123. številka. Ljubljana, v sredo 30. maja. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Z;i tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pitit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ču se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvoje v Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v petek dne J. junija 18'88. Vabilo na uaročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doin Za vse leto.......13 gld. — kr. „ pol leta .... ... 6 ,. 50 „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I ,, 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesee, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ BP^r* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotičnu naročilo. Uprava (Hvo ,,1-t'ov. Naroda". Slovenske paralelke vCelji in Mariboru. (Glas s Štajerskega.) stl — Ne davno priobčili Brno beležko, v kateri smo javili čitateljem, da je naučni minister ukazal deželnemu šolskemu svetu, da mu izdela učni načrt za slovenske paralelke na gimnazijah v Celji in Mariboru. Ta veseli glas v naših za slovensko ljudstvo ne baš veselih časih opojil nas je vsaj za trenotek s sladko nadejo, da je morda vender le naučni minister po britkih izkušnjah o razgovoru njegovega etata — spoznal krivico, katero nam je storil s tem, do nam je vzel Kranjsko gimnazijo, in da hoče Slovencem na drugi struni dati to, kar že dolgo LISTEK. Sprehodi po domovini. i, Na razpotji. Gospod urednik! Čas je, da se zopet oglasim I Z raznih stranij prihajajo mi namreč vprašanja, zakaj da ne dam od sebe glasu že celih sedem mesecev. Nekateri dobrohotečib mi „prijateljev" da neki že od veselja poskakujejo, misleči, da so me kje tam doli v Dalmaciji ubili kaki .pastirji" ali ka-li. Drugi zopet sudijo po mojem molčanji, da so i mene odpeljali k sv. Krištofu tisti zeleni vozovi, katere nam je nedavno proslavil gosp. Recidivus v svojih „Pesmih v prozi". Na tej plati zopet mi očitajo sedmi „naglavni greh", na katerem pr6 boleha več ali mauje vsak Slovenec. Tam-le pa me bojda imajo na sumu, da se je naposled i meni naredila pika na jeziku kakor marsikomu izmej nas, ki nam je še pred kratkim pod to ali ono črto prodajal svoju „duhovitost". Najenergičneje izmej vseh interpelantov pa me je prijel prijatelj izpod Rombona. Ta mi dokazuje z vso zgovornostjo, da je „neoprostljiv greh, da molčim tako dolgo" . . . No, iz Dalmacije, kakor ste videli, vrnil sem let zahtevamo. Da, da, ta novica morala je vsakega Slovenca razveseliti, kajti s tem nam je prisijal nov žarek upanja v naše šolstvo, žarek, ki nas je toli močno ogrel, da se je jela tajati mrzlota, katera nam polni srca do gospoda naučnoga ministra. Da, Slovenec je lahkoveren, rad zahi krivice, ki so mu jdi drugi zadali, če le vidi, da ima tisti, ki nam je storil krivico, vsaj malo dobre volje, da hoče poravnati te krivice. To je gotovo lepa črtica plemenitega značaja, lepo duševno svojstvo, kaker snega ima malokateri narod na vesoljnem svetu. Toda ne varajo li nas ti žarki novega upanja? Ne naznanja li nam to gorko soluce nevihte, katera prerada prihaja po jasnem solnčnem svitu? če to trezno pomislimo in če pogledamo v nedaleko preteklost našega šolskega življenja, moramo pač sami sebi zaklicati: Slovenci, bodite oprezni! Kakor ovca ne sme zaupati volku, če jej še Bog vedi kaj obeta, tako i mi ne moremo, žal, da ne moremo pričakovati Bog vedi kaj od tega, da je deželni šolski svet štajerski dobil ukaz od ministerstva za uk in bogočastje, izdelati učni načrt za slovenske paralelke v Celji in Mariboru. In zakaj smo taki neverni Tomaži? Ali mislimo, da gospod naučni minister ne misli resno s svojim ukazom ? Tega ne bi mogli trditi in v obče ni naša Dftrada', podtikati komu nekuj, česar bi ne mogli dokazati. Nezaupanje nas le prešinja, ko pomislimo , da ima deželni šolski svet štajerski poročati o tem, kako naj bi se ustrojile slovenske paralelke v Celji in Mariboru. Vemo, kako so nam naklonjeni v Gradci gospodje. Saj smo slišali najnovejšo zdravijco "VVaaserjevo, saj vemo, kakšen zakon o preiu.ščeuji učiteljev je še v poslednji sesiji sklenil štajerski deželni zbor, sporaz-umljen z deželnim šolskim svetom v Gradci. Zabili pa še tudi nismo, da se je tudi minister Konrad obrnil z jednakim vprašanjem do deželnega šolskega sveta štajerskega leta 1880., torej teinu ni dolgo, in znamo, kako je to stvar rešil rečeni šolski svet. Pa ne samo to, da se je deželni šolski svet štajer ski načelno izrekel zoper slovenske paralelke in da se je trudil na vse kriplje zbrati tako gradivo in take podatke, ki so govorili za vse, samo ne za Be, hvala Begu! zdrav iu čil. Onim zeleno-opleska-nim vozovom pa sem se bil umaknil očetu Triglavu za širokopleči hrbet. Kar se pa dostaje ostalih pro-vokacij, ni da bi se jim odzival! Kaj hočete? Slovenci smo kritičav, večno nezadovoljiv narod! Vzlasti na „literarnem polji" smo kaj nestrpni ! Pišete-li kaj, mrzf temu ali onemu čmerikavcu. Koga, nam bo ta pisaril! Izpodbijte mu pero! Umaknete se pa ponižno „čilejšim močem" v svoje zatišje ter molčite, zopet ni prav. Glejte ga — lenuha! Tak talent, pa ne stori ničeBar! In najhujši kritičarji so baš oni, ki svoje žive dni ne dajo od sebe niti najmanjše — pike! Da je pa res „neoprostljiv greh", molčati dolgih sedem mesecev, vzlasti zdaj, ko je nastala tu doli pod črto splošna tišina, to priznavam i jaz iz vsega srca! Da ae torej poboljšam (vsaj jaz) in sperem ta črni madež se svoje duše — evo me zopet na novih sprehodih po domovini! Dolžan sem Vam sicer še ves opis 1; nskega svojega potovanja po Dalmaciji. Istotako Vam imam še opisati malone vso Istro, lep kos Srenia, posebno pa Djakovo, stolico dičnega vladike Stross-maverja, kamor so bile nedavno obrneue oči vsega Slovanstva. No, ako mi Bog da zdravje, poplačal Vam bodem s časoma vse te dolgove, lepo „po vrsti, kakor so hiše v Trsti!" Za danes pa predno krenem dalje, dovolite mi, da postojim tu na razpotji slovenske paralelke; ampak so se dodajale lota 1880. Še druge čudne stvari. Takrat je namreč velika gospoda hodila kot marka okolu vrele kaše k zelo odličnim Slovencem v Gradci, ki so pravi veljaki na šolskem polji ter imajo tehtovito besedo, hodila je k njim in se je trudila, smemo reči neizmerno, da bi zlasti jednega gospoda pridobila za to, da bi se bil izjavil proti slovenskim paralelkam, češ, mislili so si Nemci, ž njih orožjem bomo jih premagali. Moža sicer niso premagali, ali deželni šolski svet štajerski sestavil je tako poročilo, da iz slovenskih paralelk ni bilo nič. Bojimo *e, da tudi danes ne bode drugače, ako bod«1 o slovenskih paralelkah v Celji in v Mariboru imel odločevati deželni šolski svet štajerski, a ne drugi činitelji, kateri lahko oskrbe naučnemu ministerstvu toliko statistiškib podatkov, da mu jih ne bode treba iskati v Gradci. Ako ga je res volja, lahko se na drug način pouči o dejanjskih šolskih razmerah štajerskih. Kakor nas torej z jedne strani ogreva mfrii-sterskega ukaza solnce in nam zglaša žarke novega upanja, tako nas z druge strani brije mrzlota gornje-štirskih plauin. Če pa hode poslušal sumo glas Grafikih gospodov, potem imamo pač malo Upanja in vere v naučnega ministra najnoveši ukaz. Potem pa tudi pričakujemo od slovenskih poslancev, da jeseni, ko se spet snidejo, jih ne bodo več motile še tako kavalirski dane besede. Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 23. maja 1888. Visoka zbornica! Jedno leto je tega, kar sem razvil sliko justičnih razmer v deželah, v katerih bivajo Slovenci Ko bi bil tača^ opazil, da se sudnja oblastva blagovoljno prizadevajo odstraniti neugodnosti, zaradi katerih so prtožujemo, če tudi le pučasi, vender stalno, bi letos več ne spregovoril o tej stvari. Pa ne glede na to se je v pravosodji minulo leto prigodilo dovolj slučajev, ki zahtevajo, da o njih spregovorim. Pa ko bi tudi ne bilo ni to ni ono, že to, kar se je povedalo na nasprotni strani, zahteva, da tudi mi povemo svoje mnenje. mej prejšnjim svojim potovanjem iu sedanjimi sprehodi ter Vam podam račun ob uspehih, pridobitvah in izskustvih dosedanjega svojega romanja križem jugoslovanskega ozemlja. Ko sem oni dan, pripravljajoč se na nov „izletu po domovini, brskal po svoji torbi, zavzel sem o množini vsakovrstnih spominkov s pota, kateri so se mi ondu nabrali v teku sedemletnega potovanja. Tu Vam je naprvlje gromada tako-zvanih „vi/itnie", pisanih in belih, vse križem pomešanih, v različnih veličinah, oblikah, jedkih iu pisavah. Tukaj so „zastupani" razni stanovi in slojevi človeške družbe, s katerimi sem bil prišel v dotiko na svojem potovanji. Ko jih tako-le prebiram, zazveni mi zopet; na uho marsikatero ime, katero so mi v neprestani potovunjski gonji preupili vedno se menjajoči glasovi. Z imenom vred vzbuja se mi v spominu oh jednem dotičnika podoba, kraj in čas, ko sem se prvič sestal ž njim itd. Poleg vizitnic imam lepo zbirko fotografij, s kati rimi so me bili obdarili križem domovine pridobljeni prijatelji. Tudi tukaj se mi predoči zopet marsikak znan obraz, katerega so mi v teku let zbrisali iz spomina kalejdoskopui obpotui prizori iu utisi. Izmej teh predragih mi svetinj nasmiha se mi naproti ta ali oni vrli možak, na katerega pri- Lahko bi se ravno t.ikn pripraviti, da bi od-govariali le na to, kar so od one strani povedali. Pričakovati je bilo, da bode gospod poslanec Celjske mestne skupine govoril o slovenskih zemljiških uknji-ževaniih, ker se je ver deželnih /.borov minulo de-želnozborsko dobo bavilo /, ukazom, ki se tiče zemljiških uknjižb. Men) pričakovati je bilo. da bode gospod poslanec kritikoval nekatera imenovanja v pravosodji Mislim torej, da mu je to temo usilila lastna častihlepnost, kajti visoka zbornica se bode par Se spominjala da je stavil interpelacijo, ko se je imel imenovati nek notar, ta interpelacija pa ni imela zaželjenega uspeha, kajti imenovanje se ni izvršilo v zmislu interpelacije. (Poslanec dr. Trojan : Prav je!) S temi stvarmi se mi bode pečati v svojem govoru. Vender se mi je baviti v vprašanji o slovenskih zemljišnih uknjižhah sjseveda neosnovanimi, pa vender nasprotnimi nazori, ki zaslužijo, da se bolj na nje ozira, nego na razkladanje tega gospoda poslanca. Sila njegovega govora ni bila v posebnem na činu, s katerim je razpravljal stvari, temveč v nečuvenih razžaljitvah, katere je zalučal proti Slovanom. (Živahno odobravanje na desnici.) Sila govora bila je v razžaljivem izrazu, da Slovani nemajo pravotvorne moči in pravnega zmi-sla. (Tako je! na desnici.) Gospoda moja! Jaz mislim, da sem gotov odobravanja vseh Slovanov te visoke zbornice. (Po-slauec dr. Vašaty: vseh olikanih ljudij!) Če pravim, da je nam to razžaljenje zalučal ;iajmanj poklicani te visoke zbornice. (Živahno odobravanje na desnici.) Zdržim se vsake lastne) sodbe o gospodu poslanci, lahko bi kazal na sodbe, katere so se izrekle o njem na strani njegovih somišljenikov. (Tako je ! na des niči.) Skliceval bi se na „N. Fr. Pr.a s 4. maja t. 1. (Veselost na desnici Poslanec dr. Vašatv: To bi ne bil dokaz!) Toda mislim, da se strinjamo mi s pristaši njegovimi, ali bolje rečeno, z onimi, katerim se on obeša (Živahno odobravanje na desnici), v sodbi o tem gospodu, in ti bi gotovo ne hoteli izjav, katere je izrekel, priznati za svoje, toliko za sedaj o tem poslanci. Govoriti pa ima tudi o svojih stvareh in to hočem storiti strogo stvarno. Prisiljen bodem kazati na osobe, toda storil bodem to le v toliko, v kolikor se gotove osebe ne dado ločiti od razmer, o katerih bodem govoril. Že naprej moram povedati, da žalibog ne bodem mogel govoriti o pravosodnjih odnošajih primorskih Slovanov, kajti bil bi sicer preobširen, kar pa ni umestuo, ker že nenavadno dolgo trajajo obravnave. Če se bodem bavil z deželnim nadsodiščem v Gradci, storil bodem to iz ravnokar navedenega uzroka. Težavna stvar je, pritoževati se o zane-marjenji narodovega jezika v uradih in specijalno pri sodiščih. Žalibog pripisuje se tem vprašanjem navadno političen značaj in vender bi to biti ne smelo; kajti raba kacega jezika v uradu je vprašanje pozitivne pravice in kakovosti pravosodja. (Odobravanje na desnici.) jateljstvo in pobratimstvo sem ponosen v pravem pomenu besede. In ob motrenji dotičnikove podobe uživam vnovič vse one blažene tr< notke, katere sem drežil v njegovi druščini. .. Razven podarjenih mi fotografij osobnih nabavil sem si dolgo vrsto pokrajinskih slik, totografskih posnetkov znamenitih razgledov, mest in trgov, kakor i posamičnih selišč, cerkva in hiš, katere sem pohodil na svojem romanji po našem slovanskem jugu. Tu se mi razgrinja pred očmi v dražestnem toku en miniature vsa panorama pre krasne naše domovine. In kolika Vam je tu sprememba v sceueriji pojedinih slik, vrstečih se v slučajnem neredu — od samotne Trentarske koče do nepreziruega razgleda z Rogaške gore! . . - Nadalje sem si nabral in natrgal na svojih potih precejšen kupček rastlinja, cvetličja in kamenja. To Vam je kaj pisana šara! Segnil sem takole vmes na slepo srečo in glejte, kakšne reči sem Vam privlekel na dan: Ose.'iel šopek sleča izpod Mangarta, gladko obrušen kamenček iz Drave pri Borlu, mladiko z libanonskega cedra iz Opatije, svedrasto školjko z Rudeževe ujive na Krškem polji, košček ludečega marmorja s Orne Prsti, zvezčič rožmarina s Frankopanovega gradu na Trsatu, pisane kocke iz tlaka nekdanjega Vrhniškega Navporta, oljkino vejico iz Gregorčičeve gorice, koniadič svinčene rude iz Rabelja, cipresni vršič s prvotnega In baš to, da se temu vprašanju pripisuje eminentno političen značaj, je krivo, da se razmere ne zboljšajo, da bi ustrezale namenom pravosodja Le sem ter tja opazi se kak napredek, nenavadno ostaja vse pri starem ali pa še nazaduje. Napredek moram konstatovati le za deželno sodišče Ljubljansko. Kar se tiče okoliša Novomeškega okrož nega sodišča, je slovensko uradovanje res precej napredovalo in je tudi ne ovira predsedstvo; vender prepušča predsedstvo popolnem samovolji posamičnih funkcijonarjev, če hočejo slovenski uradovati ali ne. Menim, da je to danes tem neumestneje, ker so tiskovine za vse načine postopanja na razpolaganje. Vender ne sežejo pO njih; slovenskih ustnih ulog ne zapisujejo slovenski, da jaz vem, da so v tem okoliSi sodišča, ki še v bagatelnem postopanji ne spisujejo slovenskih zapisnikov (Čujte, čujte na desnici.) in to predsedstvu ni neznano. ."Dali--, pni ) Politični razgled. Hotraiije dežele. V Ljubljani 30. maja. Budgetni odsek gospodsko zbornice je že končal posvetovanja svoja. Poročilo je izdelal dvorni svetnik vitez Miklošič Poročilo nič ne omenja finančnega položaja, temveč le našteva številke, katere je spremenila zbornica po-lancev. Odsek je sklenil priporočati, da gospodska zbornica pritrdi vsem sklepom zbornice poslancev, samo za dispo zicijski zaklad bode ustavila 50 000 gld., katerih zbornica poslancev dovolila ni. Če bode zbornica pritrdila odsekovemu nasvetu, pride potem ta stvar še jedenkrat v zbornici poslancev na vrsto Srbi zahtevajo, da jim hrvatski sabor dovoli versko šolo. Škof Živkovič prišel je v Zagreb, da se udeleži posvetovanj o novem šolskem zakonu. Osrednji odbor učiteliskega društva se je izrekel proti nekaterim določbam vladne predloge, zlasti proti določbi, da bi se učiteljice ne smele možiti. Ko je Požunski vojaški poveljnik pohodil Trencsin, odstranili so ogrr.sko narodno zastavo z vojašnice, ko so jo že bili razobesili, črnožolto zastavo so pa pustili. To je Madjare jako razdra-žilo in pred včeraj so v zbornici že napovedali zaradi tega dogodka dve interpelaciji. V u a bi i <* 4li"/«ive. „Novosti" priobčile so članek, katerega je priobčila pozneje „Nordd. AUg. Zeit", v katerem se dokazuje, da up o razum ljenje Itusije /Avstrijo in Nemčijo nikakor ni mogoče. Rusija ne more dopustiti, da bi se Avstrija kaj dalje razširila po Balkanu, pa tudi ne, da bi Nemčija še jedenkrat pogazila Francoze. Jeli temu članku kako posebno važnost pripisovati, ne vemo, ker „Novosti neso organ vladujočih krogov. Posebno glede Francije, se nič gotovega ne ve. Za Balkan se pač Rusija bolj briga. Odgovor ogerskega ministerskega predsednika na Helfy-jevo interpelacijo je vzbudil v IVjinei ji veliko nevoljo. Francoski listi sodijo, da je Tisza tako brezozirno govoril o Franciji na Bismarkov svet, da Francozi zvedo, da tudi v Avstriji nemajo nobenih simpatij. Neiiivoni nikakor ne zadostuje, da prihajajo Francozi z rednim potnim listom v Alzazijo in Loreno. Če bode kak Francoz hotel ostati dalj nego osem tednov, bode moral prositi dovoljenja groba Vrazovega v Zagrebu, šilast krlndj kapnika iz Vilenice pri Lokvi, granatovo panogo z otoka Hvara, rokovat dišeče stražnice s Pohorja, odlomek porfirja s stebra v Solinski baziliki pri Spljetu itd. Vrhu tegu sem navlačil vkup vsakovrstnih knjižic, časnikov in posamičnih spisov, pesnij, vabil na različne svečanosti in njihovih programov in to v raznih jezikih in pisavah. Ti nemi papirnati opo-minjevalci oživljajo mi v duši zopet vse one radosti, katere sem užil na vseh dot čnih mestih . . . Konečno imam Vam še celo knjižnico razno vrstnih krajepisov iu svojeročnih zapisnih knjižic. V teh poslednjih Vam je šele pravi babilonski metež! Tu imam namreč načr^otane VBakojake potne zabeležke: narodne pesni, pregovore, čelarne izraze v raznih naših narečjih, značljive provincijalizme in lokalizme, humoristiške iu satiriške anekdote, prilike in posamične izreke. Kaj važno ulogo igrajo v teh zapiskih tako imenovana naročila, s katerimi so me obtovarjali na potovanji nekateri predragih mojih prijateljev. Temu je treba pozdraviti kakega prijatelja, sošolca, kuma ali „švekarja" , drugemu zopet naročiti to ali ono knjižurico, pesem, skladko ali sliko; tretji bi rad vedel po čem je v Mariboru kihta, četrtemu se tam doli v Istri sanja o „kranjskih klobasah ", peti je v Slovenskih Goricah nekaj slišal zvoniti ob ukusnem „kislem želji" Ljubljanskem, pa ne ve, kani bi se obrnil; šestemu je zopet kak raz- okrajnega oldastva in okrajni predstojnik bode smel dovoljenje odreči. Aktivni in neaktivni francoski vojaki in emigrantje pa še toliko časa ne bodo smeli ostati, če jim ne bodo dali posebnega dovoljenja. Prebivalstvo v Alzaziji in Loreni je jako nevoljno zaradi tih naredeb, ki bodo deželi jako mnogo tudi gmotno škodovale. Francoski potniki jiustili bo dosta denarja v d želi. Trgovina bode zaradi tacih naredb pešala Na tak način si pač Nemčija ne bode pridobila naklonjenosti prebivalstva. I i a I ijiuiMlc i poslanec Felice Cavalleti, je bil odložil .svoj mandar, ker Crisj>i ni hotel odgovoriti na jedno njegovih interpelacij. 27. t in. bil je v Milanu zopet voljen. Dobil samo 6200 glasov, dasi je šestkrat toliko volilcev Zmernejši se volitve udeležili neso, ker ni upanja, da bi zmagali s kakim kandidatom, s Cavallottijera pa seveda neso zadovoljni, ker je republičan. Nekateri socijalisti so pa agito-tovali proti njem, ker je premalo radikalen. Pri prihodnjih volitvah pa že morda pade Cavallotti in bode voljen kak radikalnejši kandidat. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 29. maja. Navzočnih vseh 30 odbornikov. Župan Gras-selli otvori sejo konstatujoč sklepčnost , imenuje venfikatoijema zapisnika gg. odbornika Kleiua in dr. Stareta, prečita deželnega predsedstva dopis, s katerim se mestni odborniki vabijo k udeležbi pri maši in procesiji dne 31. t. m. potem pa pismo stavbenega svetnika g. Fr. Potočnika, ki se zahvaljuje za izraze zahvale in laskavosti, proseč, da se mu ohrani prijazen spomin. K drugi točki: »volitev županu" prevzame predsedstvo g. Matija Zitterer, vitez di časa Cavalchina, kot najstarejši član, prečita § 30 obč. volilnega reda za Ljubljano in pozove gospode občinskega svetnike, da oddajo svoje glasovnice. Oddanih bilo je 30 glasovnic. Izmej teh dobil je g. Peter G-rasselli 2-7 glasov, Fr. Povše, dr. Mosche in dr. Vošnjak po jeden glas. G os p. PeterGrasselli je torej zopet izvoljen županom mesta Ljubljanskega. Kot tak prevzame zopet predsedstvo, se naj topleje zahvaljuju na zopetnem velikem zaupanji in javlja, da s pridržkom Najvišjega potr jenja prevzame županstvo. Podžupan izvoli se z 28 glasovi izmej oddanih 30 glasovnic (dr. Mosche in dr. Bleivveis Trsteniški dobila sta po jeden glas) dosedanji podžupan gosp. Vaso Petričić, ki se zahvali za zaupanje in volitev prevzame. Potem vrše se volitve v odseke. Izvoljeni so jednoglasno: 1. V magistratni odsek: Dr. vitez Blei-weis Trsteniški Karol, Hrasky Ivan Vlad., Pakič Miha, Petričič Vaso, dr. Tavčar Ivan. 2. V personalni in pravni odsek: Go-gola Ivan, dr. Mosche Alfons (načelnik), Murnik Ivan, dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan (namestnik). 3. V finančni odsek: Benedikt Josip, Go-gola Ivan, Hribar Ivan, Petričič Vaso (načelnik) Ravnikar Fran, dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan (namestnik). 'jjfStF Dalje v prilogi. "18Wf urednik pograbil po nemščini »izvirno" spisano no-velico, pa „daj, Prostoslave, podrezaj ti" dotičnika mej rebra; sedmega zopet skrbi, kje bode stal „Narodni dom" Ljubljanski; dočim osmi ne more spati, dokler ne izve, kedaj izide nova izdaja Preširnovih poezij, ali do katere pike je dovršen ta ali oni — slovar in tako dalje brez konca in kraja. Najlju-beznivejši v tem oziru so takoimenovani konvenci-jonalni prijatelji! Ti so me počastili često s kaj laskavimi nalogi! Tu naj bi na pr. isterskemu Karnjelu priporočal „izvrstni refošk", ondi zopet kakemu mej nas priseljenemu pivovaru hvalisal „vi-borni" ječmenovec, ob jednem pa temu ali onemu Dalmatincu mej svojimi rojaki razpečaval kak ču delni „maraskin za probavu i pokrjepu". Da! Častihlepen predstojnik nekej „kuhinji" hotel me je najeti, da bi mu opeval — juho, s katero se zalivajo revni dijaki. . . . Kakor vidite, opravljal sem na svojem potovanji vsakovrstne službe! Bil sem namreč postrešček, kolporter, mešetar, posti Ho o d' amour, da! i — snubi-telj. Vrhu vsega tega pa sem še prenašal križem domovine prijateljske pozdrave in odzdrave in na tak način širil mej našimi rodoljubi mejsebojno spoznavanje, sporazumljenje in prijateljstvo ter pripravljal pot obče zaželjenej uzajeinnosti slovanski. In s tem bodi dovolj samohval nega kadila! P r o s t o s 1 a v K r e t a n o v. Priloga „Slovenskemu Narodu" St. 123 30. maja 1888. 4. V sta vb ins ki od se k: rini.sk> Ivan Vlad., Murnik Ivan (načelnik), Nolli Srečko, Pakič Miha (namestnik), dr. Stare Josip, Tomek Josip, Velko-vrh Ivan. 0. V odsek za uboge: Klein Anton, Nič-man Hi'Uiik , Zitterer di easa Cavalchina, Matija vitez, prof, Znpan Toma, Žagar Karol. G. Policijski odsek: dr. Bleiweis Karol vitez Trsteniški (načelnik), Gogola Ivan, dr. Gre-gorič Vinko, Kajzil Peregrin, Valentinčič Ignacij, dr. Vošnjak Josip (namestnik), Žagar Karol. 7. Šolski od sok J PovSe Fran, Rozman Ivan, Tomšič Ivan, dr. Vodnjak Josip (namestnik), Zitterer di caaa Cavalchina Matija vitez, prof. Zupan Toma, (načelnik), Železn kir Ivan 8. V odsek za olepšavo mesta: Dolenc Oroslav, dr. GregoriČ Vinko, dr. Mosc< e Alfons, Povše Fran (namestnik), Valentinčič Ignacij, Velko-vrh Ivan, Ravnikar Fr. (načelnik). Pri dopolnicveuih vol tvah izvoli se v stalni mestni zdravstveui svet dr. Gregorič in g. Andrej Kremžar, upravitelj v bolnici; v klav-n ituo ravnateljstvo poleg župana: dr. Karol vitez Bleivvei« Trsteniški, Ničman 1 h nnk, Pakič Mihu. V direktorij mestnega u ž i t n i n s k e g a zakupa: Hribar Ivan, Klein Anton, Valentinčič Ignacij. V vodovodni odsek: Hribar Ivan (načelnik)* Petričič Vaso, di. Mosche, Ravnikar Fran, Tomek Josip. V upravni komisijon za lokalno realki no zaklado: odbornik Ivan Vel-kovrh. V šolskega odseka imenu poroča odbornik prof. Zupan ob ustanovitvi strukovnu šole za šivanje čipek in za umetno vezenje predlagajoč: 1. Meatui zbor da naučnemu ministerstvu pravoverno izjavo, da bode preskrbel in vzdižaval za strokovno šolo za šivanje čipek in umetno vezenje vse potnbne prostore, da bode skrbel za luč, kurjavo, snaženje, za oprave, za učila in službeno osobje. 2. Mestnemu uiagitU.ratu se naroča, da ta ukrejt takoj izvrši. Župan GrasaeMi naznanja, da je baš pred sejo dobil trgovinske in obrtne zbornice dopis, javljajoč, da je došel d>>p s, 8 katerim hranilnica k ran j ska naznanja nastopne doneske za rečeno strokovno šolo: 1. Za najemnino prostorov (vsako leto) 200 gl ; 2. za opravo (jedenkrat za vselej) 200 gld. ; 3. za Učila (jedenkrat za vselej) 250 gld. ; 4. za popolnitev učil (vsako lato) 50 gld.; 5. za ustanove 900 gld. (vsako leto). Vsakoletni doneski obljub Ijeni so za zdaj za triletno dobo. — Na predlog županov izreče se hranilnici kranjski za to zares izdatno darilo mej živahnimi dobroklici najodkrito srčnejša zahvala. Na vprašanje odbornika dr. vite/.a B l e i w e i s a Trateniškega, kdaj se bode šola odprla in je li skrb-ljeno za prostore, odgovori župan Grasselli, da se bodle strokovna Šola najbrže že do jesen* odprla in da so prostori še zagotovljeni. V imenu odseka za olepšavo mesta poroča odbornik inžener Hruskv o napravi načrtu mesta Ljubljanskega. Po daljšem utemeljevanji, v katerem se ozira na zgradbe angleških in ameriških mest in stvarno razprav ja potrebo načrta, predlaga poročevalec: 1. da se prizna predloga nujnost; 2. da se stavbiuskemu odseku in odseku za olepšavo mesta naroči, da se o tem posvetujeta in potem stavita primerne predloge. O tem predlogu razvije se kratka debata, v katero pose/a jo odborniki dr. Vodnjak, župan Grasselli, Hribar, Gogala in naposled Hra-sk y, čegar konečue oponmje o L ubijani in njeni bodočnosti so se vsprejele z glasnimi dobroklici, na kar se je tudi Hraskega predlog jednoglasno vaprejel. Koncem seje stavi dr. Mosche do župana dve interpelaciji: 1. Kako daleč je že dospela mestna hranilnica in kedaj se bode otvorila? 2. Kako jez načrtom zakona, sklenjenim 1885. I. v dež. zboru, po katerem se ima nekoliko parcel Šišenske občine priklopiti mestni občini. Na prvo vprašanje odgovori župan, da je vsak dan pričakovati potrjenih pravil za mestno hranil njco. Kadar dojdejo, se bode pa odbornika Hribarja predlogu takoj sklicala seja „ad boe", da se potem poslovni red predloži vladi v potrjenje. Glede parcel, ki se imajo odločiti od občine Šišenske, pa županu ni znano, kako daleč je stvar dospela. Gosp. županu se torej naroča, da to Btvar na dotičnem mestu sproži. Potem je bila tajna seja. Domače stvari. — (Gosp baron Apfaltrern) je v gospodski zbornici pri obravnavi justičnegu proračuna zopet dal duška svojim starim bdečinatn. Govoril je o sodstvu n:i Kranjskem ter tr lil, da sodnijski uradniki ostentativno kažejo svoje narodno mišljenje in da jim torej nemško prebivalstvo ne zaupa. Gosp. baron je dokaz za svoje neosnovane trditve dolžen ostal, pokazal je, da je kljubu svojemu grbu na istem uizkem stališči, kakor dr. Foregger. Zatorej mu prav nič ne štejemo v zlo, da govori o nemškem prebivalstvu na Kranjskem, — saj ima skoro vsak človek svojo „fixe, Idee" — odločno ga pa moramo zavračati, da si usoja tako oholo govoriti o našem jeziku, ki je po mogočnega barona mnenji „ungelnldete Sprache". Gospod baron zapamti naj si, da kdor komurkoli ne-omikanost očita, sam omike nema. Za naše Blovenske zemljišne knjige naj si itak |e sive glave ne beli, kakor se mi ne brigamo za zemljišne knjige njegovih posestev, katere torej svobodno napravi v priljubljeni mu „kranjski šprahi". Sicer je pa gosp. barona poučil naučni minister baron Pražak sam, da so njegove deklamacije neosnovane. — (Prihodnji mesečni z a b a v n i v e č e r „Sokolov") s petjem in \ojaško godbo bode v nedeljo dne 3. junija na vrtu čitalničnem. Posvečen bode spominu dr. Janeza Bleiweisa. — (Ce Ško-slovenska vzajemnost). Po ročali smo že, da je „čes,koslovirisky spolek" v Pragi poslal v dar lepo vsoto 20 gld. — Iz pisma, ki ga je slavni rodoljub češki in slovenski, častni ('■lun „Matici Slovenski", g. Jan Lego, h tega namena poslal podpredsedniku družbe sv. Cirila in Metoda, g. L. Svetcu, izvemo še več veselejšega. Z ozirom na zgornji dar piše velecenjeni rodoljub: „Ta svota ni sicer velika, in če bi nam bilo mo goče, Vašo družbo krepkeje [»odpirati, seve la bi to prav i adi storili: alt naš spole k je š i mlail (ker po pntrj"nji svojih pravil živi še le dva meseca) potreb slovenske narodnosti pa je veliko'. — Ravno takrat je razposlal spolek tudi še nuslednje vsote: 20 g'd. „ Družbi sv. Mohora" J 30 gld. „Narodni šoli"; 5 gld. »Dramatičnemu društvu"; 10 gld. „Glasbeni Matici; 25 gld. „Slovenski Matici". Za slo\enski prevod lepe češke salonske pripovedke „Nebesa" je odločil spolek slovenskemu prelagatelju primerno nagrado. „Slovenskemu pisateljskemu društvu je tudi odmenjena podpora. Poleg tega se je večja vsota odločila v podporo slovenskim dijakom, ki bi se učili na češkem vseučilišči. Če se že začetkom vrli spolek tako blagodušno spominja naših slovenskih zavodov, ko iko lepega sadu nam še obeta v bodočnosti. Slava vrlini bratom ni severu; mi na jugu jim ne moremo dejanski toliko vrniti, a v srci jim ohranimo iskreno zahvalo ter zagotovilo, da hočemo p.o svojih močeh marljivo delati v prospeh slovenstva. Ne bi li se v ta sijajni vzgled bratske vzajemnosti ozrli in oni slovenski odličnjaki, ki jih je nebo obilniše blagoslovilo? — (Vabilo k si a vnos t i razvitja zastave bralnega društva v K r a n j i), katera bode v nedeljo, dne 3. junija 1888. leta. Vspored: I. Ob 11. uri dopoludne sv. maša. II. Ob Vjl- uri popoludne vsprejem došlih društev na Kranjskem kolodvoru. III. Ob 1 /a3. uri slavnost razvitja nove društvene zastave: a) Jenko: „Molitevu, zbor, poje „Slavec"; b) Slavnostni govor; c) Fdrster: „Naša zastava", zbor s čveterospevom in tenor-solo, poje „Slavec", solo g. Iv. Meden. IV. Slavnostni kon cert. 1. Smetana: Koračnica \t opeie „Prodana nevesta", svira godba. 2. Bendl: „Svoji k svojim", zbor s čveterospevom, poje „Slavec". 3. Škravp: „Podoknica", čveterospev, pojo gg. Trtnik, Štamcar. Pucihar, S. Nolli. 4. Doncetti: Duet iz opere „Lu-cia di Lamermor", svira godba. 5. Vilhar: „Naša zvezd«", zbor s tenor solo, poje „Slavec", solo g Iv. Meden. 6. Stern: „Slovan«ka četvorka", svira godba. 7. Veit: „Keber in cvetlica", čveterospev, pojo gg. Trtnik, štamcar, Pucihar, S. Nolli. 8 Ipavic: „Prošnja", osmerospev s tenor-solo, poje „Slavec", solo g. Iv Meden. 9. Ivanović: „Donau wellen", valček, svira godba. 10. Forster: „Samo", zbor s čveterospevom, poje „Slavec". 11. Bellini Cavattna iz opere „Mesečnica", svira godba. 12. *** »Tina je nastopila", čveterospev, pojo gg Trtnik, Štamcar, Pucihar in S. Nolli. 13. Ipavic »Slovanska pesem", zbor s tenor- in bariton-solo, i floje „Slavec", tonor solo g. Iv. Meden. — Po končanem vspored u ples. Slavnost in koncert se vrši na vrtu g. GolobaT'pri „Stari pošti". Ustop za nečlane 40 kr. za osobo, družinu 3 osob 1 gld , člani 20 kr. Pri shnnosti prdo'uje pevsko društvo „Slavec", kvartet Ljubljanske čitaluice in Ljubljanska mestna godba. K obilni udeležbi vabi odbor. — (.Dopolnjeno je!*) Slavna, pod tem imenom znana slika G. Max-ova bode od jutri naprej na ogled od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ustopnina 20 kr. Slavni umotvor bode, kakor v drugih mestih, tako tudi v Ljubljani imel veliko obiskovalcev. — (Dornberška p o dr u ž n i ca s v. Ci r i I a in Metoda) je nabrala mej društveniki nekaj vina ter poslala 50 litrov glavni družbi v Izubijani. Vino se je stižilo pri zabavnem večeru „ Pisateljskega društva" ter donosio družbi 27 gld. 80 kr. Dostaviti nam je, da je Dornberška vinska kapljica vsem jako prijala po svojem prijetnem okusu, v dokaz, da so Dornberžani izurjeni v vinogradarstvu in kuharstvu. — (Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi dne 3. junija t. I. i/Jet preko Mollinga v Heiligenkreuz. Odhajalo se bo z južnega kolodvora ob šestih zjutraj. Prihodnji vlak odhaja ob osmih, in se bodo zaostali udeleženci pričakovali v HeiligOnkreuz u. K obilnoj udeležbi vabi ude in goste odbor. Telegrami „Sir venskem u Narodu": Dunaj 30. maja. Dispozicljski zaklad danes vs prejet s 169 glasovi proti 116. V včerajšnji generalni debati o špiritnem davku govorili contra: Steimvcnder, Menger, Krona-wetter, Neiuvirth; pro■ Jaworsky, Nadhernv, izmej Slovencev pohvalno Suklje, potem Dtina-jevvski, dan.s Tfirk. Potem generalna govornika ; Plener dosti zmerno, sedaj ltutow«ki. Dunaj 30. maja. Armee-Verordnungs-blatt: Cesar imenoval velikega kneza Pavla Aleksandrovima, ritmajstra v ulanskcm polku „Car Aleksander II.", polkovnikom v istem polku. — Zbornica poslancev pridružila se je s 169 proti 116 glasom gospodske zbornice sklepu, da se dispozicijski fond zopet postavi v državni proračun. Berolin 30. maja. Kakor javlja „Vos-sisclie Zeitung", našel je Virchov/, da so žfleze v vratu cesarjevem popolnem zdrave, kar je za stanje bolezni jako važno. Sploh izrekel se je Virchov/ najpovoljneje. "SiSfir zvor 2 i *4toJi (331—122) za vse leto gld. 4.60; za pol lete gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15*. rJT iij c i: 29. maj« : Pri Slonu: Iti'i-r i/. PitterbnrgHi — (John, Siinter, K moli t Dunaj i. — Mi kadi iz Trata. — A Srebrna renta...... 8020 — „ 80-25 Zlata renta......, 109 70 — , 109-60 6''(, marčna renta .... „ 93— — „ 92*95. Akcije narodne banko. . . „ 8G7-— — B i'B^J*— Kreditne akcije...... 27910 — . 279 80 London........„ 186*76 — „ 12G70 Srebro........„ —— — „ — •— Napol......... _ 1003«/, — , 1003 C kr. cekini.....„ 59«> — B 595 NcmSke marke......0212Vi — „ B2'10»/| 4°/u državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1804 100 „ Ogerska zlata renta 4*/0...... Odrska papirna renta 5n/0 . ... f>'/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Donava reg. srečke 5°/c . . 100 gld. Zemlj. ohv. avstr. 4Vi°/0 z'at> zast- nsti • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 131 170 97 HI 106 118 127 gld. 60 25 05 25 50 . 0 30 kr. Kreditne srečke..... Rudolfove srečko..... Akcije anglo-avstr. banke . . Trammway-društ. velj. 170 gld. gld. Lorenz Haubi t z, c. kr. računski revident, javlja bolestnim srcem v svojem imenu in v imenu druzih sorodnikov vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, gospe ELIZE HAUBITZ roj.SGHRAPOCK ki je včeraj zvečer ob 8. uri, prejeuiši sv. zakra mente za umirajočo, po dolgi bolezni, v 44. letu starosti, v Gospodu zaspala. Posvetni ostanki drage pokojnice bodo sc jutri v četrtek 31. maja ob 4. uri popoludtie v hiši žalosti na sv. Peti a cesti št. 40 blagoslovili, prepeljali k sv. Kiištofu in ondu položili v lastno rakev. Svete maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah. (391) V Ljubljani, dne 30. maja 1888. Pogrelmi zavod Frana Doberleta. Učenec ~w izvrsten v računanji, zmožen tudi deloma nemškega jezika, želi ustopiti v kako produfulnlco /. mešanim goni, bodi si v mestu ali na deželi. — Ponudbe naj se pošljejo upravništvu »Slovenskega Naroda". (387 — 1) l*oslaiio. (10-20) GLAVNO SKLADIŠTE i: ■ f--" _ ____--—* ——*" noJŽ?slf]e lužne KI G ELI NE poznale kas najbolje okrepljujuće pioe, I kaa zknsan fiek preti trajnom kašlja plućsvine I ichr.Jca hnlssti grkljana I proti mžhi rnlm kataru, HINKR MATT0NIJA ^ Karlovi vari i Widn, St. 9 129. (392) Košnja v najem! T ponedeljek «lnc 4. junija i. 1. do- poludoe ob 9. uri se bode kušnja mestnih senožefij 1»«><1 gradom Tivoli po očitnej dražbi za leto 1888, kosoma oddajala v najem. Dražba se bo pričela ol» f>. uri dopolnilne na senožetih v Latennanovem drevoredu poleg vojaške oskibovalniee. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2G. maja 1 [152—26) * TJ m «»t 11 O \z®ft® im zobovja J I ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- x v vanjn in vse zol>ne operucije \ zobozdravnik A. Paichel, f J poleg Elridecke/ja mostu, v Kohlerjevi hiši, I. uad- % o atropje. + St. 46. Zuizaliia dražba (386—1) stavbe novega šolskega poslopja pri sv. Jederti nad Laškim trgom. Dne SI. junija t. I. ol> 1. uri popo- IimIiic vršila se bo tukaj znižalna dražba stavbe novega šolskega poslopja. Preudarek znese 11.395 gld. 82 kr. Stavba se bo le sposobnim nastavnikom oddala. Kdor se hoče te dražbe udeležiti, mora položiti 5°/0 zaporoščino zgornj imenovanega preudarka pri podpisanem krajnem šolskem svetu. Podvzetniku se bo izplačala zaporoščina jedno leto po odobrenji poslopja, ako se v tem času ne prikaže noben poglaviten stavben pogreSek. Drugi družbeni pogoji razpoloženi so v pregled gospodom nastavnikom pri podpisanem krajnem šolskem svetu (v šolskem poslopji. Krajni šolski svet pri sv. Jederti nad Laškim trgom, dne 27. maja 1888. Predsednik: Karol Bruas. VIZITNiCE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Zavarovanje proti toči F* po najnižjih stalnih premijah pri čemer se že naprej popusti polovicu, oziroma ti*o4Ji»m premije, ter se pobere le v slučaji, ko bi bilo treba plačevati škodo vsprejeraa zavarovaliia-doliiiHka < I ruužba = Franco-Hongroise. B Glavno agentstvo za Kranjsko v Ljubljani na Marijnem trgu št.2. CJ Garancijski zaklad nad 9 milijonov. Dogodivše sc škode se kulantuo poizvedo in loino plačajo. S plačilom premije čaka se na željo, dokler Komu žetev. Prosilci za agenture obrnejo naj se do glavne agenture v Ljebljani. instrukcije in diuge tiskovine, tako da lahko vsak sam naredi zavarovalno ponudbo, i'azposilja na željo zastonj in franko. (362—3) ■gT Pazi naj »e, kje se zavaruje. Prav pripravno posestvo, ^ ugodno za gostilno in usnjarstvo. — Pohištvo je zidano in z opeko # ♦ krito, s 5 sobami, 2 kuhinjama, 2 kleti, s hlevom, podom in kozolcem X X in z 2—3 orali zemljišča, s tekočo vodo poleg ceste, v obližji Zagorja * J oh Savi, ne liiNtnoroeno takoj proda. Cena 1800 gld. — Na- J j tančneje pri c. kr. poštnem uradu v Zagorji. (389—1) ♦ Utojava so naznaniti, rla sva doslej pod tvrdko Outtav Treo na Preilrnovem trgu v Maurer-Jevl hiši obstoječo prodajal jiico špecerijskega, kolonijalnega, nasladnega blaga in barv kupila in da jo bova pod tvrdko JEGLIČ & LKSKOVIC vedla i udalje, priporočava se naklonjenosti p. n. občinstva ter zago-tovljava že naprej najpozornejio postrežbo z najboljšim blagom po možno nizkih oenah. Z odličnim spoštovanjem (888—1) Josip Jeglič. Fran Leskovic. Vsprejme se takoj tudi učenec. Naznanilo. Vina lastnega pridelka, bizeljca, gospoda Luke Tavčarja, proda se večja množina v knkeršnih koli količinah po vedru in več, po 10, 11, 12 gld. vedro, ustev.ši užitnino, v kleti na Dunajski cesti poprej „Hotel Europa". Kateri ga žele kupiti, oglase naj se pri F. M. S< limit I n. trgovci v Špitalskih ulicah v Ljubljani. Tudi se toči vino na drobno po 28 kr. liter v restavraciji „Hotel Europa. (333—t;) Cvet zoper trganje po dr. Mulien A SO kr., zoper pratio ter revinutizein, trganja p« udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku jo nepresegUiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj vi najrazličnejših krogov. Prodaja (605—23) ,TB li AlCVfc TRKKOCKV1 um zraven rolovža v Ljubljani, mu Razpošilja bo vsak dan p o pošti. Srijutunarfr ]%Te zameiiita z It.Mlgoiisko. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. Radenska kisla vodu ima med vsemi evropskimi kisleei največ natrona in litija. Posebna njena lastnostjo, dii pomaga pri vsth boleznih, koje dobi človek vslcd pie velike kisline v svoji v< di, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, tor j»- neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se naprnvlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih m živčnih boleznih. Vsi« d obilne oglene kisline in oglenokislepa natrona, prijetnega okusa in močnega penjenja je radei ska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno sumeča, 2ejo gaseča pij"ča, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot vsirstvo in zdravilo zoper dav co. škrlatico, mrzlico in kolero. Kopi li so prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih,"ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovilost. (Cena kopeli 35 kr, cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—5) Oni f o lin L Soli liti I l/nt 7rlt«Quiln Liter ™dc»sl—\ /—'AJ Košnja „Mesarice"! V Nredo ^ JU sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, \>*< ff\ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- [tj. "m ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleskani leseni plošči CJ JTTslLSa ^5_^^^^J_^?tegH žil, otekanji kolen, jC j^g.4: kopitnih boleznih, otrp nenji v boku, v križi i. ' — t. d., pri otekanji nog, 'gg*L>- mehurjih na nogah, izvi-■ . ,f^,i.je.iji, ..tišnniji od sedla 1-^^ST m oprave, pri sušici 1.1, d., "^li^K^^-^ir^^^*-7 8 kratka pri vseh vnanjih ■SSSBSBSmSv' boiemih in hibah. 1 steklenica z rabilniiu navodom vred stane le 1 ghl., 5 steklenie z rabihnm navodom vred samo 4 glil. Ta zdravila se dobe pristna samo v „LEKARNI TRNK0CZY" um zraven rotovža v Ljubljani, mm ltu/.posil ju no v mu K «1 u u po po-ii. •■nasr»~£r»jj » 'g Koeevsku okrajno glavarstvo. Z emlj episno-z godo vin ski spis Spisala Št. Tomšič in Fr. Ivane. Tu res hvalevredna knjiga ciobiri je pri gospodu Antonu l.itpujiietu, učitelji v Kfbuici. in v Viroilui I Iskitml v i | ii|»l j;,,,, po hr., s poito 5 kr. reč. 4 OehHost, m eil 111 s t M po nOTBJ BMtodi jfOtOVO dpr:.-vita. Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltuia, »grci, IMt] riide.e nosove in roke, bolezni las se radikalno m I ril vi jo. Pike oil osepuie in koeine po ohrani m m r mi raj odstranijo \ vnkem knsnietičnem vpra-lanji daje so svet. Navedi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in se priloži marka ta odpis v pismu ■ naslovom: (340—.'!) „X3:ygriećx-Offi.ciri." Breslau XX. o D) ca en M Klegantne v velikej izberi po čudovito nizkih cenah priporoča na Mestnem trgu štev. i5. L. MIKUSCH, na Mestnem trgu štev. 15. izdelovatel dežnikov in solnčnikov. D« žniki in solčniki se dobro in po ceni prevlačijo in popravljajo, naročbe od zunaj na posamezne dežnike in solnčnike se točno proti povzetji izvrše. (205—10) drobno so obširni ceniki na zahtovnnjc na razpolaganje. cd tj O O) —i »cd. cd" O VELIKA 5000001 kot mi| večji dobitek v imjHn- in-jem * lučaji poiiujn iclilta o«l llniu-biirskc drtave znjameeiiti »lenarit« loterij h. Specijeluo pa: 1 prem. a mark ti 00000 1 dobit, a mark 200000 1 dobit, a mark 100000 X dobit, a mark 90000 1 dobit, a mark 80000 1 dobit, a mark 70000 Ca dobit, a mark 60000 1 dobit, a mark 55000 1 dobit, a inark 50000 1 dobit, ii mark 1 dobit, a mark 7 dobit, a mark 1 dobit, a mark U\3 dobit, a mark 56 dobit, a mark 106 dobit, a mark 257 dobit, a mark O u dobit, a mark 515 dobit, a mark 8h9 dobit. 8 m rk didtit. a inark 15960 Joblt. 4 m.rt 200, 150, 124, 100, 9-1, 67, 40, 20. 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000 5 0 0 145 Kajnovejla velika, od visoke državne vlade v II \M KI KM; dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajaničiiiia denarna loterija ima 95.500 srečk, od katerih se Izžreba 47.800 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,160.290 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodnu naredba, da se vseh 47.800 dohitkov, ki ho zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znn$a 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.ono, v tretjem na 60,000) v Četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 90.000, V sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijeluo pa na 300.000, 200.000 mark itd. Podpisana trgovska bifia uljudno vabi k udeložitvi te velike denarne loterije. Častiti naroćevalei se prosijo earofitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko posije po poštnej nakaznici, na željo se t aročitvo izvr.se tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 vvin originalna sreeka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalni' srečke av. v. gld. 1.73. 1 četrtimi originalne .srećke av. v. gld.—.!><>. Vsak dobi origiualno srečko z državnim grbom v roke iu ob jednein urudni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vso natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dohitkov. Dohitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrnit;. Na željo se uiadni načrti žrohanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče Ilitro, vsekako pa pred 14. junijem 1888, kateri dan bode žrebanje 1. razreda, nam doposlati (281—12) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, HAMBTJEG-. E7 D1 2BIEKA domaČih zdeavil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadadravnik usmiljenih bratov V St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v ,,N.\koi>ni Tiskarn p' v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. Max-a razstava v slavnostnej dvorani veli>.e realke. Slovefco veliko sli Ivo ©opolnjeao je! GABRIJELA ZMEs&IK-ei, razstavi za kratek čas tlMna nmeteljuiška ptajalnica Nikolaja Lehmana-a v Pragi. 3C Vsak dan od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer, ~*m$ Ot^roriteTr tt 6©trtelE dne 31. zxiaja 1888. X7*-iLo|>iiimL SO Kr. (383—2) RIMSKE TOPLICE (Štirski Gastein). Sezona se je otvorila dne 1. maja t. I. Toplice so pri jw>.ni železnici (z brzovlakom pride se B Dunaja v 8'/,, (s Trsta pa v 6 m ah), jako niočue akrototherme 80—81'R., dnevna količinu vodo 20.000 hektolitrov, posebno ho dobre pri protinn, trganji po udib, živčnih bole/.uih, otrpneuji, slabosti, senikih bolesnih, motenji Ionskega perila, zastarani h ekaadatih, kroničnih katarih, boleznih v kosteh in členkih itd. V agodnih »lučajih popolni se topliiko zdravljenje z masskio ali električnim zdravljenjem. Velik basain, elegantno separatne marmorne in banjvke kt.peli, ngodus stanovanja (v maji in septembru za tretjino ceneje.) Dobra postrežba, mični planinski kraj, obširna senčnat« sprehajališča, nov vodovod z gorsko studenčnico SR piljo in hlsđllni resi-rvoir. Toplifiki zdravnik : Gospod Sanitetni svetnik In opera ter ilr. H. !H»jrrlM»iVr- Od polovice aprila do prvih ilnij unija: pa Dmiaji, I., Krugestrasse 18. Oblumi prospekti s tarifom dobe se zastonj in franko pri Vopltfkem ravnateljstvu v KiuiMkiii toplicah, na Spodnjem Štajerskem. Od 1. maju ostajajo dnevni brsovlaki v liitn-skib toplicah. (321—i) Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje livljenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti SS rodbine. Naš« ž. v ljenje odvisno je od tolikerlh slučajnosti, da ne sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so mini dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to j« zavarovanj? življenja, katero je urejeno tako. da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se iaplaca otroku, kedar doživi 18 , 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene; starosti (n. pr. v 40 , 50. ali (10. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja a poljane ima vzuj«'iinio za- a-■ oialu.i basufr. Josip VoAnjak. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".