mestne knjižnice v Škofji Loki in letos januarja v Likovnem razstavišču Domžale. Skupinsko sem doslej sodeloval na kakih petnajstih razstavah: v Mengšu, Šoštanju, Moravčah, trikrat v Ljubljani, Rudniku, Murski Soboti, Lendavi, Rušah in trikrat v Domžalah. Kaj ti v teh predstavitvah pomeni zadnja razstava v Domžalah? Kaj si hotel povedati z njo? Razstava je bila neke vrste ponovna predstavitev domžalskemu občinstvu, saj na svoji prvi razstavi v Domžalah nisem pokazal nobenega sličnega motiva, pa tudi devet let qd tedaj je za marsikoga le še bled spomni. Čeprav sem slikal premalo, da; bi bila razstava bolj izenečenai,'pa upam, da so pozorni gledalci le opazili nek razvoj in razlike v načinu slikanja in risanja. Ni pa bil še jasno izražen moj namen - kombinirati likovne elemente in načela po lastnem prepričanju in sposobnosti ne glede na motiv,. Nobena realistična slika ni zame najprej odsev videnega motiva, pač pa likovna ureditev črt, ploskev, barv v odnosih, ki bolj ali manj spominjajo na izhodiščni motiv ali navdih. Res pa je, da me vsaka abstraktna slika ne prepriča. Dostikrat želim spoznati, kakšna dela je avtor napravil pred to, ki mi vzbuja dvom v pristnost in upravičenost dela, ki ga gledam. V prvih letih po študiju slikarstva sem se bolj ukvarjal z drugačnimi stvarmi, zato sem pri slikanju nazadoval. Moral sem se vrniti na začetek, ki je bil zame že tretji »dril za oko, glavo in roko«. V prejšnjih dveh sem predvsem vadil risbo in tonsko slikanje zato mi je manjkala praksa z barvami. Le z intenzivnim delom v zadnjih treh - štirih letih sem prišel do nekaj slik. ki jih bom, upam, lahko razstavil ob kakem bodočem pregledu. S to razstavo sem hotel, pokazati na razlike v življenju narave in človeka. Tokrat sicer naših primorcev, otočanov, vendar bi na podoben odnos naleteli kjerkoli. Naravo spreminjajmo le toliko, da nam to ne bo škodovalo v bodočnosti. Izdal si tudi katalog... S postavitvijo razstave v Domžalah sem kasnil skoraj eno leto zaradi svojih in objektivnih težav. Imel sem veliko srečo, da sem »za rep ujel« podporo pri izdaji kataloga in vabila, kot mi je dejal ravnatelj knjižnice Domžale Pavle Pevec. Za to pomoč in razumevanje ob pripravi kataloga, vabila in razstave se mu iskreno zahvaljujem kot tudi Odboru za kulturo pri Skupščini občine Domžale. Razstava bi naj po dogovoru z gospodom Pevcem morala biti že v decembru 1990, pa se je otvoritev zavlekla, ker ni bilo mogoče stiskati kataloga v času, ko so vse tiskarne preobremenjene. Sam sem uredil tekste, poskrbel za kritiko, ki jo je pripravil gospod Andrej Pavlovec (ravnatelj muzeja.v Škofji Loki), za podatke o razstavah in biografijo, fotografiranje del v barvah, za prevoda, fotostavek in oblikovanje. Plačilo največjih stroškov (za fotolite, montažo filmov, papir, tisk in vezavo), ki je sploh omogočilo natis kataloga, pa je uredil gospod Pevec. Obenem s katalogom smo tiskali še vabilo na razstavo v obliki razglednice z reprodukcijo enega dela. Akademski slikar JANEZ PRAPROTNIK Skrčiti sem moral število strani in število barvnih reprodukcij, da so se stroški ujeli z denarjem, ki je bil na voljo. Ob tej priliki se želim zahvaliti gospodu Pevcu in Knjižnici Domžale tudi za organizacijo razstave in glasbenega programa. Na katera področja - tematsko in glede tehnike obračaš svojo pozornost v prihodnost? Težko mi je natančno odgovoriti na to vprašanje. Načrtov imam mnogo, vendar so odvisni od pogojev, v katerih bom živel in delal. Letos nameravam nadaljevati s slikanjem v tehnikah, ki sem jih omenil spredaj, dogovarjam pa se še za dve razstavi do poletja. Kakšne so tvoje želje glede kulture v Domžalah? Največja ovira za razvoj kulture v Domžalah so primerni prostori, vendar nekatere zvrsti tudi v teh pogojih uspešno in redno delujejo. Ta problem pa žal zaradi gospodarskega položaja v občini, ne bo kmalu rešen. Tudi negotov družbeni položaj ne vpliva vzpodbudno na delo kulturnih društev in posameznikov. Podobno je tudi s profesionalci na tem področju. Glasbena kultura ima v Domžalah največjo tradicijo. Je tudi najbolj razvita in kvalitetna. Želim si, da bi tudi druge zvrsti vztrajale in širile svoje dejavnosti, pa tudi da likovne razstave v občini ne bi zamrle. Kultura pa niso le koncerti, predstave in razstave. Je tudi v tem, da bi gradili stavbe, ki bi bile ne le funkcionalne, pač pa tudi prijetne za oko, predvsem pa usklajene s sosednjimi, ne pa npr. tako kot je bila dograjena veleblagovnica ali zdravstveni dom. Neurejenost na tem področju se kaže tudi v kaosu svetlobnih napisov na stavbah SPB in drugje. Kako močno je emocionalno čustvo biti Domžalčan? Ali se li dogaja, da v domačem kraju kak dan ne srečaš človeka, za katerega hi rekel, da je pravi Domžalčan? Zdi se mi, da to čustvo izgublja svoj pomen. Ko so tod živeli pretežno le domačini, je moralo biti res močno. Tisti, ki se vozimo na delo drugam, preživimo le večere, noči in morda konec tedna v Domžalah, nismo tako navezani na svoj kraj kot drugi, ki živijo in delajo tu. Ko sem bil še otrok, sem čutil drugače. Od petnajstega leta dalje se vozim v Ljubljano in sem tako izgubil družbo iz osnovne šole, pa tudi s kasnejšimi domžalskimi znanci se redko srečam. Mnogi, ki so se priselili v Domžale, mi povedo, da mesto nima duše in da so še vedno navezani na sVoj prejšnji kraj. Vendar pa se velikokrat po daljši odsotnosti zavem, da spadarn sem in da je to moje. mesto. . r Zakaj imamo med rezultati dela likovnikov tako malo naših krajevnih motivov? . r.N Ne morem odgovoriti v imenu kolegov, saj njihovih mne^pj o tej temi skoraj ne poznam. Zdi pa se mi, da je vzrokov za to več. Krajinars,tyo,,je že nekaj let priljubljeno in cenjeno predvsem med ljubitelji, med mlajšimi umetniki in kritiki pa ni posebpojcerrjeno. Naši kraji večinoma niso niti stari, niti skladno grajeni in urejeni kot npr. stari del Kamnika in Škofje Loke. Ljudje pri gradnji mešajo materiale, ki se slabo skladajo med seboj. Nova arhitektura in meliorirana ter zasmetena narava pa tudi nista spodbuda za upodabljanje. Nekatere moti verjetno tudi prevelika količina »zelenjave« med letom, od katere so nas odvračali že profesorji na srednji šoli. Vendar to zadnje za likovnika s fantazijo ni več ovira, saj ve, da ustvarja sliko, ne naravo in da torej lahko spreminja vse odnose videnega motiva. Kaj je še treba povedati, da zaključiva pogovor? Hvala za povabilo na razgovor. Upam, da bom še kdaj lahko kaj povedal ob podobni priložnosti. KOVIC SIMON IN IRENA PERNE - REKORDNO Strela vse bolj v center Strelska družina Domžale je pod pokroviteljstvom firme Rako Metalplast izvedla od 28. do 30. januarja 1991 odprto prvenstvo Občine Domžale v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip in 74 posameznikov. Poleg ekip iz naše občine so se tekmovanja udeležile tudi ekipe iz Kamnika, Cerknice, Trbovelj in Ljubljane. Najbolj sta se izkazala naša mlada strelca Kovic Simon in Irena Perne, ki sta postavila vsak po dva občinska rekorda v mladinski in članski kategoriji. Rekord 581 krogov Simona Kovica je kar za tri kroge boljši od republiškega, ki je ravno tako v njegovi lasti. Poleg posameznih rekordov pa sta bila dosežena tudi dva ekipna rekorda članov in mladincev SD Domžale. Tekma je bila nadvse kakovostna predvsem v disciplini člani in mladinci puška. Nastopilo je kar sedem republiških repre-zentantov in nosilcev medalj z državnih prvenstev. Rezultati: člani pištola - ekipno: 1. Krim 1661, 2. Trzin 1579, 3. Domžale 1525; - posamezno: 1. Mrkun 554, 2. Cvetko 554, 3. Škerjanc 553 (vsi Krim), 4. Bobnar 551, 5. Perne 523 (oba Trzin),... člani puška - ekipno: 1. Kamnik 1706, 2. Domžale 1696, 3. Brest 1695, 4. Trzin 1662, 5. Domžale II. 1618,...-posamezno: 1. Kovic S. (Domžale) 581, 2. Kandare (Brest) 573, 3. Paternost (Trzin) 571, 4. Kovic M. (Domžale) 570, 5. Radej (Kamnik) 569,... mladinci puška - ekipno: 1. Brest 1695, 2. Domžale 1663, 3. Trzin 1506,... - posamezno: 1. Kovic S. (Domžale) 581, 2. Kandare (Brest) 573, 3. Strakušek (A. Hohkravt) 568, 4. Znidaršič (Brest) 567, 5. Gradišar (Trzin) 562,... članice puška - ekipno: 1. Trzin 1068, - posamezno: 1. Perne T. (Trzin) 381, 2. Selan (Olimpija) 365, 3. Perne A. (Trzin) 363, 4. Hodak (Olimpija) 345, 5. Savšek (Trzin) 340,... mladinke puška - ekipno: 1. Trzin 1052, - posamezno: 1. Perne I. (Trzin) 381, 2. Selan (Olimpija) 365, 3. Hodak (Olimpija) 345 , 4. Savšek 340, 5. Brečko 339, (obe Trzin),... pionirji-ke puška - ekipno: 1. Trzin 955, - posamezno: I. Selan (Olimpija) 365, 2. Kovic G. (Domžale) 360, 3. Hodak (Olimpija) 345, 4. Savšek (Trzin) 340, 5. Habjan (Trzin) 308,... MK Na finalu lige SD Domžale zmaga ekip občine in strelske družine Domžale__ Strelska družina Domžale je pod pokroviteljstvom Rako metalplasta izvedla finale lige SD Domžale za leto 1990. Tekmovanja so se udeležile prvih pet ekip uvrščenih po štirih kolih lige. V konkurenci članic je zopet zmagala ekipa občine Domžale v postavi Zabret, Kovic, Bernot), pri članih pa ekipa SD Domžale (Kovic M., Kovic S., Štiftar). Rezultati: Članice - ekipno: 1. Občine (Domžale) 477, 2. Farma (Ihan) 447, 3. Biotehnična (Groblje) 422, itd. Članice - posamezno: 1. Ko-močar (Farma) 168, 2. Zabret (občina) 167, 3. Kovic (občina) 167, 4. Skok (Biotehnična) 161, 5. Strašek (Farma) 151, itd. Člani - ekipno: 1. SD Dom- žale 538, 2. OŠTO (Domžale) 521, 3. Papirnica (Količevo) 521, 4. Biotehnična (Groblje) 508, 5. Hit Shop (Preserje) 505. Člani - posamezno: 1. Kovic (SD Domžale) 187, 2. Urbanija (Papirnica) 182, 3. Keršan (Hit Shop) 180, 4. Skok (Biotehnična) 177, 5. Kovic S. (SD Domžale) 177, itd. MK Zdravko SLAPAR, zakupnik Mengeške koče Gobavica - mengeška Himalaja! Mengeška koča, sicer last Planinskega društva Janez Trdina, je v zadnjih letih kar nekajkrat zamenjala najemnika, zdaj pa se je - kot kaže - glede tega le uredilo: kočo je za petnajst let vzel v zakup Zdravko Slapar iz Kamnika. Na Mengeški koči živi skupaj z ženo in tremi tako rekoč odraslimi otroki (20, 15 in 12 let), kot prvo sije uredil primerno stanovanje skupaj s kopalnico vred, tako da bodo vsi skupaj lažje pognali korenine na novem delovnem mestu. Prijazni Zdravko Slapar prihaja iz krznarske družine. Za gostinca se je odločil šele pred nekaj leti, nameraval je odpreti lokal v Kamniku, potem pa je raje poprijel za delo na Mengeški koči. Zdaj je že poldrugo leto tu in vsi, ki radi obiskujejo kočo, pravijo, da je končno dobil v roke to nižjegorsko postojanko pravi človek. Seveda je treba k temu prišteti vso družino, ki Zdravku priskoči na pomoč predvsem ob koncu tedna, po potrebi pa še koga najamejo. Sicer pa je žena redno zaposlena, kajti dobiček vendarle ni pretiran. Zdravko Slapar pravi, da je kočo in okolico dobil v precej slabem stanju. Najprej je moral urediti sanitarije in osnovne pogoje za bivanje, potem pa je začel z obnovitvenimi deli tudi izven koče. Dozidal je plesišče, pripravil nove lesene mize, napeljal centralno kurjavo v paviljon Jurček, marsikaj je prebarval in popravil, tako da se lahko zdaj tu vsakdo dobro počuti. Osnova je seveda dobra in ne predraga hrana. Okusno kosilo na Mengeški koči stane 75 din, kmečka pojedina za dve osebi 180, krvavice 70, svinjska pečenka 75, liter vina pa 70. Obiskovalci radi pohvalijo domačo hrano in pristno štajersko vince. Sem gor prihajajo ljudje tako peš kot z avtomobili. Nobenih se ne brani, ugotavlja pa, da je tistih, ki se odpravijo peš iz doline na 15-minutni pohod več kot avto-mobilistov. Cesta je zdaj v dobrem stanju, kajti našel je človeka, ki jo stalno popravlja, na strani pa jima stoji krajevna skupnost, tako da tako z njimi kot s planinskim društvom zgledno sodelujejo. Največ prihajajo obiskovalci iz Ljubljane in okolice, precej jih je tudi iz Domžal, morda je še naj- manj prav Mengšanov. Vsi morda niti ne vedo, da je na koči steklo pravo življenje zato vse vabi, da se osebno to večkrat prepričajo, ne samo ob 1. maju. Tedaj je bilo na koči kar tri tisoč obiskovalcev. Tudi letos bo takrat velika zabava, verjetno pa bo popestril tudi sobotne spomladanske popoldneve - tako kot lani - s plesom. Velika pridobitev je paviljon Jurček, kjer je prostora za 72 oseb za mizo, kar pa je že lepa zaključena družba. Tu je bilo že več poslovilnih po-poldnevov in večerov ob odhodu v pokoj ali v zakon, pa tudi nekaj ohceti je že bilo v Jurčku. Tu imajo redne sestanke smučarji, večkrat pa tudi planinci in druga društva. Mengeška koča je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od dvanajstih do dvaindvajsetih, za zaključene družbe pa nasploh ne gledajo na uro na Gobavici. Zakupnik Zdravko Slapar se pripravlja, da bi natisnil tudi nove razglednice, kajti stare bodo kmalu pošle. V preteklem poldrugem letu jih je prodal čez petsto, kar tudi po svoje pomeni, da obiskovalci radi pridejo na hribček ob Mengšu. Kaj več pa bi morali še postoriti za reklamo, kajti na Gobavico je pač treba enkrat priti prvič, potem se skoraj vsi redno vračajo. Od Mengeške koče vodi lepa pešpot tudi na Dobeno in Rašico (poldrugo uro do zadnje postaje), po mengeškem hribu pa je razpeljanih na ducate sprehajalnih poti po gozdnih iglicah, med zvončki in cikla-mami, v čistem okolju. Na lepo soboto ali nedeljo si vzemite nekaj uric za pohod do Mengeške koče, stari in mladi, vešči hoje greste lahko še naprej do Rašice, vsi pa se boste z zadovoljstvom lahko podprli pri Zdravku Slaparju. Mengeška koča vas vabi... IVAN SIVEC POROČILO Z LETNE KONFERENCE ODREDA SKALNIH TAR0R0V Taborniška črta sezono V.odredu skalnih taborov Domžale smo imeli dne 18. 1. 1991 letno programsko-volilno konferenco. Nanjo smo povabili predstavnike OHK Radomlje, OUP Mengeš, ZTKO Domžale, TO Domžale, Tosame in Heliosa. Prvi je na sceno stopil starešina Darko. Pogumno je prebrodil začetno tremo in odprl konferenco. Njegovo poročilo o delu odreda v preteklem letu smo vsi vestno poslušali. Naslednja točka na dnevnem redu so bila poročila predstavnikov posameznih enot. V našem odredu namreč delujejo trije klubi in pet čet. Nekatera poročila so bila kar podrobna, druga pa so vsebovala samo nekaj besed. Tako so (smo) se nekateri začeli ukvarjati s prebiranjem najnovejšega Tabora. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, blagajnika in gospodarja. Šele takrat je zavladala prava taborniška klima. Odprla se je burna razprava na prebrana poročila. Ena izmed tem je bila tudi članarina v letu 1991. Odločili smo se, da medvedki in čebelice ter taborniki in tabornice, ne bodo plačali tolikšnega zneska kot klu-bovci. Sprejeli smo novo upravo. Predstavnik (to je naš starešina Darko) nam je podal program dela, finančni načrt in plan nabave opreme za leto 1991. Nakupili naj bi: kompase, šotore, štabni šotor. kanu, dokupili opremo za kuhinjo in največji optimisti upajo celo na nabavo pravega kombija. Opazili smo, da število tekmovalnih ekip na občinskem mnogoboju in tudi na drugih tekmovanjih upada. Tako je ena izmed bolj pomembnih nalog posameznih čet postala urjenje tekmovalnih ekip. Zadali smo si tudi nalogo, da bomo na našem prostoru, kjer poleti taborimo že kar nekaj časa, postavili več trajnejših objektov. S tem naj bi se rešili vsakoletnega prevažanja opreme, če pa že ne popolnega, pa vsaj delnega. Tako bi se tudi oprema ohranila dalj časa. Darko Jenko in Valja Sokler sta bila predlagana za zlati oz. srebrni znak ZTS. Na koncu pa je starešina podelil odredova priznanja najzaslužnejšim za dobro opravljeno delo v letu 1990. Priznanja pa je podelil tudi nekaterim DO za njihovo pomoč pri realizaciji letnega taborjenja v Bohinju. MARJETA in ANJA, Odred skalnih taborov Domžale Beseda lovcem lovskega društva Lukovica... Da so lovci Lovske družine Lukovica dobri gospodarji, se dobro vidi. Imajo kar lepo število divjadi, pri tem pa so najbolj ponosni na prašiče. Res da jim pomaga mati narava (mile zime) ter kmetje, ki kljub veliki škodi, ki jo imajo od lovcem tako priljubljene živali, še kar vztrajno pospravljajo z njiv, kar je ostalo. Tako sem v desetih letih ostal brez treh dobrih psov. Žal mi je, da je enega pobrala še bolezen. Na svoje pse sem bil ponosen, saj so bili vredni vsega spoštovanja. Bili so dobri čuvaji hiše, dobri pri preprečevanju škode, ki so mi jo delali divji prašiči. To lahko potrdijo tudi tisti lovci, ki so moje pse poznali. S tem sem lovcem prihranil marsikateri dinar, ki ga sicer morajo dajati za nastalo škodo. Vemo, da se lovci radi hvalijo, ko ustrelijo kakšno žival z lepo trofejo. Pri tem ponavadi še malo dodajo. Le kadar pod mirno roko pade kak pes, molčijo. Ponavadi psa niti ne zakopljejo, temveč ga pustijo ležati, ali ga vržejo na kak divji odpad. Tako je končal tudi moj pes pred leti, in sem ga sam našel. Po pripovedovanju je bil ustreljen celo iz avtomobila. Zadnji primer je ustreljen pes, ki leži na Mali Lasni. Sam sem premišljeval ali bi tudi sam kakega psa potolkel, tako na samem, da ni prič, tako kot jih nimam sam za svojega. Pa sem to misel takoj opustil zavedajoč se, da psi niso nič krivi. Bolje bi bilo, če bi našel pravega lovca, ter ga pošteno naklestil. Ker pa si nobeden ne upa pogledati v oči, da je to storit, ker verjamem, da ni imel pravega razloga, je zame prava reva. Tako mi ostane star pregovor »Povračilni dan je zmeraj zadaj.« Z veseljem jim povem, da imam že drugega psa po imenu Karo IV. Ko mi ga je gospodar podaril, je rekel, da pride po letu dni psa pogledat. Žal sem mu povedal - seveda lahko, če mi ga lovci ne bodo prej ustrelili. Upam, da bo vsaj mladost preživel z otroki... PA OSTER POGLED IN MIRNO ROKO, LOVCI! Miha Zaje, Čeplje 7 Slikano v oktobru 1990 - rušenje Škofčeve hiše v Šentvidu Spoštovani urednik! V Šentvidu, to je v Krajevni skupnosti Šentvid-Prevoje, se gradi. Pošiljam vam dve fotografiji tako imenovane Škofčove hiše iz Šentvida št. 33. Prva fotografija kaže stavbo med rušenjem v oktobru leta 1990. Na drugi fotografiji pa stavbo že obnovljeno in to komaj dobra dva meseca po rušenju. Druga fotografija je bila posneta v začetku januarja 1991. Danes, ko vam to pišem, pa je na novi stavbi že ostrešje. Enkrat je bila ta hiša v našem Občinskem poročevalcu, na sliki je bila tudi v fazi rušenja. Žal pa pisec pod fotografijo ni napisal pravilno. Napisal je, da je bila ta hiša »zanemarjena«, kar lahko pomeni, da so jo zanemarile stranke, živeče v njej. Napisati bi morali, da je bila hiša dotrajana -- uničila jo je vlaga in taka ni bila primerna za bivanje. V stanovanjih ni bilo vode, le skupno stranišče, kar tudi ni znak za življenje v tem stoletju. Za konec: stranke so živele urejeno življenje in nimajo nič skupnega z besedo ZANEMARJENA hiša. Kriv je bil čas! Nova Škofčcva hiša v delu; Slikano v januarju leta 1991. STRAN 14 Občinski poročevalec Mali oglasi NESREČNA RAKOVICA Mogoče je nekje v okolici Domžal osamljena starejša oseba, ki bi bila pripravljena vzeti me pod streho. Rabim sobo z uporabo kopalnice. Plačilo po dogovoru. Pripravljena sem pomagati pri vseh opravilih v hiši in okoli nje. Mamica s sinom (naslov v uredništvu) Mlajša upokojenka sprejme kakršnokoli gospodinjsko ali čistilno delo v Domžalah ali okolici. Naslov na tel. 721-320 Delavec star 21 let, iščem redno zaposlitev v Domžalah in okolici, tel. št. 712-486. Na domu tipkam vse vrste besedil (tudi diplomske naloge). Tel.: (061) 735-135) Pošteni ženski ali dekletu oddam sobo. Pokličite tel. 712-740; šifra pod nekadilka. INSTRUIRAM matematiko za osnovne iti srednje šole. Moj telefon je 721-026. POMAGAM ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Pridi, preden zaškriplje! Telefon 722-266. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ Na podlagi 37. člena Statuta Kra-levne skupnosti Mengeš in na podlagi sklepa 11. redne seje sveta Krajevne skupnosti Mengeš z dne 29. 1. 1991 Razpisuje prosta dela in nal te Kurjača - gospoda, a objektov Krajevne skupnosti Mengeš Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima najmanj srednjo izobrazbo (IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja) elektro, kovinsko, vodoinstalatersko ali drugo ustrezno smer - da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah - da ima izpit za upravljanje z nizko tlačnimi kotli Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh od opravljene izbire. Kandidati naj prijave pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave javnega razpisa na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ, Zavrti 2. 61234 Mengeš, z oznako: za razpis. Leti dve bo že minilo odkar zapustil si svoj dom in nas oh, kako vse prazno, tiho, žalostno je zdaj pri nas. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustil naš dragi FRANC VIDERGAR Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in postojite ob njegovem grobu, hvala! Vsi njegovi SERVIS šivalnih strojev Tine Klančar, Vir, Čufarjeva 6, Domžale, telefon: (061) 723-324. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. POLAGANJE, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176. INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: (061) 722-225. RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmarca, telefon: 813-951. ZAHVALA V 86. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in svak MAKS HROVAT iz Štude Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, posebna zahvala še sosedom - družini Šoltič in družini Loboda, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vsem, ki sta namesto cvetja darovali v druge namene ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA V soboto, 12. januarja je po dolgi in težki bolezni za vedno zaspala naša draga IVICA OGRINC rojena Volčini Najiskrenejšo zahvalo bi želeli izreči vsem sorodnikom, sodelavkam in prijateljem, ki ste jo obiskovali in jo hrabrili v času njene dolge in hude bolezni. Vsaka topla in spodbudna beseda ji je pomenila svetal žarek v dnevih, ki zanjo niso bili lahki. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom dr. Cerarju, dr. Farkašu, dr. Zaj-čevi in še posebej dr. Zenko-vičevi, ki ste ji lajšali dolgo trpljenje. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, okrasili njen grob s cvetjem, ki ga je tako ljubila in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem Stobljan-skega okteta in godbenikom iz Domžal. Še enkrat zahvala vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z njo in z nami. VSi njeni. Odšel si brez \rnit\e, zdaj \ lihem grobu mirno spiš, a v srcih naših še ži\ iš. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je vse prezgodaj zapustil naš nepozabni mož in oče JANEZ VIDERGAR z Vira Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob preranem grobu, prinesete rož in mu prižgete svečko. NJEGOVI ZAHVALA Umrla nam je naša draga mama PEPCA JAMŠEK iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ter vsem, ki ste jo imeli radi in je ne boste pozabili ter ste jo tako številčno pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, darove za svete maše in ste sočustvovali z nami. Hvala tudi gospodu Zajcu za lepo opravljen obred in pevcem iz Mengša. Vsi njeni Prišla bo pomlad a ti odšel si sredi upov in nad, s cvetjem posuta bo fi o/a gomila, a nam ostala le žalost in bolečina. (mami) Mnogo prezgodaj nam je umrl naš dragi sin, brat in stric MARKO ŠTEFAN (Tomičev iz Krašc) Zahvaljujemo se vsem prijateljem in dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvalo želimo izraziti vsem za pisno in ustno izraženo sožalje in za podarjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekamo sosedom Gorjupovim, vsem Babčenkovim, Mavriciju Okornu in Vlasti Princ, Marti Štefan, gospodu župniku, domačemu gasilskemu društvu Krašce ter ostalim gasilskim društvom, mladini Krašc ter mladim zadružnikom kmečke zveze, pevcem iz Moravč, trobentaču za doživeto interpretirano Tišino, gospe ravnateljici osnovne šole Josip Broz Tito iz Domžal za toiažilne besede in celotnemu šolskemu kolektivu za denarno pomoč in tolažbo, predstavniku Kmečke zveze in predstavniku mladih za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste kakorkoli spoštljivo sočustvovali v naši neizmerni bolečini. Hvala vsem, ki ste darovali v cerkvene in dobrodelne namene ter vsem drugim, ki ste ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Vsem izrekamo še enkrat globoko in iskreno zahvalo. V neizmerni žalosti vsi njegovi SPOMiN Čeprav Te smrt je iz sredine naše vzela, še vedno Te ljubezen naših src bo grela! JOŽI DOBOVŠfcK, roj. PETERC Domžale, Ljube Šercerja 2 27. januarja ie minilo žalostno leto, odkar je odšla od nas mnogo prezgodaj predraga: mamica, hčerka in sestra. Vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, iskrena hvala! Hčerka Tanja, mami, oče in sestri ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric LOVRENC URBANIJA iz Pogleda pri Moravčah Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, denar za svete maše in ste sočustvovali z nami. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in zdravniškemu osebju iz Moravč. Hvala tudi pevcem za lepo zapete pesmi. Zahvala sodelavcem iz Plave Lagune, podjetja Droga, Ribarnice iz Ljubljane, Ptt Ljubljana in Papirnice Količevo. Za njim žalujemo vsi njegovi V SPOMIN 21. februarja letos mineva sedmo leto, odkar nas je za vedno zapustila KATARINA BON, roj. Barle iz Rafolč Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate in ji nosite cvetje na njen mnogo prerani grob. Vsi njeni ZAHVALA V 59. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče in stric ROŽIČ FRANC iz Ihana Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in vsem, ki ste darovali namesto cvetja za svete maše ali kako drugače pomagali in ga pospremili na i egovi zadnji poti. Posebno e zahvaljujemo gospodu upniku ter cerkvenemu pev. :emu zboru za lepo opravlie i pogrebni obred. Vsem sla/aj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ata in stari ata IGNAC GRIČAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Hvala gospodu župniku Jožetu Vrtov-šku za opravljen pogrebni obred, hvala pevcem iz To-same Domžale. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi 7Voy korak je obstal, Ivoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš! ZAHVALA Velika in boleča je izguba, ko nas je zapustil naš oče, stari oče, brat in stric FRANCE PRENAR, st. iz Krtine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje, darovane svete maše, izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena cerkvenim pevcem, pevcem Okteta Tosama, gospodu župniku za lepo opravljen obred in gospodu Kovaču za izrečene poslovilne besede. Krtina, januarja 1991 Vsi njegovi Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več! ZAHVALA Tiho in prerano je umrl dobri in ljubi mož, ati, dedi in tast SLAVKO KONČINA iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sostanovalcem Kamniške 12 za cvetje in denar, številnim prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena ustna in Eisna sožalja. Hvala gospodu aplanu za lepo opravljeni pogrebni obred ter ravnatelju Osnovne šole V. Perka za izrečene poslovilne besede. Hvala pevskemu zboru za lepe žalostinke in g. Petraču za čutno zaigrano skladbo Ave Maria. Zahvala praporščakom, Tovarni Helios Količevo, Osnovni šoli Slavka Šlandra za vence ter hvala družinama Kokalj za pomoč in oporo v naši globoki žalosti. Hvala vsem, ki ste upoštevali njegovo skromnost in dobroto ter ga tako številno pospremili v njegov tihi in prerani poslednji dom. Hvala osebju klinike Petra Držaja za zdravljenje, nego in pomoč, ki ste mu jo nudili do njegove zadnje ure. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Slavko Kotičina (19X1-1991) Ko smo pred petimi leti čestitali Slavku Končini 40-let-nico delovne dobe v učiteljskih vrstah, nismo predvidevali, da se bomo morali kmalu od njega posloviti za vedno. Takrat je bil vesel, nasmejan, pokončen, ker je doživel za delo med mladino zaslužen delovni pokoj. Po II. svetovni vojni je postal učitelj, čeprav danes vemo, da se moraš ob takem poklicu marsičemu odpovedati prav iz ljubezni do mladine. V rani mladosti mu je bilo še posebno težko. Občutil je pomanjkanje družinske ljubezni in do osmega leta živel v raznih zatočiščih za mladoletnike. Bil pa je bistre glave in po osnovni šoli je nadaljeval šolanje v gimnaziji v Ljubljani, kjer se je tudi rodil. Med II. svetovno vojno ga je italijanski okupator najprej izgnal v taborišče Gonars, nato pa še nemški v Dachau. Po končani vojni se je vrnil domov poln optimizma in dobre volje, da bi pomagal razrušeni domovini. Pred vstopom v učiteljske vrste si je v Beogradu pridobil izobrazbo učitelja telesne vzgoje. Njegovo prvo delovno mesto učitelja je bilo v Valjevu v Srbiji, a je po nekaj letih le dobil delo v Sloveniji, v Domžalah. Leta 1953. je postal učitelj telovadbe na Osnovni šoli Venc-lja Perka in tu ostal do upokojitve leta 1985. Njegova leta življenja v Domžalah so bila najlepša in najplodovitejša. V času, ko so bili pomembni množični telovadni nastopi, takoime-novani zleti mladine na travnikih, stadionih, je zanje živel. Ko je cvetelo amatersko gledališko kulturno življenje, se je večkrat pojavljal kot igralec na gledaliških odrih. Domžalčani se bodo še dolgo spominjali njegove vloge v igri - opereti »Planinska-roža«. Bil je izreden pevec. Igral je tudi klavir in kitaro. Šolska telesna vzgoja je bila prva desetletja po vojni skoraj popolnoma vezana na zunanja igrišča, travnike, stadione - na množičnost. Kasneje se je - žal - težišče dela pri telesni vzgoji na šolah prenašalo v zaprte prostore - telovadnice. On je temu sledil, a je pogrešal večjo sproščenost na prostem. Z novo telovadnico na naši šoli je bil sicer zadovoljen, zgrajena je bila dve leti pred njegovo upokojitvijo, velikokrat pa je poudarjal, da bi morali več telovaditi na prostem. Rad je rekel, da je telovadnica le za zimo, ko je v njej toplo. Bil je pokončen gospod in zgleden tovariš mladini in mlajšim kolegom. Med nas je vedno vnašal dobro voljo. Pogrešali ga bomo. Pogrešali ga bodo tudi domači, saj je bil skrben in potrpežljiv oče, stari oče in soprog. V spomin nanj nam je pri srcu vsem toplo. Marijan STOPAR rrrm DOMŽALE, d.o.o. tel. 061/722585 KNJIGOVODSKE STORITVE V JARŠAH VSE BOLJ ZANIMIVO: Tomo Česen za nase občane V sklopu različnih prireditev firme J & AS ho v Zgornjih Jaršah (za tovarno Induplati) predaval naš najuspešnejši alpinist Tomo ČESEN. V dvorani v Zgornjih Jaršah bodo v četrtek. 14. februarja 1991 ob 19. uri pripravili predstavitev enega največjih alpinističnih dejanj osvojitve himalajskega vršaca Lhotseja. Na prireditvi, ki bo obogatena z računalniško vodeno multivizacijo SAM, bodo predstavili tudi 16 mm film Toma Česna Katedrala Lhotsc. To predavanje je le začetek v vrsti zanimivih prireditev, ki jih v Jaršah pripravljajo. Povedati velja, da se lahko obiskovalci tega družabnega središča po končanem predavanju zberejo v gostinskih prostorih Restavracije J & AS. kjer se bodo pogovori o alpinizmu nadaljevali. Idejo, da bi hkrati zagotovili večer himalajske kuhinje, bodo uresničili kdaj drugič. Zagotovili bodo prisotnost zveznega oficirja naše himalajske odprave, ki bo gostom sam pripravil jedi, kakršne je pripravljal Himalajcem v času odprave. LIDIJA IN DUŠAN DOLENC STA ODPRLA NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO: Ajda v Zborstu vabi Če zavijete, ko se pripeljete preko mosta pri Repovžu iz domžalske smeri v Zaboršt. morate zaviti takoj v levo. Pri prvih hišah boste zagledali večje parkirišče in trgovino v zasebni hiši - v Ul. 3. septembra. V novi zasebni hiši sta si Lidija in Dušan Dolenc uredila svojo samopostrežno trgovino, ki staji dala lepo slovensko ime AJDA. Kaj ponujajo Dolenčevi'' V trgovini boste našli vse. kar vaše gospodinjstvo potrebuje. Povejmo: mesnine in suhomesnate izdelke, ki sta jih zagotovila pri zasebnem mesarju Podgoršku iz Kamnika. Gre za posebne domače hrenovke, šunkarico. pečeno šunko, mesni sir. ter druge suhomesnate izdelke, kakršnih v Domžalah, kot trdita, ni moč dobiti. Naslov trgovine Ajda obeta kruh in pecivo. Res je! Kruh boste lahko izbirali med tistim iz Lukovice in tistim iz Dola. Potrebujete špecerijo. kozmetiko, galanterijo, pijače, mlečne izdelke, sire. morda pakirano sveže meso? Dolen- čevi imajo vse to zato. ker pričakujejo vaš obisk. V gospodinjstvu so potrebna čistila, pri kuhi potrebujete začimbe, celo vrsto gospodinjskih potrebščin, vse to boste našli v Ulici 3. septembra. Morda nismo česa omenili? Nič zato! Zavrtite telefon 715-072. Še podatke o delovnem času smo vam dolžni: Odprto imajo vsak dan med 8. in 20. uro. ob sobotah med 8. in 16. uro. Ob nedeljah imajo odprto od 9. do 12. ure. Svojim kupcem obljubljajo, da bodo lahko že kmalu pri Dolenčevih kupili tudi izdelke modne konfekcije, kako malenkost, denimo nogavice, pozamenterijo pa lahko kupite že sedaj. Mengeški otroci in starši poiščite »Cof«! V bližini trgovine Brigita Market v Mengšu je domačinka Barbara Kopušar odprla trgovino za mlade COF. Le nekoliko pomaknjena v novo naselje ponudi mladim obiskovalcem in njihovim staršem različno konfekcijo, obutev, šolske potrebščine, igrače. Kaj vse je moč najti na lično opremljenih in dostopnih policah? Vsakovrstna oblačila, perilo, nogavičke, pletenine, bluze, trenirke, hlačke - vse to je na izbiro otrokom in najstnikom. Ti bodo našli tudi adidaske, copate, športne pripomočke. Med šolskimi potrebščinami boste lahko kupili zvezke, pisala, barvice. Če bo le mogoče, boste lahko kupili tudi šolske knjige. Ogromno je na voljo lepih igrač. Že pri vhodu se lahko navdušite za najbližjo. Vsakovrstne imajo. Poleg domačih tudi take iz uvoza. Pa kdaj ima Barbara Kopušar odprto? Vsak dan od 9.-12. ure in od 14.-19. ure. Ob sobotah imajo odprto od 9.-14. ure. Lahko jo pokličete tudi po telefonu. Ta je 739-580. Boste oblekli svoj balkon? Janez Kravat iz Gradišča pri Lukovici vam po vaši želji in zamisli Izdela lesene dele balkonov... Vsaka hiša ima nekaj površin, ki jih je treba »obleči« z lesom. To so balkonske in stopniščne ograje, nadstreški in napušči (po domače se temu reče tudifabion), vrtne ute, lope, ograje... Tega dela z vašim ali svojim materialom se je lotil Janez Hrovat iz Gradišča 35 pri Lukovici. Po svoji ali vaši zamisli vam v 30 dneh (po dogovoru pa tudi prej) naročilo izvrši. Cena naročila je po dogovoru, odvisna pa je seveda tudi od zahtevnosti dela. Dogovorjene cene se držijo! Stranka lahko po želji elemente, ki jih bodo pri Hrova-tovih izdelali, tudi sama pobarva in montira. Vse je v vaših rokah, seveda tudi oblika elementov, ki jih želite. Priprava dogovorjenega pa v rokah Janeza Hrovata. Če želite na pomlad »obleči« balkon, pokličite k Hrovatovim 735-059! TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ Vabijo vas k sodelovanju KDO BO PONUDIL NAJLEPŠO RAZGLEDNICO? Turistično društvo Mengeš razpisuje natečaj za novo razglednico Mengša. Najboljši trije ponudniki dobijo priznanja. Prijave pošljite v roku 15 dni na Turistično društvo Mengeš, 61234 MENGEŠ. Barbara, ki v Mengšu postreže za mlade v trgovini »COF«. 'h Postrežba v Ajdi v Zaborštu: Lidija Dolenc ponudi najboljši domači kruh, kar gaje moč dobiti. KOTO Koteks Tobus, proizvodno in trgovsko podjetje, po., Ljubljana, 610OO Ljubljana, Miklošičeva 5, pp 415 tel.: (061) 323 241, telefax: (061) 329 853 telex: 31298 yu koto, teleg.: koto Ljubljana žiro račun: 50100-601-14013 V Šentvidu ne bodo več odkupovali kož! Obveščamo vas, da smo z dnem 24. 01. 1991 prenehali z odkupovanjem kož v zbiralnici Andrejka - Šentvid 23, Lukovica. Kože lahko oddate v naših zbiralnicah v Domžalah in Moravčah. GOSTILNA IN DISKOTEKA ŠPORN RADOMLJE Cenjene goste obveščam, da so nam pred kratkim zamenjali telefonsko številko in sicer v začasno 061/728-814. Stalna, nova telefonska številka bo ob izidu novega telefonskega imenika 061/727-925. Za razumevanje se vam zahvaljujem! Slovenski godci pomagajo Tudi naši ansambli v pomoč soljudem! Ko so s prvih časopisnih strani izginili mastno tiskani naslovi o solidarnosti Slovencev s prizadetimi na poplavljenem področju, ko smo že pomislili, daje ta pomoč usahnila, nas je v prodajalnah kaset in plošč pozdravilo prijetno presenečenje. SLOVENSKI GODCI POMAGAJO SLOVENIJI Na pobudo Jožeta Antoniča, vodja ansambla ALPSKI KVINTET, je v sodelovanju s še tremi ansambli in dvema solistoma, pri založbi ZKP RTV Slovenija, izšla kaseta SLOVENSKI GODCI POMAGAJO SLOVENIJI. ALPSKI KVINTET, ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA, ANSAMBEL MA-RELA, SLOVENSKI MUZIKANTI, NACE JUNKER in OTO PESTNER so se skupaj z avtorji skladb in besedil odpovedali vsem avtorskim in drugim honorarjem. Prav tako sta zamisel z veseljem sprejela odgovorna pri.ZKP RTV Slovenija, odgovorni urednik Ivek Krpač in urednik Tomaž To-zon, saj se je tudi založniška hiša odpovedala vsem honorarjem. Na kaseti je štirinajst popularnih skladb omenjenih ansamblov, za naslovnico pa je prijeten gorenjski motiv s planšarjem v ospredju prispeval Lovro Hribar. Med množico naslovov boste kaseto SLOVENSKI GODCI POMAGAJO SLOVENIJI težko spregledali, saj stoji poleg naslova znak SLOVENSKE KARITAS, ki je porok, da bo prišel prispevek v prave roke. To pot se ljubiteljem slovenske narodno zabavne glasbe resnično ne bo težko odločiti. Toliko popularnih ansamblov in skladb na eni kaseti zares ne nudi vsaka izdaja če pa pomislimo, daje honorar namenjen prizadetim v zadnjih poplavah, potem brez oklevanja: POMAGATI NI NIKOLI PREPOZNO! Pisma bralcev: Trdina in njegova soba... Že v prejšnjih dveh člankih z dne 20. in 27. 12. 1990 se je razpravljajo o Trdinovi sobi. Zakaj Mengeš in Trdina še nimata sobe, ne bi razpravljali o tem, ali je to sramota, ali pozabljivost - to naj ugotovijo domačini, in razne predvojne in povojne organizacije. Čas pa je, da se sedaj to zamujeno uredi: Pač pa bi rad spregovoril o tem velikem možu, kako se mu je že za življenja godila krivica. V letu Gospodovem 1867 se je končal nekaj let trajajoči »proces« odstranjevanja slovenskega profesorja Janeza Trdine z reške gimnazije. Trdina je moral oditi, ker je poučeval v hrvatskem jeziku (čeprav je odlično obvladal grški, latinski, nemški in tudi italijanski jezik). Ker je s svojimi rojaki govoril slovenski jezik. Prisilno upokojeni profesor je dokazoval, - da hrvatski in slovenski jezik nista drugorazredna jezika, primerna samo za občevanja med nepismenim podeželj-skim prebivalstvom. Lahko pa je jezik razločevalni element, element, ki ločuje narode! Take in podobne lastnosti so (bile) politikom nevarne. Kajti, učen in značajen človek ne more in ne sme obračati plašča po vetru dnevne politike. In prav tukaj gotovo lahko iščemo enega od glavnih vzrokov, da je Trdina danes napol pozabljen. Premočan je za našo cincajočo stvarnost. M. T. STRAŽA PRI MORAVČAH Pnincrao za. Pogovor s kmetom - upokojencem Francetom Podmllščakom V Moravski dolini in njeni okolici poznajo prebivalci delovnega kmeta in upokojenca Franceta, ki ima dvanajst-člansko družino, s tremi hektarji zemlje, pet hektarjev pa jo ima v najemu. France ima domačijo vzorno urejeno; hišo in gospodarsko poslopje. Za. obdelovanje svoje zemlje ima kar dva traktorja z vsemi prikljujčki. pa tudi dosti pridnih rok. da so kos vse postoriti pravočasno. Gospodar France in njegova nekaj let mlajša žena Marija se nista še nikoli privoščila oddiha na morju ali kje drugje, ker na kmetiji ni časa, pa tudi denarja ne. Bolna nista bila, namreč da bi iskala zdravniško pomoč v bolnici. Pravita, da delo krepi človeka, zato verjameta samo v »delo«. France jih ima že 62 let, pa jih ne kaže. Upokojen je že dve leti, pokojnino si zaslužil na železnici v Ljubljani. Želi postati tudi član Društva upokojencev Moravče. France pravi, da mu je največje veselje kmetovanje, delo v hlevu s kravami, kobilo, plemensko svinjo ter drugo. Trenutno ima v novozgrajenem hlevu šest krav molznic (simen- talke in frizijke so), plemensko kobilo, svinjo s sedmimi mladiči in svinjo - rekorderko. Ta tehta preko 40(1 kilogramov, ima pa še eno svinjo za zakol. Mleka ne prodaja, temveč ga porabijo doma. Silaže ne delajo! Letošnje leto so pridelali kar 12 ton krmilne pese. ki jo bodo porabili za prašiče in živino, pa tudi pridelek krompirja je bil obilen. Kar 6 ton ga je bilo. Zagotovljeno imajo vso prehrano za živali, kar jih premorejo pri Pod-milščakovih. Na fotografiji vidimo rejca Franceta, ki se lahko ponaša s takim lepim uspehom šestnajst mesecev stare svinje - francoske pasme, ki tehta kar 420 kg. Pujse bodo spitali in sami zaklali, ko bo prišel čas. Pričakujejo precej mesa za izdelavo vseh vrst salam, pečenic. pa tudi nekaj slanine in masti bo. Seveda bodo vse to porabili doma. saj je kar dvanajst lačnih želodcev. JOŽE NOVAK Pravijo, da svinja težka 420 kg ni nekaj običajnega. Tale na fotografiji je stara šestnajst mesecev; mladiče je doslej povrgla dvakrat. Andrej ZAJC je dosegel ivoj cilj! Ko so ga ob Novem letu nasilno dali na čevelj, se mu je izpolnila vroča želja. Dobil je diplomatski kovček, po katerem je hrepenel in ga je že dolgo želel imeti. Kaj je v njem se ve: ne spričevalo o dokončani partijski šoli, ampak to, kar v takih kovčkih nosi večina sezonskih delavcev in drugih pomembnih ljudi. Kela, navadna zidarska kela in pa »Sportske novosti«. Čestitamo! To! Dve zahvali gospoda Zajca In oblast je rekla: »Žal nam je tovariš, odpuščeni ste, ker ukinjamo vaše delavno mesto. Nanj čakate že dva delavca.« Oblast je oblast. In zdaj sem tu, to kar sem. Za dvaindvajset let dela, v katerem je ostal del mojega srca, nobenega slovesa, ne stiska roke in ne besede. Nič. Jebiveter. Res pa je, da nimam partijske šole. Tudi hlapec Jernej je ni imel. Oblast, še vedno s primesjo totalitarizma, že ve kaj je prav. Srčno pa se zahvaljujem prijateljem in sodelavcem, ki so mi ob pravnomočnosti izvršbe oblasti kupili res lepa in duhovita darila. ANDREJ ZAJC Zastava Kot kaže, je v hiši političnih strank dobila prostore tudi srbska partija ali je bil v Domžalah odprt srbski konzulat. Tako je vsaj soditi po zastavi rdeče, modre in bele barve, ki predrzno in korajžno gleda proti avtobusni postaji. Srbska zastava visi v Domžalah ... Zakaj, čemu, s kakšnim namenom? (Foto: I. Lipovšek) IZJAVA Mengšu enakopraven položaj Mislimo, da se Mengšu godi nenehna krivica in da ga že stoletja tlačijo. Nezaslišano tlačijo! Vse, kar je dobil doslej, so si zgradili Mengšani bodisi sami z lastnim denarjem, ali pa ni nič vredno. Tako je to! Sramotno je, da kupujejo Domžalčani s poceni krediti opremo za občinski požarni center na Količevem. Tudi za Mengšane je prav, da jim jo kupijo za njihov požarni center, ki so ga po nemarnem ob otvoritvi neprevidno poimenovali Gasilsko-godbeni dom. Nekaj je slišati, da želijo v Domžalah urediti tržnico. Ne bo šlo! Urejajo naj dve tržnici! Tudi Mengeš ima kmetijske viške, tudi v Mengšu so kmetje. Tako je prav in tako mora biti. In kaj pravijo ob vsem tem Mengšani? Vsi, ki kaj damo na pravico, se že sedaj strinjamo: Ko boste ob stoletnici Kamniške proge urejali kolodvore, popravljati tire in nameščali kretnice v Domžalah in Jaršah, mislite tudi na Mengeš! Zahtevamo, da se popravi in okrasi tudi mengeški kolodvor, kajti ne boste krasili samo domžalskega! In v kolikor bo muzejski vlak peljal skozi Domžale in bodo igrale godbe: zahtevamo, da pelje tudi skozi Mengeš, kjer bo igrala naša godba! Tako! To bi bil red, to bi bilo pošteno! Vse za pravico! Smo v fazi odcepljanja! Naj živi mengeška starodavnost! Mengšani Domžalski PONTEROSSO. Nered, brezvladje - šverc, prodaja na črno. Kdo bo napravil red? Slišal sem, da bo treba ukinili tudi pararokovn|aške Ne ravno tolika skupin , ha, ha ha, ar^pak le to lika rokovnjočev pod para. IZ SLfAJrVf^fIKj Pravi amater Marjan Mohar. prva amaterska šahovska deska v občini v Domžalah sporoča, da je še vedno prva šahovska gostilniška amaterska deska. Šahovski strokovnjaki iz uradniškega odbora se z njim strinjajo - zlasti glede tiste trditve, da je amater. Kje in kdaj do rekvizitov Na enajsti reprizi zadnjikrat zadnje seje uredniškega odbora so preostali prisotni člani, ki niso bili na počitnicah, močno pogrešali obljubljena rekvizita, ki sta ju za zadnjo sejo obljubila MB in MG. Rekvizita še »gor rasteta«: po obljubi MG se bomo mastili z ovčetino. MB pa bo spekel zajca... pa ne tistega iz Male Loke. Mengeški sindrom Pismeni dokaz imamo, da mengeški krajevni »diktatorji« izvajajo direktive celo na telesih članov Društva slovenskih pisateljev. O tej trditvi narod naš dokaze hrani... Joj, kako smo zaskrbljeni! Zelo smo zaskrbljeni nad premoženjskim statusom nekaterih naših najlepših gostincev, saj že dva meseca nismo imeli priložnosti opravljati jih zaradi novega avtomobila. Ljudje božji, kaj je z vami? Hladen kot špricar Na seji skupščine je zavrelo do vrelišča ob informaciji, kako nas bo pritisnil nov davčni vijak. Obnašanje uvodnega poročevalca - občinskega dacarja je bilo tako kot dvorana - »mrtav - la-dan. Narobe svet Glavna občinska proslava v počastitev znižanih davkov na alkohol je bila minuli teden pri napajalnikih v Veleblagovnici. Delegati na proslavi niso ploskali, ampak dvigovali kozarce. Domiselnost na prvem mestu Nekateri so v iskanju dohodka zelo domiselni, saj so časi hudi, znajti pa se je treba. Nekateri se znajdejo kot so se v TOSAMI, kjer so si omislili svojevrstni selitveno-transportni servis z uporabo tovarniškega slončka. V dopoldanskem času ti higiensko neoporečno preselijo z viličarjem klavir na željeno mesto. Znajti se je treba, tiči, pa so tiči! občirvlci , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrič, Bogdan Osolin, Ivko Hribar, Igor l.i-povšek-Lenasi, Martin Grošelj. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Janez Demšar, tel.: 323-841, fotografije: Vido Kepan-šek, tel.: 737-660 popoldan. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domtale p. p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.