RAZGOVOR
S PRVIM PREDSEDNIKOM
DELAVSKEGA SVETA LITOSTROJA
Ivan Pavšelj: Pripadnost delovnemu kolektivu...
»Ko se danes spominjamo naših prvih kora-kov v delavsko samoupravljanje pred dobrimi tridesetimi leti, tega ni moč storiti brez opisa takratnih delovnih in življenjskih razmer. Navk-ljub pomanjkanju je bilo vzdušje v tovarni en-kratno, s spontanim zagonom in navdušenjem smo sodelovali pri delih na opremi za hidroelek-trarne in mostovna dvigala ter raznih drugih naprav, ki jih je takrat potrebovalo naše gospo-darstvo. Toda že takrat smo največjo pozornost posvečali delavcu. Sicer pa je večina tistih, ki so takrat delali v tovarni, tudi udarniško pomagala in sodelovala pri graditvi tovarniških objektov,« nam je hitel pripovedovati.
Delavski svet se je takrat ukvarjal s praktič-nim izvajanjem planskih obveznosti, manj pa s finančnimi vprašanji. Delavce je predvsem zani-malo, kaj so že naredili, obravnavali pa so tudi vprašanje odnosov med posameznimi obrati, ki so sodelovali pri izdelavi določenega izdelka. »Seveda se je v začetku vidno čutilo tisto ideali-stično navdušenje delavcev, da bodo neposre-dno udeleženi pri vodenju podjetja. Udeležba na sejah je bila vedno polnoštevilna. Prva seja delavskega sveta po prevzemu ključev je bila 7. septembra 1950. leta. Sprejeli smo vrsto skle-pov s poimenskimi in rokovnimi zadolžitvami. Taka razprava je bila možna zato, ker so bili v delavski svet izvoljeni predvsem dobri delavci,
stari izkušeni mojstri in približno četrtina usluž-bencev.
Na naslednjih sejah je bila vsebina dela de-lavskega sveta podobna, občasno smo razprav-Ijali tudi o nadaljnjih investicijah in izgradnji novih, nujno potrebnih objektov. S finančnim stanjem podjetja pa smo člane delavskega sveta seznanili ob koncu leta. V letu 1950 smo dosegli veliko zmago — otvoritev novega objekta jeklo-Iivarne, ki jo je odprl naš najdražji gost - maršal Tito.«
V času delovanja prvega delavskega sveta je gospodarstvo doživljalo velike spremembe. Po-stavljeni so bili temelji za normalno delovanje tega samoupravnega organa, ker so bili ustvar-jeni pogoji za vse večji prenos pravic in dolžno-sti na delavski svet. Iz skupnega delavskega sveta so kasneje prešli na obratne delavske sve-te, imeli so razne oblike udeležbe delavcev s pomočjo zborov delavcev, na katerih so člani delavskega sveta poročali o delu. Taka oblika samoupravljanja se je z nekaterimi dopolnitva-mi razvijala vse do današnjih samoupravnih oblik. »Litostroj je postal tak kot je prav zaradi tega, ker so tod delali ljudje, ki so po eni strani razumeli zahteve časa, po drugi pa pokazali, da se v naši Jugoslaviji da marsikaj narediti. Vsi smo se zavedali, da je Litostroj del nas, živeli smo kot ena družina, ustvarjali, in rezultati niso mogli izostati. Mislim, da je prav pripadnost delovnemu kolektivu odločilno vplivala na hitro rast. Vseskozi smo se tudi zavedali, kako po-membno je znanje v sodobnem gospodarstvu, opirali smo se na lastne kadre.«
»V Litostroju se zavedajo, da je razvita stro-jegradnja osnova gospodarskega razmaha. Dolžnost nove generacije, ki je nasledila 30-letno delo in znanje pa je, da nadaljuje z razvo-jem in s tem še vnaprej zagotavlja Litostroju mesto in sloves enega vodilnih podjetij stroje-gradnje pri nas.«
Tako Ivan Pavšelj, ki je ponosen, da je delal (in še dela) v kolektivu, kjer so samoupravni odnosi dobro razviti.