Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za eelo leto predplaian 16 fld., za pol leta 8 fld„ sa četrt lete 4 fld., ia jedea
шеме 1 fld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja:	.1
Za ule leto 13 gld., aa pol lata в fld„ ca tehrt leta 3 gld., sa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja X (Id. 30 kr. ve« aa leto. Posamna Itevilke po 7 kr.
Mavočnlno ln oananlla (iaserate) »sprejema upravnlltvo in ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 3.
Rokoplai и ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vrednlatvo je v gemeallklh ulicah It. 2, I., 17.
Ishaja viak dan, liviemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
36.
V Ljubljani, v ponedeljek 15. februvarija 1897.
-1- »i. ■ ==
Letnik XXV.
Volilcem v gorenjskih kmetskih občinah.
Vodstvo katoliško-narodne stranke je letos na jako široki podlagi vodilo priprave za državnozborske kandidature. Sklicalo je shod zaupnih mož iz vse dežele, katerega se je udeležilo nad tristo zaupnih mož iz vseh raznih volilnih okrajev. Na tem shodu zaupnih mož se je volil osrednji volilni odbor, ki šteje 100 mož iz vseh okrajev cele dežele. Ta odbor se je sešel dne 11. febr. in sicer je došlo 80 članov. V tej seji je bil najprej soglasno vsprejet nastopni sklep:
Vsak član osrednjega odbora katoliško narodne stranke Ima pravico svobodno zagovarjati svoje misli in staviti predloge, vender pa se vsak član osrednjega odbora zaveže brezpogojno podvreči se sklepom večine članov osrednjega odbora katoliško-narodne stranke.
S tem so člani volilnega odbora pokazali svojo politično irelost, ker brez discipline nobena politična stranka ne more živeti.
Kar so pa sklenili zaupniki, to po našem mnenju velja tudi za one, ki so jih izvolili, tj tembolj, ker so sklepi osrednjega odbora bili vsi skoro soglasni.
Do tega shoda je bilo svobodno vsem našim somišljenikom delovati za jednega ali diuzega kandidata, po storjenih sklepih je pa sveta dolžnost vsakega našega somišljenika, ravnati se po sklepu osrednjega volilnega odbora, v katerem je zastopana vsa dežela. Kedor drugače postopa, kaže, da nima politične zrelosti in da mu je več na osebnostih, nego na stvari.
To se nam je zdelo potrebno omeniti zaradi poročil, ki so nam došla z gorenjskega kmet-skega volilnega okraja, v katerem nekateri volilci
še vedno delajo za izvolitev £. prof. Tomo Zupana proti kandidatu katol. narodne stranke gosp. Josipu Pogačniku. Res je sicer', da ee je po živahni agitaciji oglasilo ta prof. Zapana 46 duhovnov, 35 županov, 56 obč. svetovalcev otir. odbornikov in 93 drugih mož, skupaj 230 voliteev. Toda jednako resnično je, da se je za gosp. fogačnika oglasilo blizo toliko duhovnov, županov, sfitovalcev in dTngih volilcev in sicer brez agitaciji od strani kandidata. Konstatirati pa moramo, da se je veČina volilnega okraja izrekla za to, da se Bo držala sklepa osrednjega volilnega odbora.
Za gosp. Pogačnika se je izrazil shod volilcev v Lescah, odbor slov. polit, društva v Radovljici je izjavil, da odločitev gleda kandidature prepusti osrednjemu volilnemu odboru, in ta je soglasno, kakor smo že poročali, postavil za kandidata gorenjskih kmetskih občin gosp. Pogačnika. Nasproti sta bila samo gg. župnika Frtin in 2logar.
Ker je g. prot. Tomo Zupan v pismu, s katerim je nabiral podpise za - se, omenjal, da tudi prevzv. gosp. knezoškof nimajo ničesar proti njegovi kandidaturi, zato omenimo, da so prevzv. gosp. knezoškof rekli, da nimajo nič proti kandidaturi prof. Tomo Zupana, ako se večina okraja odloči zanj in, ako ga za kandidata postavi osiednji odbor katoliško-narodne stranke.
S sklepom osrednjega odbora, da se postavi za kaudidata gospod Pogačnik, je torej ta zadeva rešena in to tembolj, ker se je proti Pogačniku agi-tovalo s takimi sredstvi, katera mora vsakdo obsojati. Zadirali so se agitatorji proti gosp. Pogačniku celo v njegovo družinsko življenje ter mu krivično jemali dobro ime, dasi zato niso imeli nobenega stvarnega razloga. Odtod je prišlo, da se je vzlasti več gospodov duhovnov izrazilo proti go-
//
LISTEK.
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan čestimir.)
Drugi del. Goti.
X.
Napad.
(Dalje.)
Nikdo si ni upal ustavljati se gospejinej volji ; samo Decij se jej ponudi za spremljevalca in obljubi, da se vrne takoj, da čuva Valerijo in Klavdija.
Mej tem, ko se je gospa poslavljala od svojih prijateljev, dojde služabnik in naznani, da seje pripeljal voz cerkvenih dragocenostij in da duhovnik iz lateranske bazilike želi govoriti z gospo Melanijo.
Hip pozneje se predstavi gospej častitljiv starček in jej dć:
„Pobožna gospa I Prihajam k tebi v imenu našega vrhovnega poglavarja, ki te prosi, da skriješ v svejej hiši le-te svetinje iz lateranske bazilike. Goti stojć pred vratmi. Sicer je Alarik obljubil, da se ne dotakne niti cerkva, niti zavetišč svetih devic, kakor tudi ne hiš senatorjev; toda moremo li verovati njegovim besedam V
„Toda naj-li jaz skrijem le-te svetinje? Saj nisem vredna, da jih hranim pod svojo streho."
„Nobena gospa tega bolj ne zasluži, nego ti," reče duhovnik. „Tvoja hiša je tako rekoč sveta hiša, ker v njej stanujejo samo svete in pobožne osebe. Ti si vdova senatorja; zato obesi nad vrata znamenje, da tu stanuje senator, in barbari ei ne bodo upali vstopiti. Cas beži, sovražnik se bliža; hitimo, da spravimo svetinje z voza pod streho."
Melanija stopi na dvorišče; Decij in služabnik pa pomagata duhovniku, spraviti svetinje v omaro v najbolj skritej sobici.
Ko je duhovnik odšel, izroči gospa svetinje Valeriji v varstvo, sama pa se napoti z Decijem k Azeli.
„Decij, sin moj, vrni se, kolikor hitro moreš. Tvoja navzočnost bode krepila Valerijo, da ne umrje od strahu," reče Klavdij.
„Ne boj se, oče; vrnem se takoj, ako me ne zadrži Azela."
„Ne skrbi za-me," pripomni Valerija. „Stori, kar ti veleva dolžnost; ne zapuščaj v zadnjih trenutkih svoje dobrotnice."
Melanija in Decij sta našla Azelo v nezavesti, vsled tega je Decij pri najboljšej volji ni mogel zapustiti. v
V osodepolnej noči dne 24. avgusta leta 410 po Kr. je zadela Rim grozna nesreča. V tej noči
spodu Pogačniku, ki pa o tem poučeni gotovo ravno s svojimi glasovi za gospoda Pogačnika dajo zadoščenje njemu, katerega zasebno življenje se je tako po krivici obrekovalo.
Toliko v pojasnilo gledć kandidature v gorenjskih kmetskih občinah, katerih volilci so vsikdar kazali najlepšo jedinost in politično zrelost in o katerih 8e nadejamo, da to na najslovesnejši način pokažejo tudi pri bližnji državnozborski volitvi s soglasno izvolitvijo kandidata katoliško • narodne stranke.___
Pred petindvajsetimi leti.
Vi.
Proudbon je izrekel svoje dni veljaven in pomenljiv stavek : „Au fond des t o u t e s les choeee n o u s trouvons la thšologie" (Na dnu vseh stvarij nahajamo bogoelovje). Vsa vprašanja so konečno z verskimi resnicami v zvezi — tudi politika, tudi zasebno zabavljanje, tudi škan-dalska zbirka.
Rad se ti postavi liberalec na stališče prijatelja verskemu čuvstvu, kakor je sam imenuje, zato tudi zelo vneto dokazuje, da ni veri nasproten in da ga samo zloben fanatizem razkrikata za verskega sovražnika.
„Vera ni v nevarnosti", ta stavek se ponavlja v najraznovrstoejših spremenih naše dni in se je zapisal in zatrjeval večkrat že tudi 1. 1873 in 1874 (n. pr. „Narod" št. 28, 1874).
Kako je umevati ta stavek, izprevidimo najbolj iz podlistka „Materij alizem v p r i r o d o -s lov ju", ki ga je v št. 251 priobčil Dav. Selški. V tem spisu se naravnost zagovarja materialistično naziranje o svetu in človeku in naravnost se torej nasprotuje vsaki veri. Ni čuda, saj je ta podlistek le slab prevod nekaj odstavkov iz „Natflrliche Scho-
je, kakor pravi sveti Hijeronim, svet premagal Rim, kateremu je le-ta dosedaj gospodoval. Po izdajstvu lastnih sinov so to noč prodrli v mesto Arijanci. Divje barbarske čete, žejne krvi in plena, so se vsule s salareke ceste v stranske ulice, kjer je večinoma stanovalo siromašno ljudstvo. Ne daleč od tod so se raztezali krasni Salustijevi vrtovi, olepšani z vsem, kar more umetnost ustvariti lepega. Te krasne vrtove so poplavili barbari in jih uničili. Ker v tem delu mesta za-se niso dobili ničesar, so ga zažgali.
Prebivalci tega dela mesta so trumoma bežali proti središču Rima. Ta narod, ki se je nekdaj po vsej pravici ponašal kot najhrabreji narod na svetu, je bežal brez orožja pred onimi, ki so nekdaj pred njim trepetali. Žalostna je v resnici usoda vsakega človeškega tvora. Polagoma napreduje, toda hitro propada. Na svetu ni ničesar, kar bi ne pričelo takoj zopet padati, ko se je povspelo do vrba.
Kakor povodenj so poplavili Goti vse ulice in plenili in pobijali vse, kar jim je prišlo pod roke. Barbari niso prizanesli niti veličastnim spomenikom, niti najkrasnejim kipom.
Cerkvam so nekoliko prizanesli, dasi se je tudi v njih prelivala kri, ker so vanje pribežale žene, otroci in svete device. Hiše senatorjev je zadela ista osoda kakor druge. Goti so besno kričeč prodirali v hiše, z bakljami v roki hodili iz sobe v sobo in pri tem počenjali grozne hudobije. Oškropljeni s krvjo
Л
-/
pfungsgeschichte", ki jo je spisal jeden najbesnejših sovražnikov krščanstva v naših dneh, polu-prismo-jeni, polu protiverskega sovraštva podivjani Hiickel.
Hiickel v slovenskem listu, kjer se zatrjuje, da vera ni v nevarnosti, to je tak paradokson iz 1. 1874, kakeršnih se tudi nam v sedanjih dneh ne manjka.
Istega leta je izišla v „Narodni Tiskarni" bro-šurica z naslovom „Vera in razum". Ta knjižica je sicer brez vsacega slovstvenega pomena, ker več duha imajo pač tudi Knoblove „pesmi iz Krajna", kakor ga je v nji. A koliker more biti umstveno omejen in vrh tega ohol človek še zloben, toliko je pisatelj te knjižice.
V	nji se blati sv. pismo, izvor krščanstva, vse cerkvene naredbe in sploh vsaka razodeta vera. Potemtakem pač res ni bila vera v nevarnosti.
Proti konkordatu, proti semeniščem, za civilni zakon imamo v „Narodu" iz imenovanega časa mnogo borb, ki vse dokazujejo, kako malo je bila vera v nevarnosti.
V	neki premeteni zvezi hvali „Narod" (št. 154, 1874) samomor. Slo se je za slovečega duhovnika — jezikoslovca Jurija Cafa, ki se mu je zmešalo in si je v popolno zmešanem stanju pognal kroglo skozi glavo. Rajni Caf je bil pobožen duhovnik vse svoje življenje in je vestno izpolnoval božje in cerkvene zakone. O njem pa piše „Narod" v imenovani številki:
„D a s e 8 k 1e p a t i, da se je Cafuv temtrenotku pamettoliko zvedrila, dajesvoje strašno stanje blaznosti spoznal in kotv resnici pogumen mož konec storil svojemu življenju."
Po vsem tem seveda tudi vera ni v nevarnosti, če brani „Narod" protiverske zakone 1. 1874, če se norčuje iz sv. Očeta, iz njegovih opravičenih zahtev in če ob 28 letnici papeževanja Pija IX. priporoča, naj njegovi pristaši tudi zažigajo kresove, za katere se je pripravljalo krščansko ljudstvo. Razloček bodi le v tem, da so kristjanje s kresovi hoteli pokazati svojo sinovsko vdanost nasledniku sv. Petra, svoje pristaše pa je pozival „Narod", naj nažgo kresove v proslavo, da so se sklenili protiverski zakoni.
Kakšen sad je sploh kalila fraza, da vera ni v nevarnosti, naj pokažemo v dveh slučajih.
Dae 6. julija 1874 so v Ložu prijeli častitljivega kapucinskega brata Danijela, znanega starim in mladim, in so ga s pomagačem vred zaprli, ko je pobiral dobrotne milodare za svoj samostan. — Kazen za to grozno hudodelstvo se mu je glasila 13 ur zapora zavoljo prestopka „proti javni nravnosti". Odsedel jih je v dokaz, kako nevaren je v liberalni dobi prosvitljeni nravnosti — meniški brat.
Meseca septembra so v Zalini žandarji na isti način prijeli frančiškanskega brata in ga odvedli seboj.
V	tem času je bila seveda na mestu „Narodova" tožba o „škofovskem absolutizmu*
in obloženi z dragocenimi predmeti so se vračali na ulico, da drugje nadaljujejo pričeto delo.
Jednej izmej teh divjih čet je načeloval mož z dolgo brado. Gotovo je dobro poznal Rim, ker je vodil svoje razbojnike samo v hiše najodličnejih in najpremožnejib patricijev. Ta nesrečnež ni bil Got, ker je govoril v jeziku svojih žrtev; imel je z njimi isto domovino . . .
Ob zori obstane jedna četa pred Melanijino hišo. Vodil jo je znani mož z dolgo brado. Baš v istem času se je vračal Decij od Azele. Mladi ženin je hitel, da čim preje dospe do svoje neveste. Ko vidi, da so Goti pričeli napadati hišo, v katerej stanuje njegova zaročnica, izgubi razum in se besno brez vsakega orožja zakadi mej sovražnike, kakor da jih hoče z jedno besedo razgnati.
„Pobijte Rimljana", zakriči vodja, ne vedoč, koga da ukazuje pobiti.
Trenutek pozneje pade Decij, stegne roke proti Melanijinej hiši in vsklikne:
„Z Bogom, sladke sanje; z Bogom Valerija !" Valeiijino ime dospe do ušes četinega vodje, ki se pri tem vskliku pripogne, da vidi ranjenca v obraz. Prestrašen zakriči, ko spozna plemenitega mladeniča, ki mu je nekoč rešil življenje.
Pri tem vskliku odpre umirajoči svoje oči, in ko spozna Gota, mu reče e slabim glasom:
„Marcel, jaz ti odpuščam . .. Odpusti naj ti tudi Valerija, katerej si ubil ženina." (Dalje sledi.)
(jun. 1874), ki je še tudi v našem času na dnevnem redu.
Pripoveduje se, kako so znali surovi Turki tolažiti uboge krščanske vjetnike, ki so jih vjeli v vojski ali sicer. Divji zmagalec je prijel nesrečno žrtvo i jedno roko sa lase, zarežal je nad revežem: „Ne boj se, brate!" in pri tem je zamahnil z drugo roko sabljo in mu odsekal glavo.
Ta „ne boj se brate" je v turkovih ustih iste vrednosti, kakor „vera ni v nevarnosti" v libe-ralčevih.
Mažari v hrvatskem Primoiju.
Iz Zagreba, 81. jan.
IX.
Zadnje dni se je mnogo pisalo o reškem vprašanju. Tudi »Slovenčevim« čitateljem je znano, kako so slednjič sklenili Mažari brez vprašanja Hrvatske, ki je v tej zadevi tako važen faktor, kakor Ogerska, odnošaje na Reki vrediti si po evojej volji. Hoteli so, da se uvedejo mažarske postave pri reških sodnijskih oblastih. Že v tem vprašanju so se razšli z velikim delom reškega prebivalstva, ker je le to protivno tem mažarskim novotarijam, kajti čutijo se razžaljenimi, da se i\jihove stare vredbe ne smatrajo kot avtonomne, v katere ne sme posegati niti Hrvatska niti Ogerska.
Ko je pa ministerski svetovalec Darday izjavil v konferenciji mestnih zastopnikov, da je ogerska vlada pripravljena prevzeti v svoje roke in na svoje stroške mestno redarstvo, tedaj je bilo takozvanej avtonomnej stranki že preveč teh mažarskih zahtev. Nastal je velik pokret in stranka avtonomna je odločila, da se upre vsem takim mažarskim zahtevam, ki kršijo avtonomijo reško. Ministerski svetnik Darday se pa s početka ni zmenil za ta odpor ter je kot namestnik ministra notranjih zadev pregledal na Reki vse urade, javne zavode, šolske in dobrotvorne, ter se pri tem ponašal kot pooblaščenec ogerskega ministerstva. Ali odpor se je med tem vse dalje širil. O tem so zvedeli tudi v Budimpešti, a ko je neki poslanec v ogerskem saboru vprašal ministerskega predsednika, kaj se vse to na Reki godi, zanikal je BanlTy svoje osnove, katere je mislil izvesti v tem mestu brez dovoljenja Hrvatske in brez privoljenja samih reških mestjanov. Vlada pri tem ni hotela, niti mislila kaj spremeniti v sedanjem stanju na Reki, rekel je minister, le delokrog državnega upravnega urada je hotela razširiti tudi na reško mesto.
Morda je hotela ogerska vlada s to izjavo malo potolažiti razburjeno javno mnenje na Reki, kajti volitve za mestno zastopstvo so se imele izvršiti že čez nekaj dni potem. Ogerski vladi je bilo seveda ležeče na tem, da pri volitvah zmaga takozvana liberalna ali mažaronska stranka, ki bi vladi popustila v vseh njenih zahtevih. Zategadel je bilo potrebno, pridobiti z omenjeno izjavo tudi protivno stranko ali takozvano protivno. To se pa vladi ni posrečilo vkljub vsemu trudu ministerskega zastopnika Dardaya.
Avtonomna stranka, h katerej pripadajo reški Italijani in večji del poitalijančenih Hrvatov, delala je z vso silo, da vrže pri občinskih volitvah protivno mažaronsko stranko. Ali čisto varna se ni čutila, da zmaga s svojimi kandidati. In kaj se zgodi? Reški Hrvati so se jej pridružili. Pošteni hrvatski rodoljub Erazmo Barčič je hotel, da se čez toliko let, odkar so Hrvati bili pasivni v političnem življenju na Reki, zopet pokažejo aktivni. Za zdaj sami za-se niso mogli še postaviti svojih kandidatov, preslabi so še, nego jih je Barčič nagovoril s svojo izjavo v nekem reškem časopisu, da naj glasujejo vsi, ki imajo pravo glasa, za avtonomno italijansko stranko. In vsled tega je pri volitvah poslednja stranka tudi zmagala.
Hrvatom je na Reki protivna jedna in druga stranka, ali jim je avtonomna vendar manj nevarna, nego mažaronska, ki gre z ogersko vlado v vsakem vprašanju čez drn in strn. A kaj misli ta vlada s Hrvatsko in tudi z Reko, vidi se najbolje iz njenega dosedanjega delovanja. Hrvatska z Reko vkup mora po nazorih celokupnega ma-žarstva potoniti v mažarskem morju. To je ideal vseh mažarskih državnikov od leta 1848 semkaj. Tega se boje Rečani, pa se odločno protivijo tem mažarskim nameram, a nas le veseli, da so pokazali toliko poguma ter se uprli svojim protivnikom v zvezi s Hrvati, ki tudi niso bili nikdar voljni,
da postanejo podložni svojim dosedanjim zaveznikom. Hrvati so pa s tem svojim ravnanjem, da so se pokasali zopet na polju političnem, storili ta važen korak.
Pripoveduje se, da je prišel v hrvatsko Čitalnico na Reki sam ministerski svetnik Darday, da se porazgovori z uglednejimi Hrvati o položaju. Opravil ni seveda nič, kajti Hrvati dobro poznajo mažarsko gospodo, kako je blaga in popustljiva, kadar jih treba, a kako je ošabna in predrzna, kadar jih premaga.
Ganiti je hotel Hrvate s tem, da je omenil, koliko so Mažari potrošili za Reko v gmotnem pogledu, in da ni lepo od reškega prebivalstva, če zdaj Ogerskej hrbet obrača. Ali tudi te besede niso nič pomagale, Hrvati so poslušali Erazma Barčiča ter glasovali proti mažarskej stranki. Pravijo, da je avtonomna stranka obljubila BarČiću, da bode za to delala, da se iznovič oba poslanca reška vendar le pokažeta na hrvatskem saboru. To ni sicer noben kompromis, kajti reška poslanca morata sedeti v hrvatskem saboru po postavi. Ali ko bi bila popustljivost reških avtonomašev nasproti Hrvatom resnična, kar pa ne radi verujemo, bilo bi vendar le nekaj, priznalo bi se vsaj, da ima tudi Hrvatska svoje pravice na Reki, kar se je do zdaj na Reki od vseh strank, vedno tajilo. Hrvatska misel se je začela širiti tudi na Reki, nadejamo se, da ne brez vspeha; dosti časa je spala, zdaj jo je treba neprenehoma buditi. Nadejamo se, da bodo reški hrvatski rodoljubi znali to probujeno hrvatsko misel širiti neprenehoma, da zmaga slednjič nad svojimi protivniki, kakor to mora biti po pravu božjem in narodnem.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. februvarija.
Volitveno gibanje. Skoro sleherni dan nam prinese kako izvanredno poročilo o dogodkih na političnem polju. Volitve volilnih mož vrše se v mnogih krajih ravno pričenši s tem tednom, akoravno je tudi že precej takih občin, ki so izvolile svoje može. Umevno je, da se pripisuje prvotni volitvi največja važnost in vsled tega je borba ravno sedaj najživahneja. — Na Štajerskem se pojavlja v zadnjem času vedno več strank, katerih vsaka bi rada prodrla s svojimi kandidati. Spodnještajerski Nemci skušajo mej drugim izpodriniti mesto dosedanjemu slovenskemu zastopniku posl. Robiču in so v to svrho postavili svojega kandidata posestnika Purgay-a v Leiterebergu. Opravili seveda ne bodo nič. V peti kuriji kandidujeta poleg socijalno-demokratičnega in morda tudi še nemčurskega kandidata dva slovenska kandidata. Glasovi se bodo skoro gotovo cepili na škodo Slovencev. — V goriških občinah se vršć volitve volilnih mož od 15. do 20. februvarija, nasproti hrvatsko - isterskemu kandidatu dr. Laginji kandidujejo Italijani dr. Rizzija, socijalisti pa Gerina. Tudi tukaj se prično prvotne volitve v tem tednu in treba voliti 671 mož. Italijani in Hrvatje imajo mnogo nade. (!) — Dalmatinska hrvatsko-narodna in radikalna stranka ter Srbi so sklenili kompromis glede zagotovitve mandatov. Zagotovljenih je narodni stranki šest, radikalcem trije in Srbom dva mandata. — Katoliška ljudska stranka na Tirolskem je postavila minuli teden svoje kandidate za peto in kmečke skupine, ob jednem se je pa tudi sklenilo, da se udeleži stranka tudi volitvene borbe v mestni skupini Bjlzan-Meran.
Narodnostni prepiri na Moravskem. Moravski Nemci so pričeli v zadnjem času veliko gonjo napram češkim zahtevam glede ustanovitve čeških visokih šol na Moravskem. Nahujskali so v to svrho nekaj šolske mladine, ki je pod vodstvom nekaterih višješolcev in znanega nemškega zagrizenca posl. d' Elverta nameravala prirediti večjo demonstracijo, priredila pa je le shod, na katerem se je sklenil odločen protest proti predlogu čeških poslancev ter eo zahtevali ustanovitev samonemških višjih šol.
Šolsko vprašanje v Niiji Avstriji. Odkar je stavil posl. Vergani s tovariši v nižjeavstrij-skem deželnem zboru znani predlog glede preosnove šolskih zakonov v versko nravnem oziru, je na delu in sicer napornem delu ves židovsko-socijalno-demo-kratičen tabor. Geslo protikrščanskih hujskačev je: Proč z versko šolo, proč s klerikalci in njihovimi zahtevami! V to svrho se ne ustrašijo nikakih, še tako nečastnih sredstev, da le udrihajo po klerikal-
cih in ščuvajo zoper krščansko večino v deželnem zastopu. V prvi vrsti so se spravili nad učitelje, katere obdelavajo na vse mogoče načine. Njim so se pridružili tudi socijalni demokratje in pa, kar je seveda naravno, tudi socijalni politiki. V tem boju jim je dobro vse, kar jim more služiti za orožje zoper nasprotnike, toda njihov vspeh je tem slabeji, čim bolj besnijo in rohne nad klerikalci, kajti ljudstvo, udano cerkvi in domovini, kaj lahko uvideva, da stvar, za katero se bore nasprotniki krščanskega imena, ne more biti dobra in koristua. Hujskači kopljejo si s tem sami grob.
Banffy -Mollnarjeva zadeva. Listi sedaj objavljajo ugovor voditelja katoliško-ljudske stranke na Ogerskem, opata Mollnarja, katerega je vložil pri budimpeštanskem okrajnem sodišču zoper razsodbo v zadevi pritožbe proti baronu Banffyju gledč prestopka pisemske tajnosti. Ugovor je zopet zelo obširen in ob jednem zelo karakterističen za ogerske razmere pod Binffjjevo vlado. Pritoževatelj dokazuje, da je bil on popolno upravičen nastopiti sod-nijsko pot proti ministerskemu predsedniku in toraj sme tudi zahtevati in mora doseči zadoščenje.
Preosnove za Kubo. Madridska vlada je 6. t. m. objavila že znane preosnove po svojih glasilih in ob jednem zahtevala od vplivnejih mož in politikov, naj izreko svoje mnenje glede posamnih točk nameravanih reform. Svoje izjave so poslali že razni vojaški dostojanstveniki in vplivneji možje, večinoma vladni somišljeniki, ki so seveda popolno zadovoljni s celim načrtom. Tudi kubansko prebivalstvo se v veliki večini strinja z načrtom, le avtonomisti imajo še nekaj pomislekov. Mej tem je pa dosegla španjska vlada s svojim načrtom nekaj ugod-nostij tudi na ameriških tleh. Kakor znano, so bile Zvezne države severo-ameriške zelo sovražne španj-skemu gibanju in bilo se je večkrat bati, da se vname boj mej tema dvema državama. Sedaj so pa tudi ameriški duhovi nekoliko pomirjeni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15 februvarija.
(Volitve volilnih mož.) V Črnem vrhu pri Idriji so bile prvotne volitve dne 11. in 12. febr. K volitvi je prišlo prvi dan 94, drugi dan 73 volilcev. Izvoljeni so z veliko večino volilni možje, ki bodo glasovali za katoliško-narcdnega kandidata. Za splošno kurijo so izvoljeni 4, za volitev v kmetskih občinah pa pet volilnih mož. — V Cirknicije bila volitev volilnih mož za kmetske občine v soboto. Volitev je trajala od 8. ure zjutraj do šestih zvečer. Katoliško-narodna stranka je zmagala z večino 50 glasov. Izvoljenih je jednajst volilnih mož, ki bodo oddali svoje glasove kandidatu dr. Žitniku. — Zi peto kurijo je izvoljenih 5 naših in , kakor smo že sporočali, 6 nasprotnih volilnih mož in sicer so imeli naši v Cirknici 35 glasov manjšine, v Grahovem pa, kjer je volil drugi del občine, 101 glas večine. —V Studencu pri Krškem so izvoljeni štirje volilni možje, ki bodo oddali svoje glasove kandidatu g. Pfejferju.
(Liberalna volilna agitacija.) Poroča se nam z Dolenjskega: Danes 12. t. m. prejel je naš gosp. župan celo polo papirja s sledečim litografovanim volilnim priporočilom: „Po nasvetu visocega dež. odbora naj bi se povodom razpisanih državno-zborskih volitev volili na Kranjskem le vrli narodnjaki, eoeebno za radeški okraj v volilnem razredu kmetskih občin domačin Franc Višnikar, deželne sodnije svetnik, sedaj v Ribnici in v splošnem volilnem razredu gosp. Matija Kune, posestnik in krojač v Ljubljani, kot državni poslanci. — Da se bo složno postopalo pri teh volitvah in se glasovi ne bi brezvspešno cepili, obračam se do Vas z vljudno prošnjo, delovati po okolišu Vaše občine na to, da bodo voljeni taki volilni možje, kateri bodo volili potem le gori omenjena gospoda državnim poslancem. V Radečah, dne 8. februv. 1897'. F. Juvančič 8. r. župan. — Blagorodnemu gospodu županu občine . . . Skocijan." — Jeduakih priporočil je menda čez vse narodni župan Juvančič razposlal na vse župane našega volilnega okraja. Torej pozor 1 Radovedni smo, kaj poreče na to deželni odbor, katerega ime se tukaj brez dvojbe zlorablja.
(Osebna vest.) Casaričinja-vdova Štefanija se je danes zjutraj s hčerko nadvojvodinjo Elizabeto peljala skozi Ljubljano v Opatijo.
(Deputacija ljnbljanskih dam) iz sv. Jakoba župnije je bila danes pri mestnem županu, da oporeka vstenovitvi hiše vstrpnosti v Ljubljani.
(Shodi.) Včeraj so se vršili razni volilni shodi, vzlasti socijalistični, v Ljubljani. O teh shodih smo dobili obširna poročila, katera objavimo v jutrajšni številki.
(Laž.) „Sl. Narod" št. 35. piše: „Laž je bilo „Slovenčevo" poročilo, da je bil pokojni velikošolec B, (ki se je pred nekaj časa ustrelil v Ljubljani) socijalen demokrat, ker nesrečnik se ni v svojem življenju niti jedno uro brigal za kaj druzega, nego za vedo, zlasti pa za filozofijo." Laž? No, mi smo mislili, da „Delavec" že pozna svoje, in „Delavec" z dne 8. februv. t. I. štev. 5. „Soc. vprašanja ni", ga imenuje — sodruga. Kdo torej laže ? „Slovenec" gotovo ne. Laže ali „Delavec" ali pa — „Slovenski Narod", in vse kaže, da „Slovenski Narod".
(„Natolcevalna notica".) „Slov. Narod" nekaj besni o „uatolcevalnih .Slovenčevih' noticah". Kaj pa je to le, gospdda, kar piše „Narod": „Osrednji volilni odbor katoliške stranke je za peto kurijo postavil dr. Janeza Kreka, kateri se je vsaj navidezno dolgo branil kandidature . . . Kdo \e, bodo li krščansko socijalni delavci zadovoljni s takim postopanjem svojega voditelja?" Kaj je to nego li prikrito natolcevanje?
(Omika „vstrpne" gospode.) Znano je, da so pošteni ljudje v Ljubljani pobirali podpise zoper brezsramno hišo. „Slovenski Narod" seveda tega ne bo hvalil, ker je to — dokazano pohujša-n j e. Kajpada, dokazano I A da se bo ta list iz tega tako podlo norčeval, tega nismo pričakovali. Prepisati bi morali ves podlistek 35. številke. A denimo sem samo odstavek: „Možičkom so kar leteli podpisi na pole. Včasih in neredkokrat pa so leteli tudi — možički s polarni vred na ulico, ki so morali na ukaz svojih gospodarjev širiti po ljubljanskih družinah nemoralne „Slovenčeve" članke, trositi med nedolžno-nevedne zakonce pohujšanje, pa vznemirjati zvedavo mladino, ki je nate-zala svoja ušesa in napenjala svoje oči, dok ni dobila v roke tistih člankov in dok ji ni povedal kak pokvarjenec — vsega (česar seveda bi ne bil povedal, ko bi v Ljubljani res že bila taka hiša!)." — Tako „Slov. Narod". Na to rečemo kratko: 1. Ali ni hinavsko, da „S!.Narod" tako sveto-hlinsko govori o pohujšanju, oni „Narod", ki mu še nobena gnusoba ni ušla, da je ne bi bil povedal s cinično brezsramnostjo svojim bralcem? 2. Ce je tako moško, metati iz hiše može, ki so pobirali podpise zoper vlačugarstvo, n a j nam „Slo v. Narod" imenuje tiste junak e , da se jim bomo čudili tudi mi! Čast komur čast I 3. Se jedenkrat: razpolože naj se javno pole obeh stranij! Spoznajmo se! Ce je vaša čast, pa bodi! To ponižanje bomo radi trpeli, da le moremo zreti vam v obraz!
(Dnevni red) izrednej seji občinskega sveta ljubljanskega, v torek, 16. dan februvarija t. 1. ob petih zvečer v mestni dvorani. I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o dopisu c. kr. deželnega predsedstva radi izvolitve treh članov občinskega svćta v komisijo za volitev državnega poslanca v stolnem mesto Ljubljani dne 18. marcija t. 1.; 2. o dopisu županstva občine Spodnja Šiška o zadevi odškodnine za utelovljenje podturnske graščine ; 3. o poročilu županovem gledć postopanja v slučajih nepovoljne rešitve prošenj ljubljanskih hišnih posestnikov za prenos brezobrestnega posojila na novega posestnika hiše, po potresu poškodovane. IV. Stavbinskega odseka poročili: 1. o programu za zgradbo „Gasilskega doma" in o razpisu načrtov; 2. o splošnih načrtih za zgradbo „cesar Fran-Josipovega mostu". V. Policijskega odseka poročili: 1. o sklepanju nove pogodbe z mestnim konjačem ; 2. o nekaterih potrebnih premem-bah kolesarskega reda. VI. Klavničnega ravnateljstva poročilo o raznih zadevah, tičočih se uprave mestne klavnice in poprav, ki se imajo v njej izvršiti. VII. Personalnega in pravnega odseka poročila : 1. o oddaji služb policijskega agenta in detektiva ; 2. o oddaji služb magistratnih slug; 3. o dopisu županovem glede službe mestnega knjigovodje. VIII. Di-rektorija mestnega užitninskega zakupa poročila: 1. o računskih sklepih za 1. 1896 ; 2. o proračunu 1. 1897; 3. o nasvetih gledć premembe užitnin-ske črte.
(Umrl) je 8. t. m. v Metliki Ferd. S a 11 o k e r, večletni župan in umirovljeni okrožni zdravnik ; pogreba dne 10. t. m. se je udeležilo mnogo občinstva.
(V tukajšnji deželni bolnici) je bilo minuli mesec vsprejetih 300 moških in 211 ženskih bolnikov ; od teh je bilo ozdravljenih 261, zboljšanih 107, premeščenih 34, kot neozdravljivih je bilo odpuščenih 23, umrlo je 22 oseb. Začetkom tega meseca je ostalo v bolnici 329 oseb.
(Ievoz prašičev.) Tržaško namestništvo je svojo prepoved glede izvoza prašičev s Kranjskega na Primorsko omejilo na novomeško in črnomaljsko okr. glavarstvo.
(Predpustna) A.: „Zakaj se je pa razdrla zaroka profesorjeva?" — B. : Zaradi njegove pozabljivosti. Hotel je namreč poslati nevesti škatljico z lepim šopkom, pozabil pa je, šopek vložiti, ter poslal prazno škatljo z napisom : Tvoja podoba!
Društva.
(Katoliško društvo za delavke v Ljubljani) je na občnem zboru dne 14. t. m. soglasno sklenilo, nastopno odprto pismo poslati gospodu županu: „Gospodu županu ljubljanskemu kot prvosedniku mestnega magistrata! Na občnem zboru „katoliškega društva za delavke" dne 14. februvarija t. I. zbrane delavke raznih tovarn ljubljanskih, globoko užaljene radi ostudne namere, s katero nekateri hočejo omadeževati ljubljansko mesto ter mu pritisniti madež vlačugarstva, kot verna slovenska dekleta, ki si, dasi s trdim, a poštenim delom služijo vsakdanji krub, odločno ugovarjajo zoper tako napravo, v kateri naj bi se tudi slovenska dekleta pod židovsko oblastjo prodajala kot sužnje nesramnim pohotnežem, ter se z dostojno prošnjo obračajo do blagorodnega gospoda župana ljubljanskega, kateremu kot vzornemu Slovencu mora biti prva skrb za čast in poštenje slovenskih deklet, da se na vsaki način zabrani to, kar se namerava v našem mestu ustauoviti. V prijetni nadi, da se bode blagorodni gospod župan oziral na ta ugovor in spoštoval pred-stoječo prošnjo ter nikdar ne dopustil, da bi se jedenkrat v zgodovini ljubljanskega mesta njegovo lepo slovensko ime imenovalo v zvezi s tako, nravnim in božjim zapovedim nasprotujočo napravo, se Njegovemu Visokorodju ponižno klanja „Katol. društvo za delavke" v Ljubljani.
Telegrami.
Škofjaloka, 15. febr. V peti kuriji je bilo danes izvoljenih osem naših volilnih mož.
Celovec, 15. februvarija. Naši shodi so se včeraj vsi vršili zelo sijajno. V Pre-valjah je bilo na shodu volilcev nad 500. V Porečah in Prevaljah so se oglasili tudi socijalisti. Pobijali so jih z velikim vspehom gg. prof. dr. Krek, Podgorc, Legat in Rozman. Socijalisti so povsem pogoreli. Ljudstvo je bilo nepopisno navdušeno.
Dunaj, 15. febr. Ministerski predsednik grof Badeni in minister Rittner sta se vrnila včeraj zvečer iz Levova.
Sredeo, 15. februvarija. „Agence Bal-canique" poroča, da se je prekinilo zasedanje sobranja do 27. t. m.
Petrograd, 15. februvarija. Iz vseh delov carstva dohajajo poročila o hudem viharju, dežju in zametih. Mnogo ljudij je ponesrečenih.
Bukarest, 15. februvarija. V poslanski zbornici je odgovarjal ministerski predsednik Aurelian na interpelacijo posl. Jepurescu glede dogodkov na Kreti ter naglašal, da je glasom najnovejših poročil odstranjena vojska, ker so se velevlasti zjedinile ter sklenile preprečiti grško akcijo na Kreti. Rumunija se vdeležuje te skupne akcije, kolikor ji dopuščajo okolščine.
Atene, 15, februvarija.*Vstaši so obkolili minulo soboto zvečer mesto Kaneja, kamor so pribežali Mohamedani. Proti večeru se je vnel hud boj, streljalo se je s topovi in puškami. Borba je trajala do včeraj zjutraj. Turki so popolno demoralizovani. Konzuli zunanjih držav so se podali iz Kaneje na ladije dotičnih velesil. Berovič-paša se je podal s 80 Črnogorci na rusko vojno ladijo.
Atene, 15. febr. Zunanji minister je izjavil na očitanja zastopnikov velevlastij, da je grška vlada popolno poučena o položaju in nikakor ne dvomi, da ne bi mogla zagovarjati svojih korakov. — Grške častnike, ki so se brez dovoljenja podali na Kreto, je vlada pozvala nazaj. — K orožju so pozvani vsi nadomestniki 1893. in 1894. letnika.
Carigrad, 15. febr. Vlada do sedaj še ni storila nobenega odločilnega koraka.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Gena steklenici 35 kr., 2 stekl. gld. 3-60.	123 (50-50) 3
Neprekosljlvega učinka Je
Taiiiio-cliiniii tinktura za lase.
Okrepćuje ln ohranjuje laslšče in preprečuje izpadanje laa. Cena 1 stekl. z rabilnim navodom 50 kr.
Jedina zaloga	57 5 2
lekarna M. Leustek v Ljubljani,
Bealjeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Umrli r»:
11.	februvarija. Jurij Auer, pivovarnar in posestnik, 64 let Wolfove ulice 12, paralysis cordis.
12.	februvarija. Marija Tomic, gostija, 861/» leta, Kar-lovska cesta 7, marasmus senilis.
V hiralnici:
10.	februvarija. Antonija Bogataj, gostija, 67 let, vitium cordis.
11.	februvarija. Uršula Dirnbacher, uradnega sluge vdova, 78 let, srčna biba
Meteorologično porodilo.
S o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
ia	9. zvečer	737-7	2-9	brezv.	oblačno	0-0
14	7. zjutraj 2. popol.	736 3 734 6	U-3 67	sr. svzh. pr. m. jzah.	megla jasno	
14	9. zvečer	7344	2-9	sr. jzah. { jasno		00
16	7. zjutraj 2. popol.	735-6 738-7	0-3 4 1	sr. svzh. Iskoro jasno si. vzh. j oblačno		
oieuuja iriupeiaiui a suuui« £ o , la o c uau иихшшиш.
Srednja temperatura nedelje 3 5°, za 3*8° nad normalom.
Izjava.
Da ee prepreči vsako govoričenje glede kaudi-dature č. g. dr. Kreka, izjavljam, da vsled njegovih zaslug za krščausko-socijalno stvar proti njemu nikakor nevzdr-ž u j e m svoje kandidature. Nikdar bi se jaz ne bil uklonil sklepu osrednjega volilnega odbora, ko bi bil isti postavil kandidatom pete skupine katerega koli si bodi, ki bi ne bil delavec. Edini dr. Krek je vsled zaslug za našo stvar tisti, ki se mu klanjam. Zato prosim vse somišljenike, da v interesu krščansko soci jalne delavske organizacije delujejo na to, da bode povsodi voljen poslancem v peti skupini dr. Krek.
Prva stvar nam bodi krščanski socijalizem, osebe so nazadnje.
Jos Gostinčar,
paznik v predilnici.
Vsebina 4. zvezka 1897:
C ve je s polja modroslovskega. (Spisal dr. Fr. L) [Dalje.] — Luč sveti. (Zložil Mih. Opeka.) — Stari dolg. (Povest. — Spisal Ivo Trošt.) [Dalje." Ptičji prijatelj. (Črtica. — Spisal Jauko Barle.) [Dalje.
—	Vzori in boji. (Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben.) [Dalje.] — Krivda. (Zložil Anton Me dved.) — Prodiranje proti severnemu zemskemu tečaju. (Spisal dr. Simon Subic.) — Vojna ladija „Albatros". (Po prijateljskih dopisih podal P. H.) — Za kaj se gre ! (Kulturna črtica. — Spisal dr. Fr. L.) — Slovenska književnost: Kateheze. — Venec slovanskih povestij. — Popotnikov koledar za slovenske učitelie. — Slovensko amerikanski koledar za leto 1897. — V domačem krogu. — Naše časopisje : Rimski Katolik. — Delavec in Svoboda. — Glasnik. — Venec cerkvenih bratovščin. — Slovenski Gospodar ob svoji tridesetletnici. — Bazne stvari : Glasba. Glasbena Matica. — Na platnicah : Socijalni pomenki. [Dalje.j — Knjige Slov. Matice.
—	Vabilo Slov. Mat. — Vabilo družbe sv. Mohorja.
—	Slike: Slepi ubožec. (Model. J. Repič.) Planinska pokrajina po zimi. (Slikal A. A) Črna ali Ptujska gore. Sv. Katarina. (Kip v ljubljanski frančiškanski cerkvi.) Prvi uredniki „Slovenskega Gospodarja".
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji oddaja v imenu visokega c. kr. erarja v Idriji ležečo
gostilno „Pri zlati kroni"
(takozvano „malo gostilno") z zraven spadaiočimi prostori in inventarjem s 1. junijem 1897 v najem.
Zaradi najemnih pogojev se lahko pozvć v pisarni c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji med uradnimi urami in se tudi isti na željo dotičnikov pismeno dopošljejo.
Osebna predstava se želi, znanje obeh deželnih jezikov je neobhodno potrebno.
Taisti, kateri se za ta najem zanimajo, naj svoje pismene, kolekovane in zapečatene ponudbe z napisom : „Ponudba za najem gostilne" v&tevši do 28. svečana 1897 pri podpisanem uradu vlože.
C. kr. rudniško ravnateljstvo
v Idriji, dn6 5. svečana 1897. 98 3-3
Zahvala.
132 1-1
Za srčno sočutje povodom smrti naših iskreno ljubljenih, tako zgodaj umrlih starišev
Jurija in Ane Auer
se čutimo dolžne, izreči tem potom vsem za častno, mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi za mnoge krasne vence, našo najiskrenejo, naj-toplejo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo slavni c. kr. priv. streliški družbi, slavnemu kranjskemu vojaškemu veteranskemu društvu in čestitemu pevskemu društvu „Slaveo" za ginljivo nagrobnico
Zadušno opravilo za oba pokojnika se vrši v četrtek, dnž 18. februvarija t 1., ob 10. uri dopoldne v cerkvi Marijinega oznanenja.
V Ljubljani, dne 15. februvarija 1897.
Žaluj oči ostali.
Št. 4904.
116 3-1
Ustanova za uboge.
Pri podpisanem magistratu razdeliti je za tekoče leto obresti
Josip Mayerlioldove ustanove
v znesku 20 gld. med pet ubogih meščanov šentjakobske fare v Ljubljani, ki zaradi bolezni ležijo.
Prošnje za obdaritev iz te ustanove vložiti je tukaj do 6. marca letos.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
dn<5 8. februvarija 1897.
C. in kr.
dvorna
#
tovarna za izdelovanje orgelj
bratov Rieger
v Jagerndorfu v avstr. Šleziji.
Filijalka v Budimpešti, VII., Garay-utcza 48, v lastni hiši Izvrstne, cenene cerkvene orgije
pod prav ugodnimi pogoji. 23 26—3 Seznam orgelj brezplačno.
Št. 138.
Razglas.
85 3—3
V novem gimnazijskem poslopji v Kranj i bode treba postaviti 33 lončenih ali pa železnih pečij (cziroma železnih z lončen m plaščem).
Podjetniki, ki bi bili pripravljeni izvršiti označeno delo, naj si ogledajo natančnejše pogoje pri podpisanem županstvu in vlože tuuredno svoje ponudbe do 28. dne februvarija t. 1.
Županstvo v Kranji,
1. dne februvarija 1897.
Yelika 50 krajcarska loterija y Inomostu. I žrebanje
že v soboto!
22 16
Ižr
že v
ШИШШ
(134) 2)
1023
№ AAA kron t gotovini
M ^ШШ^т^Ш^Ш z 2S»°/o odbitkom. Srečke k	kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
■ 1 1 ■ U a
№ Mat!
«S"
■s*
I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Sleeativ-Iiniei (solile)
priporoča najceneje 59 104—12
cftdolf tJCaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
D u n a j s k a borza.
Đni 15. februvarija.
Skupni drfavni dolg ▼ notah Skupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta 4 %
Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron
Ogerska zlata renta .......
Ogenka kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemflki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
80 mark............
20 frankov (n&poleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 40 kr.		
100		90 .
123		16 .
100		
121		85 ,
99		20 .
948		
358		25 .
120		25 .
58		82',,.
11		76 .
9		54'/,.
45		05 „
5	»1	68 „
Dni 13. februvarija.
4 % driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150
6* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....188
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	128
Dunmvsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
1% kranjsko deielno posojilo.....99
Zastavna pisma ат. osr zem.-kred.banke4%	99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 226 „ , juine ielezniee 3% . 175 „ , južne železnice b% . 128
n , dolenjskih ieleznic 4 %	99
gld.
25 50 10
26 25 25 90
60 25 50
kr.
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. —
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	146 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........71
St. Genćis srečke, 40 gld...... .	73
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke..................22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	154
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3432
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ...	406
Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . .	88
Dunajskih lokal, železnic delniška druiba .	160
Uontanska družba avstr. plan.....83
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	158
Papirnih rubljev 100........127
kr
75 50 75 50
50
35
W Nakup ln prodaja XB
vsakovrstnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri trebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitku.. K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjamična delniška družba ,
„m E R C U R"
Wollzeile it 10 Dunaj, lariatiitfiritrain 74 B.
a^r Pojasnila v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaei|*klli vrtdnattaih papirjev in vettni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti y naloženih k lavni <?. Ц