LETO TU, ŠTEV. 301
SLOVENSKI
izdaja io šiška CiLsopLsno-^aJožaibku podjetje slo« poročevalec Direktor: Rudi Janhuba — Glavni m odgovorni urednik: Sergej Vošnjak - Za tisk odgovarja Franc Plevel — Ured sištvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica s. telefon *3-522 do 23-5*6
—	Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva allea 8. telefon 21-8W, za ljubljanske naročnike 20 463. za zunanje 21-832 — Po^tm predaj 29 - Tek. r 60 KB-5-2-3S7 - Mesečna naročnina *no dinarjev
Vloga in odgovornost
komunistov
»GALEB« SE BLIŽA EGIPTOVSKI OBALI
V	Ljubljani j« 26. decembra 1955 CK 2K Slovenije imel svojo III. plenarno sejo. Obravnaval je vprašanje o vlogi komunistov v graditvi našega družbenega in državnega sistema.
V	zvezi z napori za razvoj družbenega upravljanja je bila posebno poudarjena odgovornost komunistov, ki naj pri svojem delu v teh organih uveljavljajo socialistična načela. Danes se v vseh organih družbenega upravljanja bije boj za socialistične družbene odnose, ki pa ne morejo biti samo proizvod objektivnih družbenih siS. ampak predvsem subjektivne akcije povezane s progresivnimi objektivnimi silami in jasno usmerjene. Komunisti se morajo — oboroženi z marksistično ideologijo — boriti proti vsem usedlinam preteklosti, proti parazitski egoistični mentaliteti in vsem njenim izrastkom ter raerajo, boreč se za razvijanje lckalne samouprave, dajati socialistično orientacijo in perspektivo delavskemu razredu in delovnim množicam. Pri tem se je treba neprestano boriti proti birokratskemu podcenjevanju ustvarjalni sil množic, proti podcenjevanju in nezaupanju v življenjsko moč družbenega samoupravljanja.
Pri izvajanju načel nove gospodarske politike bo treba predvsem odvreči dosedanje prakticistično gledanje na lokalen uspeh in pri tem zanemarjanje socialističnih pozicij.
Nekateri pojavi, ki jih opažamo v razpravi o novi gospodarski politiki, so posledica dosedanjega prakticističnega gledanja in z njim povezane de-sorientacije, kar velja tudi za mnoge odgovorne komuniste. Birokratska mnenja, kot n. pr. da bodo že sklepi razširjene seje Izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije, oziroma bodoči gospodarski Instrumenti, čez noč spremenili gospodarsko situacijo. skepsa in nezaupanje v uspešnost naših naporov, brez-pricin pieina pretirano velika kampanja proti poiproletercem in kmetom in pa pričakovanje, da bodo vložene družbene investicije v kmetijstvo in d. — vse to samo demoralizira ljudi, ki s tem opravičujejo neaktivnost na svojem lastnem delovnem področju. Tudi novi predlogi za bodoče gospodarske načrte podjetij in občin kažejo,
da se malokdo drži načela, po katerem je treba pri tem predvsem računati na lastna sredstva in zajeti nove vire dohodkov.
Izboljšanja standarda ni mogoče doseči lokalno, ampak samo v okviru celotnega našega gospodarstva. Tu pa je treba delati zavestno, disciplinirano, ne samo izvajajoč konkretnih zakonov in uredb, ampak predvsem tudi stremeč za vsestranskim uveljavljanjem sprejetih načel. Interese vsakega državljana lahko uspešno zaščitimo le v skladu z občimi družbenimi interesi. Komunisti morajo biti nosilci socialistične enotnosti in socialistične morale, ki je morala solidarnih delovnih ljudi v zavestnem boju proti vsakovrstnemu izkoriščanju, danes posebno še v boju proti razmetavanju družbenih sredstev, škodljivsivu, kriminalu.
V tem pogledu je treba neogibno razviti družbeno kontrolo, okrepiti organe državne inšpekcije in z ostrim moralnim obsojanjem teh pojavov mobilizirati delovne ljudi zaradi preprečevanja in odkrivanja vseh vrst škodljivstva.
Na Plenumu je bilo govora o nalogah komunistov, ki delajo v zadružništvu in na vasi ter o tem, da uspehi v organizacijskem in materialnem delovanju kmetijskih zadrug ne smejo zamegliti perspektive socialistične preobrazbe na vasi.
Plenum je obširno razpravljal tudi o vlogi kulturnih in prosvetnih delavcev-komunlstov. Do polnega izraza je prišla težnja, da naj bi s polno odgovornostjo za svoje važno družbeno delo zastopali resnično napredne in svetle cilje socialistične graditve in se uspešneje postavili po robu vsakovrstnim tujim vplivom v kulturi in prosveti.
Dalje so bile obravnavane naloge komunistov v pogledu kadrovske politike In v odnosu do mlade generacije. Da bi uspešno izvršili svojo družbeno vlogo ni dovolj, da so člani Zveze komunistov pripravljeni boriti se linijo ZKJ; to Unijo morajo tudi temeljito poznati, jo razumsko in čustveno osvojiti. Ni dovolj razumeti samo trenutne naloge, treba Je poznati tudi znanstvene marksistične osnove naše linije. Zato Je Plenum sklenil, da Je treba predvsem izboljšati Idejno izobraževanje komunistov.
Proti Snežičema zalivu
Trije dnevi potovanja po morja so omogočili predsedniku in njegovim sodelavcem kratek odmor in pravo za razgovore v Egiptu — Predsednik Tito bo prepotoval
Egipt od Usuano do Nilove delte
»Galeb«, 26. dec. (Tanjug). Nekoliko pred polnočjo je predsednikova eskadra zaplula iz Rdečega morja v Sueški zaliv. Lepo sončno vreme in mirno morje, ki ga je imela ladja še od Šibenika, stalno spremljaj »Galeba«, s katerim potuje predsednik Tito sedaj na državni obisk v Egipt. Trije dnevi na morju od eritrejskega pristanišča Masau do Sneza so omogočili maršalu Titu in njegovim sodelavcem kratek oddih po precej naporni poti po Etiopiji. Predsednik pa še vedno prebije večino dnvea v delu in posvetovanji s člani uradnega spremstva.
Delo, povezano s pripravami za 11-dnevni obisk Egiptu, je skoraj končano. Osemindvajsetega decembra bo »Galeb« zaplul v pristanišče Suez. kjer bodo egiptovski predsednik Naser in visoki funkcionarji sprejeli predsednika Tita z največjimi častmi.
To bo v sorazmerno kratkem
razdobju že drugo srečanje med predsednikom Titom in egiptovskim predsednikom Naserjem. Podobnost bojev za državno osvoboditev in istovetnost pogledov na mednarodne probleme sta porok, da se bodo prijateljske zveze med državama po bližnjih jugoslovansko-egiptovskih razgovorih še bolj
Spored obiska Egiptu
Beograd, 28. dec. (Tanjug). V zvezi z obiskom predsednika Tita Egiptu je državni sekretariat za zunanje zadeve objavil naslednje sporočilo:
»Predsednik FLRJ Josip Broz Tito bo 28. decembra 1955 s šolsko ladjo JVM »Galeb« prispel v Suez. Takoj, ko bo ladja zasidrana, se bodo člani egip-
Nomig Salahu Salerna
Kartum, 24. dec. (AFP). Danes se je zbral sudanski parlament, da bd izvolil pet članov državnega sveta. Vlada bo dokončno sestavljena verjetno ta teden. Vsi politični jetniki, ki so v glavnem z juga, bodo ob razglasitve neodvisnosti Sudana izpuščeni
Predsednik vlade EL Azhari je dal sporočiti egiptovskemu majorju Salahu Salernu, naj zapusti Sudan. V obrazložitvi so bili omenjeni Salemovi razgovori s poslanci južnega Sudana ii\ raznimi političnimi In verskimi voditelji severnega Sudana. Opozorilo so Salernu prinesli sudanski ministri, ko so se danes sestali z njim. Sodijo, da je bila naloga Salaha Salerna, zbrati vse Egiptu naklonjene skupine ter doseči pri sedanji vladi, da bd ga sprejela za prvega egiptovskega veleposlanika v Sudanu.
Pred
zvezne
zasedanjem
Ifudske skupščina
Frsdscg odločbe o podaljšanju veljavnosti letošnjega družbenega plana in odločbe o začasnem finansiranju
(Od nsšeg» skupščinskega dopisnika)
Beograd, 26. dec. Ker družbeni plani za pr&odnje leto zaradi obsežnih priprav za prehod v novo gospodarsko politiko ne bodo pravočasno sprejeti, Je bilo seveda potrebno urediti odnose v gospodarstvu do sprejetja družbenega piana za 1956. leto. Odločba o podaljšanju veljavnosti letošnjih dntStenih planov, ki Jo je aa svoji seji 22. decembra sprejel zvezni izvršni svet la o kateri so danes razpravi j s® pristojni skupščinski odbori, določa zato, da dkonom-(3d Instrumenti la ukrepi zvena ega piana ter republiških, okrajnih in občinskih planov, ki bodo v veljav! 31. decemeixra 1965. veljajo do sprejetja ustreznih planov za i960, leto. Z namenom, da gospodarske organizacije ne bi bile podvržene izpre-membasn, id bi lahko negativno vplivale na njihovo poslovanje ln formiranje cen, pa predlog ecRo&e prepoveduje izpremem-bo teh instrumentov in ukrepov do sprejetja družbenega plana poUtično-teritOTiahiih enot.
Glede na potrebe zmanjšanja investicij v prihodnjem letu, je bilo neobhodno omogočiti zve-«nemu izvršnemu svetu, da vpliva na uporabo sredstev splošnega investicijskega sklada. Tranše posojil, zaključenih letos In v prejšnjih lertih, bi se lahko pokazale pot prevelike, posebno glede na novo investicijsko po-StÖBO. Odločba daje zato zvezne-gti izvršnemu svetu pooblastilo, da laMto do sprejetja zveznega »ega plan za prihodnje Uporabo sredstev
splošnega investicijskega sklada. Zvezni izvršni svet bo to pooblastilo izvajal na podlagi elaboratov strokovne komisije, ki pregleduje investicijske objekte. Družbeni plan za prihodnje leto bo uredil končno tudi to zadevo.
Odločba odreja nadalje, da se razni skladi in rezerve, predvideni z letošnjim družbenim planom, lahko uporabljajo tudi vnaprej, vse do sprejetja novega družbenega plana in do višine, ki ustreza mesečnim vsotam, določenim za lansko leto. Razumljivo je, da je bilo neob-hodno potrebno podaljšati možnosti izkoriščanja teh skladov in rezerv. Ne bi bila n. pr. možna ukinitev sklada za regrese, ker bi bile s tem prizadete pravice gospodarskih organizacij.
Odločba razveljavlja določbe letošnjega družbenega plana, ki so v zvezi z raznimi skladi za stanovanjsko gradnjo. Zvezni Ljudski skupščini je bil že poslan predlog zakona o prispevkih za stanovanjsko gradnjo, ki predvideva nov, trajan vir dohodkov skladov za kreditiranje stanovanjske gradnje, medtem ko so biM sedanji viri le začasni. Vendar pa ukinitev obveznih virov za stanovanjsko gradnjo, Id jih predvideva letošnji družbeni plan, ne pomeni, da političnc-t eri toriate« enate ne morejo vlagati v Id jžh
sredstev, s ktfterftni same. Fvwwice in kor tudi njih
bo zvezni izvršni svet določil s svojimi predpisi.
Ker družbend plani za prihodnje leto ne bodo pravočasno sprejeti, je bilo potrebno določiti tudi, kako se bodo začasno finansirale najnujnejše potrebe, ki se finansirajo iz proračuna.
Odločba o začasnem finansiranju federacije, republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov, ki jo je sprejel zvezni izvršni svet prav tabo 22. decembra, predvideva zato, da zvezna ljudska skupščina lahko pooblasti izvršne svete oziroma ljudske odbore za sprejem odločb o začasnem finansiranju, v katerih bi bili določeni najpotrebnejši izdatki za prvo tromesečje prihodnjega leta. Osebne izdatke bi lahko predvideli v skladu s stanjem v decembru letošnjega leta, plače za nove uslužbence pa bi se mogle izplačevati samo s pristankom izvršnega sveta ljudske republike. Materialni izdatki hi se po predloženi odredbi določili v višini izdatkov v tromesečju januar—marec 1955. leta, investicijska izdatki pa bi se mogli predvidevati samo izjemoma v višini, ki bi jo določil republiški izvršni svet.
Finansiranje izdatkov bi se izvajalo z začasnimi posojili Narodne banke vsem politifcno-teritorialnim enotam, proračunski dohodki pa bi se plačevali na zbtzae račune pri NB. Po sprejemu družbenih planov in proračunov za prihodnje leto bo Iz-vste» obračun začasnih posojB; potHtoo teritorialne enote, ki takrat ne bi Imele sredstev m kpilje te lastnih dohodkov, bodo za nepokriti del M. Ki
tovsbega častnega odposlanstva povzpeli na ladjo, da bi predsedniku Titu sporočili pozdrave predsednika Gamal Abdel Naserja.
Predsednik republike Josip Broz Tito bo s posebnim vlakom odpotoval lz Sueza v Kairo, kjer ga bodo pričakali predsednik Gamal Abdel Naser, člani revolucionarnega sveta, ministri in visoki funkcionarji.
Zvečer bo presednlk republike sprejel vodje diplomatskih misij v palači Abdln, kjer bo predsednik Gamal Abdel Naser njemu na čast priredil večerjo, po kateri bo sprejem.
Naslednji dan bo predsednik republike Josip Broz Tito na večerji, ki jo bo njemu na čast priredil zunanji minister.
Tretji dan obiska bo predsednik Tito priredil večerjo na čast predsedniku Gamal Abdel Naserju v palači republike Knbeh, kjer bo deveti dan sprejem.
Med obiskom, ki bo trajal 10 dni, bo predsednik republike Josip Broz Tito imel razgovore s predsednikom Gamal Abdel Naserjem, obiskal bo zgodovinske spomenike, nekatere tovarne, vojaške ln nekatere socialne ustanove v Kairu in notranjosti države.«
Volilne napovedi
Pariz, 26. (Tanjug). Po anketi francoskega državnega zavoda za proučevanje javnega mnenja se kakih 40% francoskih mladincev, ki imajo volilno pravico, še ni odločilo, za katero politično stranko bodo glasovali 2. januarja. Največ anketiranih sie Je iz,juvil!o ta komuni stično partijo (12%>) in za socialistično stranko (ll#/o). Glede na politične grupaoife In koalicije se je največji odstotek izjavil za Mende* - Franceovo republikansko fronto, v kateri so zbrani socialisti, radikali in degolovci. Za to koalicijo se je izjavilo 25% anketiranih, za stranke vladne koalicije pa 17%>.
utrdile. Zavedajoč se, da tesnejše sodelovanje med državama lahko samo utrdi sile, ki se bore za mir na svetu, jugoslovanski voditelji z zaupanjem pričakujejo, da bo njihov obisk v prijateljskem Egiptu prinesel dobre sadove.
Kairo, 26. nov. Tanjug). Po vsem Egiptu so v teku priprave za sprejem predsednika Tita. Domnevajo, da bo predsednik Tito med bivanjem v Egiptu obiskal razne ustanove in zgodovinske spomenike. Ogledal si bo nekatere vojaške tovarne, tekstilne tovarne v Kafr-el-Dauaru ter največji projekt egiptovske revolucionarne vlade — Asuanski jez. Predsednik Tito bo v Zgornjem Egiptu obiskal Karnak. Luksor in Dolino
Zanimanje za Jugoslovanske filme
Kairo, 26. dec. (Tanjug). V Kairu in Aleksandriji je bilo v zadnjem času šest predstav, na katerih so predvajali razne jugoslovanske kratkometražne filme. Za naše filme je veliko zanimanje posebno v egiptovski vojski. V vojaški akademiji s« med drugim predvajali film« o Titu ter film »Daleč je sonce«. Doslej je obiskalo predvajame jugoslovanskih filmov okrog dva tisoč egiptovskih kulturnih in javnih delavcev. Jugoslovanske filme bodo predvajali tudi v Kafr el Dauaru in Port Saidu.
kraljev, v okolici Kaira pa piramide na Gizi in nekatere znamenite muzeje. Zvedelo se je, da bo predsednik Tito prepotoval Egipt od Asuana pa do izliva Nila pri Aleksandriji.
Liatisovo poslanstvo
Nikozija, 26. dec. (AFP). Danes so se v Nikoziji začeli razgovori med vodjem grškega nacionalističnega gibanja na Cipru, nadškofom Makarijem, in zastopnikom grškega ministrstva za zunanje zadeve, Liafci-som, ki je Makariju prinesel sporočilo vlade o diplomatskih razgovorih z Veliko Britanijo glede ureditve ciprskega problema. Razgovori bodo trajali nekaj dni.
Dr. Joža Brilej Sbm Varnostnega sveta
Beograd, 26. dec. Po obvesti»»
lih Jugopresa bo za člana var» nostnega sveta imenovan veleposlanik dr. Joža Brilej, vodj* stalne misije FLRJ pri OZN. Svojo novo dolžnost bo dr. Bi&» lej prevzel 1. januarja 1956.
Azija povzroča Zahoda skrbi
New York, 26. dec. (Tanjug), »New York Times« p:ée danai v uvodniku, da bi novi povečan» program pomoči ZDA tujini, ki bi se od' letošnjih 2,7 mili,jard» zvišil na 5 milijard dolarjev, omogočil uspešnejše napore na azijskem področju. Ta časopis Ln »New York Herald Tribune« izražata zakrbljenost spričo čedalje tesnejših vezi tega dela sveta s Sovjetsko zvezo in omenjata zlati obisk sovjetkih voditeljev Ind£ j* in Burmi. »New Ybrk> Herald Tribune« piše, da je položaj na Srednjem vzhodu skrajno vznemirjajoč, da je vse to področje »na kocki« Ln da je nevarnost tem večja, ker sedanja kriza ni nepričakovana, pač pa je nastala kot posledica trajnega procesa.
POSVETOVANJE EKONOMISTOV FLRJ, GRČIJE IN TURČIJE
Beograd, 26. dec. V teku so priprave za sestanek zastopnikov ekonomistov Jugoslavije, Grčije in Turčije, ki bo meseca marca prihodnje leto v Beogradu. Ob tej priliki bodo predložili pet referatov. Dekan ekonomske fakultete v Beogradu dr. Dragoslkv Todorovič bo v svojem referatu govoril o integraciji Jugoslavije, Grčije in Turčije, sodelavec inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo pa bo podal pregled razvoja jugoslovanskega gospo-
darstva po osvoboditvi.
Z grške strani sta pripravljena dva referata o problemih gospodarskega sodelovanja Jugoslavije, Grčije in Turčije in o sodelovanju z drugimi državami ter o povojnem razvoju grškega gospodarstva.
Predstavnik gospodarstvenikov Turčije bo poročal o razvoju gospodarstva v njegovi deželi.
Zadnji setanek ekonomistov Jugoslavije, Grčije in Turčije j« bil novembra 1954. leta
Vrhovni soviet ZSSR zaseda
Finančni minister Zverev Je govor il o predlogu proračuna za 1956 — Dohodki znašajo skoraj 592 milijar d rubljev — Investicije bodo precej višje od letošnjih — Proračun narodne obrambe znaša 17,9% skupnih
izdatkov
Moskva, 26. dec. (AFP) Pod predsedstvom Aleksandra Volkova, predsednika zveznega sovjete, se je danes dopoldne začela seja Vrhovnega sovjeta, na kateri so sprejeli naslednji dnevni red: Proračun za 1956, pregled proračunske bilance za 1954, ratifikacija ukazov Vrhovnega sovjeta od zadnjega zasedanja februarja letos, zamenjav a parlamentarnih delegacij in poročilo Bulganina in Hrnščeva o obisku v Indiji, Burmi ln Afganistana.
Sovjetski minister za finance Zverev je predložil predlog proračuna za leto 1956, po katerem so določeni dohodki na 591 milijard 900 milijonov rubljev, izdatki pa 569 milijard 800 milijonov rubljev. Dejal je, da obrambni stroški za leto 1956 še niso določeni, bodo pa nižji od lanskih. Razliko bodo porabili za kulturne potrebe in graditev. Leta 1955 je znašal proračun narodne obrambe 121.1 milijarde rubljev.
Zverev je povedal, da gradi Sovjetska zveza dve atomski postaji — eno za 50.000. drugo pa za 100.000 kw.
Investicije bodo v letu 1958 precej višje od letošnjih in bo-
do znašale -16.6 milijard rubljev. Od tega zneska bodo porabili za investicije v težki industriji 96.9 milijard, v kme-tjstvu 21.3, v transportu 21.5, v lahki in živilski industriji 7.8 milijard rubljev. Skupni proračunski stroški, vštevši tudi finansiranje samih gospodarskih organizacij, bodo znašali 346.9 milijard, čemur je treba dodati 158.7 milijard v težki industriji. Proračun za kmetijstvo znaša 56.6 milijard, od česar bodo večino porabili za finansiranje strojno traktorskih postaj. Investicije za stanovanjsko graditev se bodo v primeri z letom 1955 zvišale za 14%.
Zverev je dalje povedal, da
Skrb za strokovni naraščal
Vzdrževanje industrijskih šol naj bi povsem prevzela industrija
Bepgrad, 26. dec. Zastopniki Zvezne industrijske zbornice, Zvezne gradbene zbornice to Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije so razpravljali o problemih šol za učence v gospodarstvu in sklenili, naj Zvezna industrijska zbornica iz svojega sklada za strokovno izobraževanje podpre vzdrževanje teh šol, ker je v njih po nepopolnih podatkih okoli 40°/o učencev, ki se pripravljajo za delo v industrijskih podjetjih. Med drugim so poudarili, da so skladi repu-
BUENOS AIRES, ZS. dec. (AFP). Med orkanom, ki Je divjal v noči med soboto in nedeljo v Buenos Airesom, se je več ljudi poškodovalo, dva pa sta se uMta. Vihar je ruval drevje s koreninami, odkril več hiš in potrgal telefonske napeljave. Gmotna škoda Je zelo velika.
WASHINGTON, 26. dec. (AFP). V letu 1956 se Je z ameriškimi letali preepijalo 42 milijonov pot. nikov. Pri sedmih nesrečah se Je abdlo 158 ljudi.
DtitAMU, K. dec. (AFP). Predatetene kašmirske vlade Gteam Mtemmed Je izjavil, da Je podpora, ki sta Jo dala sovjetska voditelja med obiskom v Srinegam stvari, zelo pomembna. Je» da Je antan Hohamed • Irt»*«» da
Je priključitev
bldških zbornic za pomoč šolanja kadrov v obrti v znesku približno 300 milijonov dinarjev premajhna vsota, da bi ee uredili najosnovnejši materialni problemi šol, v katerih se šola veliko število kvalificiranih delavcev za industrijo, obrt to gradbeništvo.
Zastopniki gospodarskih zbornic so tudi poudarili, da je pri nekaterih ljudskih odborih še nadalje močna težnja, da bi ukinili dotacijo iz svojih proračunov strokovnim šolah, kar »o označili kot zelo škodljivo, ker skladi za kadre nima) o namena popolnega, temveč samo dopolnilnega oskrbovanja šol učencev v gradbeništvu, obrti, industri ji, trgovini to drugih panogah.
Zveza obrtnih zbornic Jugoslavije bo še ta mesec dostavila Zvezni industrijski zbornici dokumentacijo, na podlagi katere bo dana pomoč šolam učencev v gospodarstvu iz sklada, ki bo znašal letošnje šolsko leto v iefdtastrtjt Skoraj poldrugo milijardo dinarjev.
Zastopnik Zvezne industrijske zbornice je izjavil, da je bilo predlagane cvetan eram izvaštaemu «vet», 04 M » kate* z
v industriji izpopoflnjujejo prihodnje leto na podlagi skupnega dohodka gospodarskih organizacij in naj industria na ta način popolnoma prevzame vzdrževanje todustrjjs&ih šol.
bodo porabili 161.2 milijarda rubljev za socialne in kulturne potrebe, kar je v primeri s le« tošnjim letom za 14-6 milijarde več. Na tem področju bodo posebno skrb posvetili vzgoji kadrov.
Proračun za 1956 določa 12.5
milijarde rubljev za vzdrževanje državne uprave. Pojasnjujoč to proračunsko postavko, je Zverev dejal, da so v letih 1954-55 premestili iz državna uprave v kmetijstvo okrog
750.000	uslužbencev ter s tem prihranili na leto 7.2 milijarde. Pripomnil je, da bo treba glede tega nujno storiti nove korenite in nujne ukrepe.
Prodačun narodne obrambe znaša 102.5 milijarde rubljev, ali 17.9% skupnih izdatkov. V letu 1955 so znašali obrambni stroški 20.2<>/». S tem v zvezi je Zverev omenil, da so letos demobilizirali 640.000 vojakov in da je Sovjetska zveza izpraznila vojaško oporišče Porkkalo na Finskem. Dejal je tudi, da je sovjetska vlada dala razorožitvene predloge, ker zagovarja stališče, da je mogoče mimo sožitje med državami z različnimi režimi, in se zavzema za »»vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Sovjetska zveza se bo še naprej trudila, da bo z razgovori in neposrednimi stiki utrdila medsebojno zaupanje med narodi in pozdravlja sleherno pobudo v tem smislu, naj pride iz katerekoli države.
POPLAVE V SRBUI
Beograd, 26. dec. Od sinoči je začela Morava v spodnjem toku pri ljubičevskem mostu upadati vsako uro za 15 cm. Danes ob 15. je bila voda piri ljtfbičev-skem mostu 684 cm nad normalo, za 38 cm manj, kakor je bila včeraj najvišja. Nevarnost poplave se je zmanjšala, vendar pa ne bo minila, dokler ne bo voda upadla na 600 cm.
Na desnem bregu Morave proti Požareveu pod ljubičevskem mostom za sedaj v obrambi pred poplavo nj težav. Nad ljubičevskem mostom do vasi Lučice je preprečeno nadaljnje razlivanje vode čez nasipe.
Na smederevski strani so nasipi vzdržali najvišji naval vode. Medtem pa, ko Je minila ena nevarnost, grozi okolici Smedereva druga. Donava je dsaes narasla ;
«°*» m
ročju Godomina v okolici Smedereva je vodna skupnost or» ganitirala redno obrambo.
Elektrogospodarska skupnost Slovenije
Pomučilo o stanju dotoka na rekah in Indeks proizvodnje zS
28.	december 1945.
Srednji dnevni dotok v Jmbia» nih metrih na sekundo: Drava —» Dravograd 105 (lani 172). Sava -4 Moste 7.4 (Jam 18), Sava — Med« vode 30.8 (lani 48.5), Soča — Do«
blar 40.9 (lani 48.5).
Srednji <toevnj dotok v prhnem» Javi z 1934 letom — 88.
VBEME
Napoved za tore!*: Na Primorskem v vfijih legah zmerno ob« laĆHS? vreme, v nižinah zameg&e-80 ik aia&a oblačnost. Tempera«
Ml M UMA
U OMOBOV ZVEZ« UUDSKS BKUFttUB
Povećanje skladov za gradnjo stanovanj
Odgovori zastopnika zveznega izvršnega sveta Mfalka Todoroviča na vprašanja ljudskih
poslancev
Centroprom pred sodišče!
LJUBLJANA, 16. dec. Svet sa zdravstva in umilno politik« LES Je n» «roji ««nein JI seji tuprtrijii o problainatflri higtsasko-tefcnitae saiètte in de lomih razmerij, ki Jo Je pred-IeMs repnbHEs inšpekcija dela. Zavrnili s« pritožbo Centre-prema zaradi prepovedi prodaje Pakistan »kesa riža.
Porodilo inäpekcije dela Je iz- ki se niso dopolnjevali ln vskla-
Beograd, 26. dec. V odboru za foapcrd arsivo zveznega zbora proizvajalcev so dopoldne sprejeli predlog cdk/čbe o podaljšanju veljavnosti zveznega družbenega plana iz 1. 1955 za 1. 1956. ki ga je nedavno sprejel zvezn’ izvršni svet. Današnji seji odbora za gospodarstvo je predsedoval podpredsednik inž. Ivan Fintarič, prisostvoval pa ji je tudi član zveznega izvršnega «veta tov. M: j alko Todorovič.
Na dopoldanski seji so zelo Živahno razpravljali o vprašanju, ali bo v prihodnjem letu ©stala v veljavi odločba, da morajo plačevati radarska podjetja 20 odstotkov iz svojega dobička za gradnjo stanovanjskih hiš To vprašanje je načel inž. Ivan Pintarič, njegovemu mnenju pa «e je pridružil tu<U ljudski poslanec tov. iVIijatovič, ki je predlagal, naj se do sprejetja novega družbenega plana za 1. 1956 podaljšajo sedaj veljavni predpisi, da plačujejo rudarska podjetja 20 odstotkov za stanovanjsko gradnjo.
Clan zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič se ni strinjal s tem in je dejal, da je treba ustanoviti enotne občinske sklade za gradnjo stanovanj, kakor so predvideni z zakonom o prispevku za stanovanjsko gradnjo, k; ga bo sprejela zvezna Ljudska skupščina na svojem prihodnjem zasedanju. Ko je razlagal to svoje mnenje, je Mijalko Todorovič dejal, da je po načrtu zakona, o katerem bo razpravljala zvezna ljudska skupščina, nameravana uvedba 10 odstotnega davka na plačni sklad. Iz tega davka se bodo zbirala pni občinah sredstva 'za stanovanjsko gradnjo. Na ta način bodo tudi rudarska podjetja lahko izkoristila svoj delež za stanovanjsko gradnjo čimprej. ko se bodo sredstva iz teh skladov v obliki kreditov dajala gospodarskim podjetjem, državnim ustanovam in posameznikom, ki sc zaposleni v gspedarskih objektih in državnem aparatu.
V	nadaljevanju razprave je MUa.iko Todorovič dejal, da bodo primeri, ko bodo posamezna rudarska podjetja razpolagala z znatno manjšimi sredstvi za stanovanjsko gran j o kakor doslej če pa bi sprejeli predlog tov Miatovžča, bi prišlo do dvojnega obdavčenja rudarskih podjetij za stanovanjsko gradnjo, česar pa ta podjetja ne bi prenesla.
Ljudski poslanci so postavili vprašanja Mijalku Todoroviču, kako bo vplival ukrep o podaljšanju družbenih planov na novo Ustanovljene okraje. Tov. Mijalko Todorovič je dejal, da niso potrebna široka pooblastila zveznemu izvršnemu svetu v prihodnjem letu, ker zadostuje podaljšanje veljavnosti družbenih planov iz 1. 1950 in bo v prvem četrtletju prihodnjega leta sprejet novi zvezni družbeni plan. Na ta način bo zagotovljena stabilnost v našem gospodarstvu, zvezna ljudska skupščina pa bo sprejela plan, ki bo imel splošni d-iitbeni značaj in se tako izognila negotovosti, ki bi lahko nastala s tako odločbo, kako je na primer dajanje širokih pooblastil zveznemu izvršnemu svetu.
V	odgovoru na vprašanja
ljudskih poslancev, kakšen bo položaj pri gospodarskih podjetjih, je Mijalko Todorovič dejal, da načrt zveznega družbenega plana za prihodnje leto ne bo
vseboval predpisov, kd bi Imeli
retroaktivno veljavo. Tako bodo družbeni plani v gospodarskih podjetjih v prihodnjem letu vsebovali tiste družbene obveznosti, ki so jih vsebovali doslej, in ne bodo mogli z naknadnim: odločbami bolj obremenjevati gospodarskih podjetij kakor doslej.
V nadaljevanju razprave so ljudski poslanci razpravljali o sprejemanju takih odločb, a katerimi bi bila gospodarska podjetja zaščitena pred samovoljo ljudskih odborov, da bi po lastni presoji odrejali svojo udeležbo pri dobičku podjetja. Tov. Todorovič je v odgovoru na te pripombe ljudskih poslancev dejal, da bo bodoči zakonski načrt o skupni delitvi družbenega dobička določil nekak tak ukrep, toda trenutno sprejeta odločba o podaljšanju veljavnosti družbenega plana Iz 1. 1955 za 1. 1956 ščiti gospodarska podjetja pred takimi poizkusi ljudskih odborov, da bi povečali svojo udeležbo pri' dobičku gospodarskega podjetja.
Ko je predstavnik zveznega izvršnega «veta Mijalko Todorovič odgovoril še na nekaj vprašanj, ki so mu jih postavljali ljudski poslanci, je odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev soglasno sprejel odločbo o po-dajšanju veljavnosti družbenih planov.
Odbora za proračun zveznega zbora in zbora proizvajalcev sta imela skupno sejo pod predsedstvom Raje Nedeljkoviča. Razpravljali so o-odločbi o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov. Po krajši razpravi sta odbora sprejela odločbo po kateri bo zvezni družbeni plan za 1. 1956, ki mora določiti finančne instrumente, na osnovi katerih se bodo zbi-
rala proračunska sredstva v prihodnjem letu, predložen zvezni ljudski skupščini v prvem četrtletju prihodnjega leta. Ker ne bo mogoče pravočasno pripraviti zveznega proračuna niti proračuna republik oziroma av-tonomskih pokrajin, okrajev in občin, je nameravano pooblastilo izvršnim svetom ozirom» ljudskim republikam, avtonomnim enotam, okrajem in občinam, da lahko sprejmejo odločbe o začasnem finansiranju.
Po odločbi je za organe in ustanove, ustanovljene po 31 marcu 1956, predvideno, da bodo izvršni sveti oziroma komisije za proračun ljudskih odborov določile višino materialnih izdatkov, ki so neobhodno potrebni za njihovo redno poslovanje. Odločba predvideva nadalje, da se glede na novo ureditev ljudskih odborov, okrajev in občin, ki je bila uveljavljena septembra letos, vzame kot osnova za njihove operativne ln funkcijske izdatke adirci iristra cilj e 50 odstotkov izdatkov, določenih za ta namen v razdobju september- december letos. Da bi se omogočilo pravilno poslovanje teh organov in služb pri ljudskih odborih, so izvršeni sveti ljudskih republik pooblaščeni, da izjemoma v neobhodno nujnih primerih lahko odoijre ljudskim odborom tudi večje izdatke za organe in ustanove, ki jih finansirajo iz svojih proroču-nov. Obrazložitev te odločbe n» skupni seji obeh zborov je pp-dal sekretar zveznega izvršnega sveta tovariš Veljko Zečevdč.
Odbor za prosveto in zakonodajni odbor zveznega zbora sta sprejela predlog o Izpremembe splošnega zakona o univerzah. Ta izprememba omogoča, da se morejo zaradi nezadostnega števila predavateljev aa univerzah
obdržati tudi oni predavatelji, ki so dokončali 70. leto življenj«.
V odboru za organizacijo oblasti in upravo zveznega zbora so razpravljali o predlogu zakona o lzpremembah in izpopolnitvah osnovnega zakona o prekrških. Po tem predlogu morajo zvezni izvršni svet in republiški izvršni sveti za določene vrste prekrškov — deviznih, carinskih, davčnih In drugih — predpisati denarne kazni twli nad
10.000	din. Razen tega lahko pristojni organi pooblaste Atitop-nike Ljudske milice, da morejo takoj na mestu izterjati denarno kazen do 500 din namesto do 100 dinarjev, kakor je sedaj določeno. Za nekatere prekrške, zlasti v prometu, morejo zvezni izvršni svet in republiški izvršni sveti predpisa« denarno kazen do 2000 diin in poblastiti pripadnike Ljudske milice, da jo izterjajo na mestu.
Po dosedanjem zakonu o prekrških so se mogle za sodnike za prekrške postavljati osebe, ld ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (ki nimajo končane prajp* ne fakultete oziroma višje šole zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, najdalje do 16. novembra leta 1955. Ker je ta rok potekel ln je položaj še vedno tak, da se ne morejo za okrajne sodnike za prekrške postavljati samo osebe, ki so končale pravno fakulteto ali omenjeno Solo, se s predlogom zakona o spremembi in izpopolnitvi obstoječega zakona podaljšuje ta rok do konca leta 1958. Do tega roka se morejo postavlja« za občinske sodnike za prekrške tudi osebe, ki so bile dve le« v upravni službi, s pogojem, da napravijo v roku leta dni strokovni Izpit.
L St.
črpno prikazalo "’stanje hlgien-sko-tehnične ‘zaščite v naših podjetjih, ki se je v primerjavi z lanskim precej izboljšalo. Mnogo podjetij je vložilo znatna sredstva za izb<tljšanje delovnih pogojev svojih delavcev. Kljub temu pa je na tem področju še vedno mnogo pomanjkljivosti. Večina podjetij ima še vedno zastarele objekte, neza-varovaae «troje, pomanjkljive električne naprave itd., ki so krive marsikatere obratne nesreče. Vzrok za te pomanklji-vosti so težave z nabavo uvoženega materiala, delna krivda pa je tudi na podjetjih samih, ki premalo skrbijo za zdravje in življenje pri delu zaposlenega človeka in njegovo varnostno vzgojo.
Ugotovljene »o tudi številne nepravilnosti na področju delovnopravne zaščite. Mnoga podjetja niso prilagodila tarifnih pravilnikov dejanskim razmeram v podjetju, ne izkoriščajo tudi finančnih sredstev, ki jih imajo za nagrajevanje, oziroma premije delavcev, tane-marjena je tudi pravilno nornr-ranje itd.
Celotno poročilo inšpekcije dela je nakazalo vrsto nerešenih vprašanj, ki otežkočijo delo inšpekcije. Pri opravljanju svoje funkcije se mora republiška inšpekcija dela posluževati zastarelih zakonskih predpisov.
j evali z raznimi izpremynbam; v upravljanju p< ^ j e ti j ter pristojnostmi posameznih, na novo ustanavljanih inšpekcijskih organov. Ker obseg dela posameznih inšpekcij glede tehnične zaščite ni dovolj jasno določen, se dogaja, da si posamezne inšpekcije prisvajajo pravico odločati tudi v tistih zadevah hi-giensko-tehnlčnega značaja, za katere je podana izključna pristranost inšpekcije dela.
Na podlagi opisane problematike tako v poročilu kakor v razpravi sprejel «vet več sklepov. Sekretariatu za delo in delovna razmerja pri zveznem izvršnem svetu bodo poslani predlogi, naj posreduje za čim prejšnjo objavo posebnih predpisov, po katerih bodo morala podjetja, ki izdelujejo pogonske ln delovne stroje, te obvezno opremljati z ustreznimi in predpisanimi varnostnimi napravami. Sekretariat naj prikaže tudi nujnost ukinitve uvoznih faktorjev za vse gospodarske dejavnosti, ki potrebujejo razna uvožena zaščitna sredstva,' katerih doma še ne izdelujemo. S tem v zvezi bo izročeno imenovanemu sekretariatu v razmotritev tudi docela še nerešeno vprašanje domače standardne proizvodnje osebnih zaščitnih sredstev in drugih varnostnih naprav. Razen teh bodo po sklepu današnje seje sveta poslani razni predlogi tudi iz-
je Dedek Mraz
GOSPODARSKE VESTI
Prodajna kvot« sladkorja v
ZDA. — Po vesteh iz Washingtons je giinlstrstvo za kmetijstvo objavilo, do bo prodajna kvota sladkorja v letu 1956 znašala 8.35 milijona kratkih ton surovega sladkorja. Zadnji dve leti je kvota znašala najprej 8.2 milijona ton, kasneje pa je bila povečana na 8.408 milijonov ton. Istočasno je ministrstvo za kmetijstvo objavilo tudi uvozno kvoto iz raznih držav, kakor tudi količino, ki jo morejo proizvesti v ZDA. Te kvote se morejo kasneje po potrebi povečati. Sistem kvot so vpeljali z namero stabilizirati cene ln oskrbovanje tako z domačim kakor tudi s tujim sladkorjem. Kot običajno bo največja količina sladkorja uvožena s Kube. Filipinska uvozna kvota pa je bila določena istočasno s 880.000 topßmi napram 977.000 tonam v letu 1955.
Nemški uvoz vina iz Portugalske in Grčije. — »II sole» piše, da sta Zah. Neg»čija in Portugalska sklenili trgovinski sporazum, ki bo veljal od 1. oktobra 1955 do 30. septembra 1956, s katerim predvidevajo uvoz vina iz Portugalske, posebej pa še 5000 hi kvalitetnih vin porto in madeira ter 30.000 hi drugih vin.
Prav tako je bil podpisan protokol trgovinskega sporazuma, ki bo veljal do 30. septembra 1956, s katerim predvidevajo uvoz kontingenta 65.000 hi
grških vin za potrošnjo. Poleg tega pa je predviden tudi uvoz za 1.15 milijona dolarjev vina za proizvodnjo vermuta.
Izvoz viskija prinaša Vel. Britaniji največ dolarjev. Škotski viski še nadalje zavzema prvo mesto na listi britanskih izvoznih predmetov v dolarsko področje. V času prvih desetih mesecev 1.1. se je izvoz viskija povečal za 11.08 milijonov galon v istem razdobju preteklega leta na 12. 52 milijonov galon. V ietu 1954 je izvoz viskija prinesel Vel. Britaniji 39 milijonov funtov, v letošnjih prvih desetih mesecih pa je vrednost izvoza viskija dosegla znesek 35.58 milijona funtšterlingov. K temu je treba dodati še dejstvo, da je izvoz viskija posebno velik v zadnjih dveh mesecih in je zaradi tega lahko pričakovati, da bo vrednost lanskoletnega Izvoza viskija znatno prekoračena.
LzgTadnja industrije sintetičnega kavčuka r ZDA. — Dve
ameriški družbi nameravata zgraditi prvo integrirano tovarno sintetičnega kavčuka pri Odeji v Tex asu • pomočjo zasebnega kapital*. Zvedelo se je, da bodo stroški za novo tovarno sintetičnega kavčuka, dalje za naprave za proizvodnjo sti-rena in butadiena znašal! okoli 28 milijonov dolarjev. Pričakujejo, da bodo začeli « proizvodnjo kavčuka okoli 1. julija leta 1957. Predvidevajo, da bo zmog-
ljivost tovarne znašala 40.000 dolgih ton kavčuka letno. Obstoječe tovarne sintetičnega kavčuka v ZDA je zgradila ameriška vlada v času druge svetovne vojne, večina teh tovarn pa je bila v začetku 1.1. prodana privatnim družbam.
Izvoz katrana Iz Indije. — Določena kvota 1000 ton katrana za izvoz v vse dovoljene smeri, razen v holandske posesti v Indiji. Za izvoz Je določen čas januar—julij 1956. Izvoz bodo odobravali na osnovi ko-nosmanov, katerih veljavnost bo omejena na petnajst dni. Prav tako ne bo dovoljen izvoz nad 250 ton po posameznem lrvoz-niku dnevno.
V »SLOVENSKEM
POROČEVALCU«
najnovejle vesti
Komaj se mrak zgostil v te- . mo, že se je začela zgoščevatt tudi gneča na ljubljanskih pločnikih. Posebno mnogo se Je nabralo pisanega drobiža, ki je postajal vedno nestopnejši. Tudi vlaga z mrzlih tal je že počasi mrzlo lezla v podplate ln pritiskala na cepetajoče malčke, da so silili v naročja svojih očkov In mamic. Postajali pa so tudi vedno nestrpnejši, ker ni hotelo biti Dedka Mraza od nikoder.
Vedno bolj gosto so padala vprašanja:
»Mamica, loda] bo prišel Dedek Mraz? — Mamica, ali bo sedaj delil darove? — Mamica, mamica ...???«
Na Trgu revolucije se je končno prikazal z bogatim spremstvom otroški, težko pričakovani pravljični prijatelj. Pozabljene so bile mrzle nožice in vse oči so se obrnile na prijaznega Dedka. Dolg Dedkov sprevod pa je tudi zares nudil obilo paše radovednim očem malih ln velikih gledalcev. 2e belo oblečeni glasniki na konjih, ki so s fanfarami oznanjali prihod Dedka Mraza, so zbudili mnogo pozornosti. In kaj šele vozovi, ki «o jim sledili! Z mrzlega severa je prišel beli medved in njegov sorodnik rjavec. V njegovem spremstvu je bila tudi snežna kraljica s snežinkami, potem pe
še palčkl-kovači, pa zajčki in cirkus »Hokus-pokus« ter krokodil in pingvini. Največ veselja pa so pri malih in velikih gledalcih vzbujali okretne opice, ki *o kar med obhodom počenjale vse mogoče vragolije, samo, da se je smejalo malo ln veliko.
Na Prešernovem trgu pa Je cicibančke in pionirje čakalo novo presenečenje — razsvetljene jelke v modrih, rdečih ln zelenih lučicah in ognjemet, pa raznobaniane rakete, ki so ves čas švigale izpod neba. Da bi bilo še bolj živahno, je Dedek Mraz poskrbel tudi za godbo, ki je ves čas pridno igrala, med odmori pa so zapele fanfare. Te so tudi oznanile, da bo govoril Dedek Mraz. In res, ta Je pozdravil svoje male prijatelje ln jim opisal svojo dolgo pot lz dežele bajk. Nato pa je napovedal, da bo zdaj njegovo spremstvo pokazalo vse, kar zna. In res, ubogali so ga. Najprej so se na odru zavrtele snežinke s «nežno kraljico, nato pa so po vrsti nastopale živali lz njegovega spremstva.
Tako, malo smo vam danes opisali, kako je potekal prihod Dedka Mraza, najbolje pa je, da ga sami pozdravite, kar ne bo težko, saj se bo vsak dan do sobote vozil s svojim spremstvom po LJubljanll V. K.
OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE MATERINSKEGA DOMA NA VICU
Prisrčna Živaia 8600 mater
Ljubljana, 26. dec. Dopoldne je bila v Materinskem domu na Viču prisrčna slovesnost. Te dni je namreč poteklo 10. let, odkar je bil dom ustanovljen. Pred vojno niso poznaš! take usianpve, zato je pokojni profesor dr. Pavel Lunaček že med okupacijo koval načrte za ustanovitev takega doma. Njegova zamisel se je uresničila takoj po osvoboditvi. Tako je bil Materinski dom na Viču prva ustanova, kjer so noseče žene dobile prvo zaščito pred porodom. Pri splošnem razvoju doma je Imela organizacija AFZ velika zasluge. Ta je osnovala leta 1948 tudi pravno posvetovalnico za oekrbovamke, kjer «o te dobile mnogo pravnih nasvetov, a Je prrenejjala delovati 1992. leta.
Materinski dom je bil vee do aprila leto« proračunska ustanova MLO Ljubljana. Nato pe je prešel na samostojno finansirali Je. S tem pa so nastale velike težave zaradi nerazumevanja nekaterih okrajnih ljudskih odborov in zavodov za socialno zavarovanje, zlasti Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. Veliko reroanevaoje pa »o pokazali tovrstni zavodi v To6-trtou, Kočevju ln v Kranju. Medtem, ko J« zanimanje za Materinski dom vsa leta n arsitalo ln se je vedno večje Ite-
rilo nosečnic zatekalo vanj, Ja
dotok nosečih žena začel upadati, ko je Materinski dom prenehal biti proračunska ustanova. To zanimanje je začelo upadati prav zaradi nezainteresiranosti ln nerazumevanje novo

formiranih občin za Materinski dom. To lepo pokažejo številke: lani je prišlo v dom 1107 nosečnic, leto« pa samo 800.
Padec «prejemov Zena M Ml še večji, če uprava doma ne bi sprejemala v najnujnejših primerih teh tudi braa napotnic,
odrov odklanjati nosečnic, ld prihajajo lz oddaljenih krajev tik pred porodom. Uprava ni mogla, niti smela tvegati ponoven prevoz takih žena v njihovo občino, kajti, tako odklanjanje nosečnice bi lahko imelo zanjo nevarne posledice, Istočasno pa tudi nasprotuje osnovnim načelom higiene nosečnosti ln socialnemu čutu.
Do danes je bilo v Materinskem domu na Viču «prejetih nad 8606 oakzbovank — lz raznih krajev Slovenije, pa tudi iz ostalih republik.
Materinski dom je ustanova, ki ma veliko vlogo pri zaščiti matere ln otroka. To je danes poudarila v svojem govoru na slovesnosti tudi hišna zdravnica doma dr. Trampužev«.
Prisrčnosti današnje slovesnosti v Materinskem domu, ki so se je poleg oskrbovenk udeležili S» predsednik občine Vič dr. Soba ter drugi predstavniki zdravstvenih ustanov, so v znatni meri pripomogli tudi dijaki IN. gimnazije, ld ao Izvedli nekaj re* lepih točk. Uprava doma pa je ob današnji slovesnosti obdarovala tudi Marjetko Juvanov«, otroka prve matere, ki ji je Materinski dom na Viču nudil pred 10. leči pomoč ki vazno eavažje.
T.K
Podaljšanje trgovinskega sporazuma
Beograd, 26. dec. (Tanjugl. Med jugoslovanskim veleposlaništvom v Rio de Janeiro ln ministrstvom za zunanje zadeve Brazilije je Ml 'e dn: sklenjen sporazum o podaljšanju veljavnega trgovinskega sporazuma za nadaljnje tri mesece, to je do
24.	marca 1956. Razgovori delegacij obeh držav za sklenitev novega trgovinskega sporazuma in določitev aov-‘a blagovn;h seznamov se bodo začeli marca meseca.
Izredni vlaki ob Novem leta
Beograd, 26. dec. Za Novo leto bo 31. decembra uvedenih več izrednih potniških vlakov, ki bodo vozili iz Beograda do Zagreba, Požarevca, Titovega Uži-ca, Novega Sada ln Zrenj an ina. Železniške postaje v Beogradu in Nišu in vse poslovalnice Putnika bodo prodajale železniške vozovnice že od 28. t m., vse ostale železniške postaje pa dan prej.
Za Novo leto bodo veljale tudi nedeljske vozovnice in »leer sa odhod, od sobote opoldne do torka ob M. ari, » povratek pa od nedelje opolnoči do srede opoldne. Te nedeljske vozovnice bode kakor doslej veljale na relacijah de 250 km.
Premalo kmetijskih Sol
Skoplje. 28. dec. Plenum Zveze agronomov ln kmetijricih tehnikov Jugoslavije je na svojem posvetovanju v Skopi ju razpravljal o šolanju kmetijskih kadrov. Glede na analizo položaja v srednjih kmetijskih šolah, ki jih je sedemkrat več kakor pred vojno, oo udeleženci poudarili, da zaradi nezadostne tehnične opremljenosti m nezadostne kapacitete, kakor tudi zaradi pomanjkljivosti učnega zadovoljni
tako po številu kakor tudi po strokovnosti srednjih strokovnih kadrov potreb kmetijstva. Zato »o priporočili, naj se srednje kmetijske šole opremijo z laboratoriji, šolskimi ekonomijami in drugimi sredstvi za praktičen pouk, prav tako pa se naj jim zagotovi tudi strokovni učni kader. Poudarjena je bila tudi poitreba izpremembe zastarelih učnih načrtov, kakor tudi tiskanja učbenikov, ki jih zelo primanjkuje.
Plenum je tudi razpravljal o potrebi vrste kmetijskih šol za Izpopolnitev kvalificiranih kmetijskih strokovnjakov, ki so bili v posameznih republikah ukinjene. V' razpravi o šolanju kmetijskih proizvajalcev v Večernih šolah, tečajih in seminarjih, ki se prirejajo pozimi, je plenum podprl pobudo, ld »o jo v tem smislu Izvedli v Srbiji ln Sloveniji, ter poudaril važnost te vrste šolanja kmetijskih proizvajalcev.
Izplačevanje akontacij plač
Beograd, 26. dec. Zvezni izvršni «vet Je izdal navodilo o izpremembi in izpopolnitvi navodil o izplačevanju akontacij plač v gospodarskih organizacijah. Dopolnilo se glasi:
»Pred državnim praznikom Novega leta, narodnih praznikov 1. maja in 29. novembra se morejo vzeti akontacije plač do konca meseca.»
»Podjetja poštno-telefonskega-brzojavnega prometa predlagajo poročila o zneskih plač, obračunanih po tarifnih postavkah. 30 dni po poteku meseca.«
Za napredek v gojitvi oljk
Vee od Ulcinja pa do Trata raste na naši jadranski obali ln otokih, pet in pol mlHjona oljk, ki dajo povprečno okoli MO vagonov olja na leto. To Je
malo, ker bi ga mogli pridelati nticolllookrat več. Jugoslovansko združenje proizvajalcev ln predelovalcev oliv je izdelalo načrt, po katerem bodo nasadili devet drevesnic, medemizirali 50 obstoječih in zgradili 20 novih modemih oljarn. V ta namen so zaprosili pri Zvezni kmetijski zbornici dolgoročni kredit 500 milijonov dinarjev. Razen tega bo stopil v veljavo tudi zakon o prepovedi sekanja oljk ta o standardu olivnega olja. Organizirali bodo tudi ustrezne tečaje ta začeli izdajati strokovni list.
Proizvod, ki nam bo pribrani! 200 milijonov deviznih dinarjev
Tovarna vinske kisline »Ra-donja« v Sisku izdeluje razen vinske kisline tudi tablete za osvežilne pijače, furfurol in nekatere drage dietetske preparate. Kljub temu so se strokovnjaki ta delovni kolektiv zavzeli, da bodo poleg svoje redne proizvodnje dali svoj prispevek tudi kmetijstvu. Tri leta so delali pri raziskovanjih skupno z Inštitutom za Industrijske raziskave in z zavodom za zaščito rastlin ▼ Zagrebu, potem pa so osvojil! nov proizvod RADO-SAN TI-20. takoj za tem pa RADOSAN TI-25. To sta fungici» za zaščito semena pšenice pred snertljlavostjo, ki nam povzroča za več milijard dinarjev škode na leto. V letošnjem letu so Izvedli poizkuse v varil naših republikah ln se je pri tem nov! preparat odlično izkazal.
Uporaba radosana pomeni prihranek 309 milijonov deviznih dinarjev, kolikor amo morali doslej plačevati za «Učne preparate v Nemčiji. Razen tega pa je ta preparat dostopen vsakemu naš«mn kmetijskemu prois-vajaVm, kar doslej ni btlo do-
vršnemu »vetu Slovenije, priporočila podjetjem Itd.
Na seji Je bila obravnavana tudi pritožba C «n trop roma ls Beograda zaradi prepovedi prodaje riža, ki jo je izdala republiška sanitarna inšpekcija. Enako prepoved sta izdati tudi sanitarni Inšpekciji Srbije ta Hrvatske.
Iz Pakistana smo za dobave naših turbin prejeli 15 milijonov kilogramov riža, za katerega je bilo ugotovljeno, da Je neužiten in zdravju škodljiv. Ta riž Je imel 30 '<• nesnage, loma 40 do 50 %, bil je rjav ta smrdljiv. Analizo tega riža so izvršili centralni higienski zavodi treh republik ta v Ljubljani š* pediatri, ki so ugotovil, da je za otroke zelo nevaren. Sprva je Centroprom oddal epom! riž v prodajo po 140 dinarjev, potem pa je znižal ceno na 100 din. Ko je bil riž blokiran, so začel« prihajati pritožbe potrošnikov, seveda tistih, ki dejajo klobase. Zaradi tega riža je bilo razpravljanja na več konferencih. Zadnja konferenca o tem je bila v Beogradu s strokovnjaki živilske industrije. Kakor so se vsi zdravstveni ta drugi kontrolni organi enotno izrazili, da se riž ne sme dati v prodajo, so bili tega mnenja tudi strokovnjaki za živila, razen enega, ta sicer nekega člana Akademije znanosti v Beogradu, ki je v obrambo Centroproma zagovarjal nasprotno stališče, češ da je riž užiten. Pozneje so ugotovili, da je ta član Akademije znanosti honorarni uslužbenec Centi* oprom a (? !).
Da ne bi ta zadeva pozročila med našimi potrošniki kakšno razburjenje ta da ne bi bili v dvomih zaradi riža, ki je v prodaji, navajamo, da tega riža pri nas ni več v prodali in da se v trgovinah dobi zdrav ta užiten riž.
Pritožbo Centroproma je svet seveda zavrnil. Člani sveta so bili odločno za to. da se pokličejo na odgovornost ljudje, ki so pokvarjeno, neužitno in za ljudsko zdravje škodljivo b’ago prevzeli.	E. K.
250 vasi v Hrvatski
elektrificiranih
V letošnjem letu je bilo v Hrvatski elektrificiranih okoli 250 vasi. Izvajanje elektrifikacije je bilo precej otežkočeno, ker je primanjkovalo instalacijskega materiala, vendar so bile glavne težave uspešno odstranjene. Samo podjetje »Dalekovod« v Zagrebu je elektrificiralo 150 vasi. Elektrificirali so v glavnem s pr spevki kmetov, ki so po svojih zadrugah prodali določene količine pridelkov ta tako zagotovili potrebna sredstva z* elektrifikacijo. Prihodnje leto bodo dela za elektrifikacijo pojačali. Glede količine električne energije se bo položaj zboljšal, ker bo začel obratovati novi turbogenerator v termoelektrarni Konjščina, povečala se bo tudi proizvodnja obstoječih elek-tran ta bo mnogo več električne energije proizvajala tudi električna centrala »Nikola Teals«.	M. B.
Nova tovarna keksov in testenin
Nova komuna v Sisku namerava zgraditi nekoliko tovarn z lastnimi sredstvi. Kot prva bo zgrajena tovarna keksov in testenin, za katero eo načrti že gotovi. Ta tovarna bo dobivala surovine iz velikega mlina v Sisku ter služila potrebam celotnega sisačkega bazena, ki doslej take tovarne ni imel. Tovarna bo začela obratovati prihodnje leto.
Devizni tečaji
Na rednem sestanku so bili dna *3. decembra 1953 zaključki po naslednjih tečajih:
US dolar 1880,	1901-25, 1744.88,
481.63* Lstg —, 6663.40. 6265.12, 645.38; DM 50.509 50.509 07. 51.160.20, 616.24; Birs —, 4836.58	4900. 716.67; Ffr*
718, 732.31, 707.69, 725.64; Sirs 35.000. 40.382.4«	38,381.82, 459.46; Lit 450,
434.44	397.06 , 727.21; Lit STT 335,
400 347.48. 623.92* H£1 60.00«, 63-300, 62.126.57 686.94; Sv kr. —, 52.189.87,
50.000	762.20; Eg. Lstg —, *150, —, —; obr. dol. Avstr. 1798. 1887.32, 1769.04, 489.68; obr. dol. Dan. —, 2000	1757.79, 485.93; Obr. dol. Fin.
—, 900. —, — ; obr. dol. Grč. —. 1500, 1409.96. 369.99, obr. dol. Turč. 1000, 1000	1994.60. 231.59; obr. doL
Izr. 1300, 1271.04, 1279.16, 325.72; obr. dol. Arg —, —, 1100	266.67; obr.
dol. Braz. —. 1356.82. 1245.12, 315.34; obr. dol. Indon. —, 1000. —, — ; obr. dol. ZSSR — 1200, 1159.42. 286.41: obr. dol. Madi. —. 1500. —, — obr dol. Polj. 1000, 1300. 1056.55; 251.85*. obr. dol. CSR 1000, 1020.97, 1963.84. 221.28; obr. dol. Bolg. —» —, 1200. 300: obr dol. Rom. —. —» 1300. 333.33.
Situacija: Vs« devize »o zabeležile nižje, tečaje, na katere so prodjalci pristali, da so prišli do zaključkov. Kupci so siejkoprej v položaju, ki jim omogoča potrebo po devizah zaključiti po vedno boli ugodnih tečajih. Promet Je bti srednji.
Pcpcčevmec
■BilDJIJOl VOSNJAK
(Klavni m odgovorni lURCR DRENOVE*
«LEKSANDER JA'
■»USAR RENKT) mtnanj» VLAH «BOA «rattorti STAHE UPAR Opet«) Sa ogla»» odgosnri*
'OV
Pomoč o pravem času
Nedavno tega smo pisali o i dogodkih okrog razširjanja bagdadskega pakta in pridobivanja nemih članov, posebno Jordanije. Takrat smo ponovili znano resnico, da naš čas ni primeren za ustvarjanje novih vojaških zvez, temveč da svet potrebuje nečesa drugega — prijateljske, nesebične pomoči brez političnih vezi za tiste, ! ki streme po napredku, pa i sami nimajo sredstev za to.
Dogodki, ki jih je sprožila vest o pristopu Jordanije k bagdadskemu paktu, so to znova potrdili.
Kaže pa, po nekaterih poročilih, da so se nekateri, ki so bili preveč zagledani v čisto vojaške načrte, ob tem zamislili in na naglo prišli do i koristnih zaključkov.
»Neuspeh nedavnih razgovorov o pristopu Jordana k bagdadskemu paktu dokazuje, kako nesmiselna je želja po ustvarjanju vojaških paktov na Srednjem vzhodu, če pred tem ne bomo ustvarili potrebnih političnih in ekonomskih pogojev, je v nedeljo zapisal j angleški list »Observer« in do- j da ja k temu, da vojaških ko- j risii od tega bagdadskega pak- j ta tako ali tako ne bi imel, ! ker je Jordanija popolnoma \ odvisna od Velike Britanije. j To, kar bi bilo po mnenju j »Observerja« treba storiti je, ■ da bi Britanija poskušala pre- • pričati Jordanijo in druge arabske države o koristih, go- > spodarskih in političnih, ki bi jih imele od sodelovanja v j okviru priključitve k bagdad- ! ajd skupini, namesto, da jim j vsiljuje vojaške obveznosti v ! trenutku, ko je položaj na I Srednjem vzhodu že tako do3ti \ napet.
Z mnenjem »Observerjat, i
ki je v bisftru pravilno, se seveda ne moremo strinjati, r kolikor posredno navsezadnje le prihaja spet na vojaško področje. Ra.zumljivo, na Vcho-du in Zahodu bodo najbrž kljub vsemu še dolgo mislili v okviru blokovske razdelitve. Zato je vsak, treznejše gledanje kljub temu treba pozdraviti.	[
V tem smislu si je tudi ! razlagati zadnjo britansko po- j tezo, s ponudbo o precejšnji > ekonomski pomoči Jordaniji j kljub temu, da je načrt o \ pritegnitvi te države v bag- Ì dadsko skupino propadel. j Dejstvo pa, da pripravljajo j Egipt, Saudska Arabija in še nekatere dežele protipredlog o pomoči Jordaniji v skoraj enakem znesku kot ga pori ja Velika Britanija (dva do tri milijone funtov letno), (e bi bila pripravljena odkloniti britansko ponudbo, kaže, kako zelo zgrešena je bila zahodna politika na tem pod- j roč ju. K temu naj omenimo ! Je, da. po nekaterih vesteh tudi Sovjetska zveza ponuja pomoč Jordaniji in da so v teku priprave za vzpostavitev diplomatskih zvez.
Na primar Jordanije smo se spet vrnili predvsem zaradi tega, ker nadvse zgovorno kaže škodljive posledice togega vztrajanja pri mogi notov skl politiki vojaških »zidov*. Kajti kdo je kriv napetosti med Arabci, kdo je kriv. če se v teh deželah vse bolj utrjuje mnenje, da je rek »Boj se ; Danajcev, ki prinašajo darila«, j Je zmeraj v veljavi, kdo je torej kriv, če ponudba o go- ; spedarski pomoči nima pravega odmeva in nazadnje, i zakaj ima sovjetska politika , danes tako popularnost v teh. j večinoma no patriarhalnih načelih živečih ljudeh?
Mar ne prev politika, ki je j »znala« z zavlačevanjem pomoči Egiptu za projekt, ki bi ; omogočil radikalno spremem- j bo v načinu življenja, spre- i membo na bolje, doseči, da i se ie ustvaril cel nov kom- j picks zapletenih političnih j problemov, ki jih ne bo lahko rešiti ... Takih primerov bi v Aziji in Afriki lahko našteli še celo vrsto.
Britanci torei pynuiajo po- j moč Jordaniji. ZDA borio sku- \ paj z drugimi državami in Mednarodno banko pomagale Egiptu, ameriška administracija bo baje zahtevala od | kongresa stoodstotno poviša- I nje zneska za pomoč tujini, , potem ko je zadnja leta to : stalno zniževala, češ da se ne izplača dajati pomoči brez političnih povezav ...
Ni dvoma, nekaj se je preobrnilo. Morda je prnv lekcija Srednjega vzhoda bistveno pripomogla k temu.
ZrA bo najbrž treba precej j časa, da bodo popravljene j škodljive posledice dosedanje ! pbütfkc (k temu, kakor re- < ženo, blokovski politiki le zmeraj ni odzvoniio).
Pomoč, če naj bo učinkovita ; In dobro sprejeta, mora prritx j • pravem čaru, J. štUUrr I
Alžircl nočefo integracije
Francoska vlada je poslala v Alžir inioimacijsko komisijo — Trideset članov alžirske posvetovalne skupščine je odstopilo — ? Severni Afriki je zdaj več kot 400.000 francoskih vojakov — Spor med vodilnima maroškima strankama za v pliv v sindikatih
PARIZ, 26. dec. (AFP) — Davi je odpotovala i letalom v Alžir informacijska komisija francoske vlade. V komisiji so tehnični svetovalec kabineta predsednika vlade Pani Damante, pomočnik načelnika kabineta ministra za notranje zadeve Abel Thomas in vojaški svetovalec vlade general Joc-qnot.
10?ten ? SLIK!
Boji v Alžiru so se spet razvneli z vso silovitostjo. Francoska vlada, ki vzdržuje v Severni Afriki nad štiri sto tisoč mož močno armado, sl z vsemi sredstvi prizadeva zadušiti spor. Na sliki: francoski
tanki med boji v pogorju Aurès.
POMEMBNI USPEHI EGIPTOVSKE REVOLUCIJE
Tri leta po preobratu
Ko so točno pred 31 meseci, 23. julija 1952 mladi egiptovski oficirji — bilo jih je 40 — prevzeli oblast in prisilili kralja Faruka, da se je odrekel prestolu, so bili po svetu pripravljeni tudi egiptovsko zgodbo vključiti v antologijo podobnih dogodkov na Srednjem vzhodu, ki so vedno nosili velika imena, toda le redkokdaj so pomenili bistveno spremembo v teh deželah. Pretekli meseci niso dali prav tem ocenam: Egipt je naglo postal ena najmlajših republik na svetu, nova vlada pa je odkrila načine, kako izkoristiti sposobnost dežele za velike korake k lepšim perspektivam od onih, kakor jih je imela v starih, brezizglednih časih.
Krstičem vojaški položaj za francoske vojaške sile je povzročil nova politična trenja v Alžiru. Trideset članov alžirske posvetovalne skupščine, pripad-nkov vodilne politične stranke alžirskega manifesta ter več občinskih svetnikov j.e danes kolektivno odstopilo, zahtevajoč od vlade, naj opusti politiko »integracije Alžira v okvir Francije*. Stranka alžirskega manifesta je hkrati pozvala vse svoje člane, naj iz protesta kolektivno odstopijo z vseh voljenih položajev v alžirski upravi. Večina poslancev alžirske skupščine se je že izjavila proti politiki tatergracije, zaradi česar so bile odložene parlamentarne volitve v štirih alžirskih okrožjih.
Prva poročila, ki so prispela danes iz Alžira pričajo, da so alžirski nacionalisti že spet začeli nove napade. Najhujši boji so bili davi v obalnem pasu Ka-bilije, v okolici Konstantine ter v obmejnem pasu proti Tuniziji. Prejšnji teden je bilo po sporočilu francoskega poveljstva ubitih 87, ranjenih pa nad 200 alžirskih nacionalistov. Naloga vladne informacijske komisije je dognati način za enotno nastopanje civilnih in vojaških oblasti v Alžiru. Navzlic uradnemu zanikanju trdijo, da mora komisija izraziti tudi mnenje o novih vojaških karat igent ih za Alžir. V Afriki je sedaj nad 400 tisoč francoskih vojakov, ki so razvrščeni v glavnem v Alžiru. Pred parlamentarnimi volitvami
Grotewohl na poti v Mongolijo
Hongkong, 2«. dec. (P.ufer). Po končanem obisku v LR Kitajski so predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grorewohl in njegovi sodelavci dane« a posebnim letalom odpotovali iz Pekinga na obisk v LR Mongolijo. Na letališču se Je od delegacije poslovilo več kitajskih funkcionarjev pod vodstvom predsednika kitajske vlada Cu En Laja.
Včeraj so zastopnik: Kitajske in Vzhodne Nemčija podpisali sporazum, ki bo veljal, kakor poroča radijska postaja Peking, tako dolgo, dokler Nemčija ne bo združena, ali dokler se oba strani ne bosta sporazumeli glede revizije. Obe vladi se bosta posvetovali o važnejših mednarodnih problemih.
Po podpisu sporazuma Ja bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem vladi obtožujeta Združene države Amerike, da so povzročile mednarodno napetost okrog Formoze ter skupno s Cangkajškom preprečile, da bi bilo istočasno sprejetih v Združene narod« vseh f? držav, ki so za to zaprosile.
(LETA 1940)
V Palestini vre. Vojna je. Na severovzhodu je Sirija, ki ie v rokah Vichvja, nad njo Turčija, ki se še nd odločila. V Palestini je polno vojaštva, Yorkshires, Gurkhe, Sikhi, Avstralci, Novozelandci, »dame iz pekla« v škotskih krilih. Doilgi transporti vozijo vojake noč in dan proti Egiptu, v Libijo, na severni ko-nioi Palestine pa se zbirajo najboljši bataljoni, ki čakajo, se vadijo v napadanju in obramb', pesek sili vojakom v oči in njihove razpokane ustnice si želijo vode. Vsa mesta v Palestini so ponoči zatemnjena in po ulicah krožijo močni oddelki vojakov, ki imajo na .puškah nasajene bajonete. Policijske stražnice so ograjene z bodečo žico, sprem -lije vaiai vojaških kurirjev imajo v pesteh brzostrelke. Na ulicah ponoči ni varno. Še preden oči v temi razpoznajo, kaj se dogaja, se sLši zamolkel vzklik, nekdo zastoka, nato pade na ti a. Kljub vojni, kljub množici rodikva in policije se bilje ogorčen hoj, ki nima zveze s svetovno vojno: Židi, posebno mlajši Zdi. zahtevajo svobodno židovsko državo. Organizirali so posebne napadalne skupine, ki se v«ak dan spopadejo z oblastmi, pa tudi • srao-j-rai soprebivalci Arabci. Arabcev jje oko« milijon, Zidov skoka i milijona manj. Britanske ob-apekrgjo, naj se pridružijo boju proti skupnemu sovražniku. Celo o plačilu namigujejo: IzvaeL Za nekaj čase strasti ugasnejo.
(LETA 1945)
Vojne je konec. Arabske države, Egipt, Jotrdanhja, Libanon, Jemen, Sondava Arabija in Perzija osnujejo arabsko ligo, ki naj bi združila surabski svet. Iz porušene obubožane Evrope beži pleme, ki je največ pretrpelo. Na moče Tičar prihaja v land. Z
2. Januarja pa glede tega na bo nobene dokončne odločitve.
Vodlja francoske republikanske fronte Pierre Mendès-'France je zahteval danes takojšnji razpust aižnrske posvetovalne skupščine Ln razpis novih svobodnih volitev v Aižltru v šestih mesecih. Nastopil je proti pošiljanju novih čet v Afriko in dejal, »da bo Francija dokončno z apra vrla vpliv v Afriki, če se bo še nataraj držala politike moči, represaiiijj in nasilja.«
Bivši predsednk je govoril na velkem predvolilnem zborovanju v Marseillu. Ko je omenil dogodke, ki 90 privedu do sklenitve sporazuma s Tunizijo, ko je bil on na oblasti, je Mcndcs-France dejal, da samo politika ponutje-nja in medsebojnega zaupanja lahko zaščitita francosko navzočnost v Afriki. Zavzemaj se je ničli za socialne in gospodarske traforine v Alžiru ih pžedihEal razdelitev vse zemlje med alžirske kmete.
Alžir in njegovi problemi so v središču francoske predvolilne kampanje. Govotrice o vpoklicu nov.ii rezervistov za Afriko so dvignile val nezadovoljstva v javnosti. Razen komunistične partije pa nobena francoska stranka ni voljna ugoditi zahtevam alžirskih upornikov in nacionalistov za priznanje neodvisnosti. Francoske politične stranke niso enotne samo glede načina, kako do-
»Hindu« piše, da io »Izveatija« objavila članek, ▼ katerem j» zapisano, »da je sovjetski obisk razburil Američane, ker je pokazal, kdo so resnični prijatelji Azije in kdo se samo dela prijatelja, da bi dosegel trgovske koristi«. Moskovska »Pravda«, piše dalje časopis, primerja gospodarsko pomoč Vzhoda in Zahoda in pravi med drugim, da ponujata »Amerika in Velika Britanija pomoč, za povračilo pa zahtevata eodelovanja pri napadalnih blokih ali posebne prednosti za imperialistične monopole«. Indija Je, odgovarja »Hindu«, dobila v zadnjih letih od Amerike pet sto milijonov dolarjev, Indonezija pa okrog sto milijonov. Nobena izmed njiju se ni pridružila niti napadalnim blokom niti ni podprla imperialističnih monopolov.
fetali, ladjami. Britanske oblasti so stroge. Vsakogar, ki ga zasačijo, preženejo nazaj, nekatere v njihovo smrt. Ne gre, da bi «e zamerili Arabcem, ki po pravici zahtevajo, naj ostane Palestina, kakršna je — od križarskih vojn naprej so Arabci zakoniti prebivalci teh krajev. V Palestini vre, tokrat drugače. Zidovske organi-
■	MB» MA UH»
«• w n.vi*i ntit Mrk/ff, /
m mti mem ^
seči mar v štirih alžirskih okrožjih, ki jih imajo za eettavni del francoskega ozemlja.
Vodilni maroški koalicijski stranki — Istiklal in demokratska strank« neodvisnosti sta imeli danes zelo oster «por o vplivu maroških sindikatov. Ta spor je bil hkrati znamenj« se začetek političnih bojev pred bližnjimi volitvami za prvo maroško skupščino. Sedanja koalicijska vlada je sestavljena na temelju splošnega zastopstva in medsebojnih dogovorov med političnimi strankami. Njena naloga je, pripraviti prve svobodne volitve, ki naj bi bile mesec dnj po končanih novih pogajanjih med Francijo in Marokom o bodočem položaju tega francoskega protektorata. Razgovori se bodo začeli v Parizu konec januarja. Istiklal ln demokratska stranka neodvisnosti sta se srprli za vpliv v uniji maroških delavcev, v kateri je organiziranih 150 tisoč članov. Ugled maroških sindikatov je posebno narasel po razpustu sindikalne organizacije francoske generalne konfederacije dela, ki je priporočila svojim članom, naj pristopijo k maroški uniji. Demokratska stranka neodvisnosti trdi, da je sindikalna unija sedaj pod nadzorstvom stranke Isiti-klala in da noče sprejeti v sindikat članov demokratske stranke. Istiklal pa trdi, da zahteva demokratska stranka neutemeljeno udeležbo v vodstvu sindikatov, ki so se tesno povezali z vodstvom Isitiklala že v času hudih bojev za maroško neodvisnost.
»Seveda m ne zavzemamo za ameriško politiko, ki ni zmeraj po našem okusu, kakor to tudi ni sovjetska. Vzlic temu pa skuša Indija biti v prijateljstvu z
Vlentian, 26. dec. (AFP —Reuter). Enote Patet Laoa in pristaši Severnega Vietnama so včeraj napadli volilno središče Muorag Pen, 30 km od mesta Sam Neua. Obe strani ata imeli več mrtvih.
Včeraj so bile v Laosu volitve za prvo laoško narodno skupščino. Končni volilni izidi n« bodo znani pred četrtkom. Po doslej znanih izidih je stranka nacionalne unije princa Suvanavonga v vodstvu. Ostale kandidate so predložili nacionalna progresivna stranka Don Sahoriita, p red-
uci je «o rop®« T akcijo, nered «ledi neredu in nobena racija, ki jih brkinsko vojaštvo prireja vsak dan, ne pomaga. Toda toka beguncev, alti priseljencev ne morejo popolnoma ustaviti Položaj postaja neznosen in treba je nekaj ukreniti.
(LETA 1948)
Gene rajna skupščina OZN razpravlja o Paflegoim. Velesile so izdelale načrt, ki bo po njihovem mnenju prav vsakogar zadovoljil. Volk bo sit in koza cela. Palestino bodo razdelili na dva delo, židovskega m arabskega. Potem bo pač vse v redln, Židje bodo imeli svojo državo, Arabcem pa se ne bo treba umikati. Toda zgodi se drugače. Koma j ie Izrael dobro ustanovljen — o arabski Palestini je vse nho: ta del Palestine priključijo Jordaniji
—	napadejo mladi Izrael arabske države. kii resolucije OZN o raz-didlitvi Palestine niso priznale. Pohod, ki naj bi Žide vrgel v morje, pa 6e konča zelo klavrno. Izraelska armada je bolje oborožena, pa tudi bolje pripravljena. Tisoči in tisoči Zidov, ki so se naučili vojaških spretnosti v naj-razffičnejSh armfcdah Evrope, imajo prvič pred «eboj jasen cilj. Tudi odlično n vež bana arabska legija ne more obrniti vojne sreče na arabsko stran. Po porazu egiptovskih čet v NegevAi dolini »o eavirainflai pripravljeni skleniti premirje. Odposlanec OZN, pravnik iz ZDA, Ralph Bunch posreduje in demarkacijske črte sedaj označujejo, kje so biti zadnji položaji, ko je bffla ie vojna.
XXX
Tara«! si je pribor® «voj prostor na soncu, toda sredi nepomirljivih sovražnikov.
Arabci so spoznali, da je sredi n jihovega ozemlja nastala država, ki je ne bo tako lahko odpravki
—	najbrž nikoji.
Od tedaij je mtnülo sedem dolgih let. V tem času se položaj na izraelsko - arabskih mejah ni nikdar popravil, odnosi so vedno enako naperi ln večkrtut je le •afe outujkalo, da oi rbmhcia
Zgodovina tega resnega prevrata je zelo nenavadna. Organizacija mladih oficirjev patriotov in po prepričanju antikolo-nialistov v tistem času sploh ni nameravala izvesti udara. Njihov načrt je bil, da prevzamejo
vsemi, in prav bi bilo, če bi se spomnili, da se je Nehru poslovil od sovjetskih voditeljev z besedami, da si želi Indija prijateljstva vseh in da prijateljstvo z enim! ne more biti v škodo drugim. Predstavljati eno stran kot Izključnega prijatelja Azije se nam zdi spričo tega neresno«.
lednlka vlade, stranka neodvisnih Sananikona in demokratska stranka. Pravijo, da bo nova vlada verjetno koalicija dveh ali več omenjenih strank.
V zadnjih dneh je bilo v Kambodži več spopadov med vladnimi silami in disidenti. Upornika so imeli 20 mrtvih.
Prešnjd teden sta se spopadla bataljon južnovdetnamske vojske in polk poveljnika verske ločine Hoa Hao. Južnovieitnam-ska vojska je imeli 60 mrtvih in ranjenih in Je izgubila precej orožja.
odkrita vojn*. Vse to kljub posredovalcem, dobrim nasvetom z najrazličnejših strani, pa rudi kljub Škodi, ki jo povzroča takšen položaj tako Arabcem kor Izraelcem. Zakaj?!
XXX
Amboi imaijo pač dovolj vzrokov za svoje sovraštvo. Devet «o tisoč njihovih rojakov je morajo bežati iz Palestine in se naseliti v arabskih državah. Okoli pol milijona jih je samo v Jordaniji, ki sama še .zdavnaj n| dovoli) bogata, da bi jih vzdrževala. Vsi ti ljudje živijo v eni sami .veri: da bo prišel dan, ko Izraeda ne bo več in se bodo lahko vrnili na svoje domove. Od mililftna beguncev jih je samo okoli sto tisoč, ki so si poiskali delo in se vključili v življenje sosednjih držav. Vsi drugi živijo v taboriščih, (pod šotori in pločevinastimi barakami. Zanje skrbijo posebne agencije OZN. Vsak begunec dobi hrane za 1600 kalorij na dan ter zdravstveno oskrbo. Tako živijo že sedem let. Vsak večer, ko zaide sonce, se zberejo okoli tabornih ognjev in govorijo samo o eni stvari: o dnevu, ko se bodo vrnili domov, tja čez mejo, ki je v večini primerov komaj nekaj desetin kilometrov od taborišč.
Toda tjegundi s|o samo en vzrok «ovrašrva, ki ga čutijo Arabci do Izraela. TudS ni glavni vzrok žariščevanifa in sovraštvo, ki žraa svoje korenine v zgodovini io ki ga čutijo vedno in povsod muslimani do Davidovih potomcev. Sovraštvo je možno razlagati tudi z bojaznijo, z bojaznijo ki precej zavisti, s katero spremljajo vlade arabskih držav gospodarski raz volj Izraelu, njfeggvo rastočo moč in organiziranost, — Vprašanje je, kaj bi »e zgodilo, če bi arabske države preklicale «voj bojkot in začele z Izraelom rodno trgovati. Vprašanje namreč, ali ne bi podjetni Izraelci prevzeli njihova tržišča in po gospodarski ,plati nadvladali tvojo okolico. Morda seda1! še ne, toda r nekaj letih prav gotovo.
__	PU »fefegu
oblast šele enkrat tega leta, ko bi z rednim napredovanjem v vojski dosegli visoke čine in odgovorne položaje v egiptovski vojski in ko bi državni udar po njihovem mnenju lahko izvedli nekako »od zgoraj«. Neka preiskava, ki jo je. pripravlja! Faruk, da bi očistil vojsko te mlade opozicije, jih je prisilila, da nastopijo pireje in da to store, kakor so pokazali dogodki, dokaj uspešno.
Ko Je prišla do oblasti, je oficirska vlada postopoma prihajala do novih in širših spoznanj, ko so jo dogodki pričeli siliti k reševanju osnovnih problemov dežele. Najprej Je morala razgnati stare politične stranke, ki so bile preveč korumpirane in popolnoma povezane s tujino. Tako je lahko začela izvajati družbene reforme, reforme, ki so izvajalcem dale pravico, da govore o revoluciji v tej stari in hkrati mladi deželi. Te reforme so končno privedle revolucionarni svet ta vlado do prepričanja, da Je za Egipt edina možna rešitev — graditev socialistične družb«.
ZEMLJA IN VODA
Kralj Faruk ta manj kot 1500 veleposestnikov so imeli v Egiptu v svojih rokah največji del obdelovalne zemlje. Nad 86°/o kmetov sploh ni imelo zemlje, temveč so delali na veleposestniški zemlji pod zelo težkimi pogoji. Ker Je Egipt poljedelska dežela, je jasno, kakšen problem so bili taki lastninski odnosi. Revolucionarna vlada je že 9. septembra 1952 sprejela zakon o agrarni reformi, s katerim je bila posest omejena v načelu na 200 fedanov (84 ha) in na osnovi katerega so brezverni Jaši začeli dobivati zemljo.
Hkrati je vlada dajala novim zemljiškim posestnikom na razpolago stroje ta gnojila. Z ustanavljanjem zadrug, v katere so, hkrati z razdeljevanjem zemlje, vstopali kmetje-felahi. je nastajala proizvodna organizacija, ki nadzira proizvodnjo in daje državi možnost ne samo nadziranja kultur, ki jih sade, temveč tudi nad načinom in obsegom poljedelske proizvodnje.
Vendar pa samo agrarna reforma ne rešuje vseh osnovnih problemov egiptovskega poljedelstva. Predvsem Je treba upoštevati, d« v Egiptu na okrog 6 milijonov hektarov obdelovalne zemlje živi okrog 23 milijonov prebivalcev, katerih število se vsako leto poveča za okrog
500.000.	Zato je Egipt prenaseljena dežela ter je bila vlada prisiljena truditi se za povečanje obdelovalnih površin. Teoretično gledano, so te možnosti neizčrpne, ker je devet desetin zemlje nenaseljena in neobdelana puščava. Praktično pa to pomeni osvajanje novih puščavskih površin z modernimi tehničnimi in kemičnimi sredstvi.
Gospodarski svet vlade je naredil načrte za tako ofenzivo
Saedov govor v Vrhovnom sovjeta
Moskva, 26. dec. (AFP). Na zasedanju Vrhovnega sovjeta je govoril «udi Mohamed Saed, vodja perzijske parlamentarne delegacij«, M Je na obisku v Sovjetski zvezi. Saed Je omenil prijateljske zveze med državama ta poudaril pomen obiskov ta stikov med voditaimd ljudmi Izrazil je upanje, da bodo sovjetski poslanci prišli na obisk v Perzijo in se prepričali o prijateljskih namenih Persi j cev do Sovjetske zve««. Na koncu Je izradi prepričanje, da se bosta lian ta Sovjetska zveza vodno tradii! za notar na «rata.
ta ta se je že začela zahodno od delte Nila: v nekaj prihodnjih lotih bo tu okrog poldrugi milijon hektarov plodne zemlje. Sicer ta tempo ni zadovoljujoč, toda zaenkrat ga ni mogoč« pospešiti že tudi zaradi tega n«) ker ni mogoče zagotoviti potrebnih količin vode z obstoječim namakalnim sistemom. Z izvedbo načrta velikega jezu, ki ga bodo izgradili južno od Asuan* v zgornjem Egiptu ta ki bo po zadnjih vesteh, kakor kaže, postal resničnost, bi prišl; do potrebnih količin vode za znatno povečanje obdelovalnih površin.
KOVINE IN STROJI
Revolucionarna vlada Je v preteklih letih prišla še do drugega pomembnega sklepa, ki ga že izvaja. To je sklep o graditvi industrije v Egiptu. V preteklosti Egipt razen nekaj tekstilnih tovarn in podjetij a* predelavo prehrambenih proizvodov skoraj ni imel industrijo. Vsa ta podjetja so seveda v privatnih rokah ali pa so popoln* ali delna last tujega kapitala.
Nova vlada j« Izdelala načrt« za zgraditev ne velik«, toda z* Egipt pomembne tako Imenovane bazične industrij« in gotovega števila električnih central. Zgradili «o že rafinerijo nafte, grade prvo jeklarno (260.000 ton jekla letno), zgrajenih je nekaj podjetij vojne industrije itd. Vsa ta nova podjetja gradi vlada s svojimi sredstvi, bodisi popolnoma ali delno, vendar p« vedno tako, da ima popolno nadzorstvo nad njimL
ZDRAVNIKI NA VASI
Pomembne uspeh« poleg teh
v kmetijstvu je Egipt dosegti na socialnem področju. Dosegli so Jih s programi tako imenovanih socialnih centrov, ki jih grade po vsej državi ta a katerimi se prvič v dolgi zgodovini Egipta zdravnik približuje vati in modema znanost pričemj« neposredno vplivati na delo egiptovskega felaha.
Socialni centri, ki jih bo okrog 900, ko bodo vsi d ograj end, bo ustanove, ki imajo ambulant«, male »tata« zdravstvene razstave, bolnišnice in posvetovalnic« za matere, drevesnice in ople-menjevalne živinske postaje, delavnice, šole in še nekaj podobnih ustanov, M so potrebne za zboljšanje življenja na vasi. Ve* ta program se bo nekaj let finansiral s sredstvi nacionalizirane imovine bivšega kralja Faruka.
Poleg socialnih centrov obsega program egiptovske vlade J« vrsto drugih ukrepov, kakor j« n. pr. gradnja bolnišnic po mestih, gradnja delavskih stanovanj itd. Posebno važen je program, po katerem bo morala v prihodnjih letih vsaka egiptovska vas dobiti pitno vodo. Ljudje v naših krajih si mnogokrat ne morejo predstavljati, kako težko je v puščavski deželi zagotoviti pitno vodo in v koliko tak ukrep zmanjšuje možnost širjenja vrste nalezljivih bolezni.
PRED USTANOVITVIJO PARLAMENTA
Ko je razgnala stare politične stranke, se je vlada lotila ustanavljanja vsenarodne politične organizacije, ki nosi naslov »osvobodilno gibanje«. Obiskovalec, ki prihaja iz Evrope, ne more takoj videti, kako Kroka in vsenarodna je postala ta organizacija, če jo primerja z organizacijami, kakršnih smo vajeni pri nas. Vendar pa Je revo-lucionarni svet le na ta načta lahko rešil vprašanje ustvaritve zdravega političnega položaja ta povezave ljudstva ■ cilji revolucije.
Po nekaterih izjavah je Vlada pripravljena v začetku prihod njega leta ustanoviti parlament ta preiti na nekako obliko klasičnega parlamentarizma. Vendar ni nobenega dvoma, da bo to parlamentarno življenje nosilo pečat egtatovrfce stvarnosti ta verleteo je. da bo ostal na onložata revolucije. kakor je dejal	Vniota* ’ucoriovaTiskih
v'^-'srjee, U ga je leto« oM»
Vojna all mir?
Polemika z »Izvestfl«
Indijski tisk ni zadovoljen s pisanjem sovjetskih časopisov o obisku Hruščeva in Bulganina — Indija skuša biti v prijateljstvu z vsemi
NEW DELHI, 28. de«. (Tanjug). M lui raški časopis »Hindus« se Je ▼ davlšnji številki dotaknil »pojavov, ki M utegnili velik pomen obiska sovjetskih državnikov spremeniti v povod za hladno vojno«. Hkrati omenja, da »e ne strinja s nekaterimi članki v sovjetskih časopisih v averi s tem dogodkom.
NEMIRI IN SPOPADI V VIETNAMU
Železarna v Ravnah
po starem in po novem
Vodstvo železarne v Ravnah na Koroškem Je bulo eno od prvih tovarniških vodstev ▼ severni Sloveniji, ki Je takoj po beograjskem posvetovanju pri predsedniku Titu in po sklepih
IV.	plenuma Zveznega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije samokritično analiziralo svoje napake v proizvodnji in investicijski dejavnosti in sprejelo vrsto ukrepov za prehod na smotrnejši način gospodarjenja. Na upravnem odboru in na delavskem svetu so se takoj zedinili, da je prva naloga delovnega kolektiva v sedanjem obdobju boljše in racionalnejše izkoriščanje že zgrajenih kapacitet v količinskem in kakovostnem pogledu. Ugotovili eo, da so vsa dosedanja investicijska dela opravljali v neto živčni napetosti, brez prave predhodne ekonomske analize, brez zadostno preštudiranih načrtov in dostikrat brez detajlnih načrte/. Prav tako so se pojavljale tudi napake v proizvodnem procesu, s čimer 'e delno trpela tudi proizvodnja ln boljše Izkoriščanje razpoložljivih kapacitet.
S posebno pozornostjo so proučili in sprejeli vrsto ukrepov na razširjeni seji upravnega odbora in na konferenci vodilnega kadra v podjetju. Obe konferenci so sklicali z namenom, da bi analizirali sedanje stanje v podjetju in omogočili do konca leta izpolnitev plana. Značilno je, da je vodstvo podjetja bilo zelo samokritično ter je ob tej priložnosti navajalo podatke, o katerih v drugih tovarnah le redko izvemo iz ust posameznih tovarniških voditeljev. Poglejmo si njihove podatke, ki so povzročili zaskrbljenost ravenskih fuždnarjev. V tretjem četrtletju so plan blagovne proizvodnje, od izpolnjevanja katerega so odvisni potrošniki, količinsko izpolnili le z 72.3 odstotki, medtem ko je produktivnost dela padla za 20 odstotkov. Izmeček se je povečal od 8,02 v letu 1954 na 10,0 odstotka v letošnjem tretjem četrtletju. Samo v septembru so zabeležili za okrog 53 milijonov dinarjev izmečka. Tudi izgubljeni delovni dnevi zaradi obratnih nezgod so se znatno povečali, saj so kljub zmanjšanju števila nezgod izgubili v tretjem četrtletju 5,796 delovnih dni napram 4328 v letu 1954. Vzroki za takšno stanje so bili tudi v objektivnih težavah, ki jih tovarna ni mogla predvideti. Surovine niso bile kvalitetne, pomožni material večkrat ni ustrezal potrebam tovarne, medtem so težko nabavljah dobro ognjevzdržno opeko. Ciani delovnega kolektiva so posvečali premalo pozornosti varčevanju z električno energijo ter so kljub pomanjkanju premoga včasih nekoristno uporabljali plin. Podjetje pa je kljub tem pomanjkljivostim, bi jih zasledimo tudi v drugih podjetjih v severni Sloveniji, finančno dobro uspevalo in ustvarjalo dobiček ter celo ekstra-dobiček. V tovarni se dobro zavedaijo, da so jim to omogočile visoko postavljene cene njihovih izdelkov.
Za izboljšanj« položaja to
vpeljali ostrejši kurz discipline, ki ga čuti ves kolektiv od direktorja do zadnjega nekvalificiranega delavca. Sklenili so, da bodo s pravilnim normiranjem dosegli osemurni detovni čas, odpravili postopanje po tovarni, uvedli varčevanj« i surovinami in pomožnim materialom, Izboljšali kvaliteto izdelkov, zmanjšali prekomerne zaloge, vzgojili čut odgovornosti pri uporabi proizvodnih naprav, zmanjšali število nezgod ter predvsem Izboljšali organizacijo dela in modernizirali tehnološki proces. Za predčasno odhajanje z delovnih mest so določili finančne sankcije za vodilno tehnično osebje in za delavce. Revidirali bodo norme In akorde bi so se v pra-
gefck v podjetju Je odgovoren, da bodo vai zrakovodl v podjetju zatesnjeni. Kaluparake stroje, nahdjalnike, čistilne in brusilne »troje na zračni pogon bodo v primeru netesnostd popravili oziroma zamenjali. Prav tako bodo popravili oziroma zamenjali gorilce na ognjiščih v jeklarni, ker se zamenjava izplača že v enem letu. Tl energični ukrepi vodstva ravenske železarne so pokazali v zadnjem tromesečju letošnjega leta razveseljive in nepričakovane rezultate v izboljšanju proizvodnega procesa, v boljši delovni diecdpldnl in v izpolnjevanju družbenega plana,-Doslej smo govorili 1* o bolečih točkah ravenske železar-
ksi pokazali kot nerealni. Za zmanjšanje Izmečka med proizvodnjo bodo pregledali zaostale tehnološke procese in jih primemo izboljšali. Izboljšanje tehnološkega procesa bodo poživili z radonaJizatorskimi tn novatorskimi predlogi. Vsakemu posamezniku, ki bo zakrivil izmeček. bodo odtegnil! vse dotlej opravljene ure, ne pa samo ure za operacijo dela, v kateri se je izmeček pojavil. Ostre ukrepe so organi delavskega samoupravljanja predpisali tudi za varčevanje z energijo. Ener-
ne. Zato bo prav, če povemo tudi nekaj besed o njenih uspehih v investicijski dejavnosti. V desetih letih po osvoboditvi so v industrijske objekte investirali 2 milijardi 975 milijonov dinarjev. Brutto produkt železarne se je v tem obdobju povečal od 1 milijarde 195 milijonov din na 7 milijard. Treba je poudariti, da daje vsak vloženi dinar 1,95 din letne vrednosti brutto-produktai V objekte družbenega standarda so investirali 828 milijonov dinarjev. Zgradili so 248 družinskih stanovanj, dva
samska domova z 280 ležišči ln s krediti podprli gradbeno iniciativo 60 delavcev pri gradnji družinskih stanovanj. Prav tako je letos še v gradnji 28 družinskih stanovanj, ki Jih gradijo delavci in nameščenci železarne. Od objektov družbenega standarda so letos dogradili dva četvorčka s skupno osmimi družinskimi stanovanji ter nadaljevali dela na dograditvi stanovanjskega bloka 14 in vrstnih hiš, hotelskem traktu, transformatorski postaji ln na nekaterih drugih objektih. V investicijski dejavnosti na objektih kapitalne graditve ao letos zaključevali dela pri 10 tonski obločni peči, novi čistilnici, vodovodnih napravah, prizidku in skladišču laboratorija in pri nekaterih drugih objektih. Prav tako so letos v zaključni fazi dela pri gradnji nove livarne, ker stara ni več ustrezala. Zaključujejo dela pri pripravi livarskega peska, livno progo, bunkerje In mize v Jed-raml in podobno. Prav tako urejajo mehanizacijo za modelni pesek in pralne ter sušilne naprave za ventilacijo lope.
V zvezi z novim načinom gospodarjenja «o ugotovili, da je dosedanji način distribucije in vplinjevanja zelo neekonomičen, ker kisik dovažajo iz Ruš v steklenicah, medtem ko acetilen proizvajajo na 5 do 8 krajih. Pri razmišljanju o tem problemu so našli koristno in ekonomsko upravičljivo rešitev. Posedujejo namreč že rabljeno veliko napravo za proizvajanje acetilena in velike posode za prevoz kisika ter celo kompresor za kisik. Te naprave bodo namestili v posebnih zgradbah, ld bodo opremljene po vseh varnostnih predpisih. Prav tako bodo morali rešiti problem črpalne postaje za Industrijsko vodo, ker sedanji črpalki zaradi fizične izrabljenosti povzročata zastoje v preskrhi z Industrijsko vodo pri važnih agregatih, parnih kotlih in Siemens Martinovih pečeh.
K.	M.
CLTCB Ml BižUUPI
Ravennski mozaiki
Zadruge področja so
mariborskega prema o odkupile
Maribor je sicer znan kot izrazito industrijsko središče. Vendar pa ne gre zapostavljati proizvodnje njegovega kmetijskega dela, ki bi lahko odločilno vplival na preskrbo prebivalstva zlasti s sadjem, povrtnino in živilskimi proizvodi. Saj obsega samo občina Center 3.810 ha kmetijske površine z 913 ha sadovnjakov, 855 ha njiv, 843 ha pašnikov itd. Živinoreja je osnovna kmetijska panoga, zlasti je važna govedoreja in proizvodnja mleka glede na potrebe mestnih potrošnikov. V občini Center redijo kmetje in zadruge skupaj 2.412 kom. goveje živine, 2,722 svinj, 279 konjev in 12.638 komadov perutnine.
Kako pa se odraža kmetijska proizvodnja s teh površin v preskrbljenosti mestnega prebivalstva? Vedno znova ugotav-
V kakšnem duhu?
Vsak delavec ali uslužbenec, ki Je zaradi svoje zaposlitve primoran posluževati se prevoza z vlakom na delovno mesto in nazaj, mora, predno dobi vozno legitimacijo za nakup mesečne vozovnice, Izpolniti izjavo naslednje vsebine.
Podpisani prosilec mora navesti podjetje, ki ga zaposluje in svojstvo svoje zaposlitve. Dalje mora navesti, da v kraju službovanja nima stanovanja niti za sebe, niti za druž no in da je vezan na vsakodnevno potovanje z vlakom v službo in nazaj. Prav-tako mora prosilec Izjaviti, da so mu znane določbe potniške tarife ter, da se zavezuje, da bo poravnaj vse neupravičene vožnje za vse dni nazaj po normalni cen!, z dodatkom 200 din za potovanje tja in nazaj.
Podjetje, kjer je prosilec zaposlen pa mora potrditi naslednje:
»V svesti svoje materialne soodgovornosti pri morebitni zlorabi legitimacije K-19 potrjujemo, da so navedbe zgoraj podpisanega in pri nas zaposlenega
uslužbenca resnične ln da v (n. pr. Ljubljani) nima stanovanja, zaradi česar se mora vsakodnevno voziti v službo.
Poleg tega mora pros lee tako Izjavo naipisatl sam in Jo dati v potrditev podjetju, kjer Je zaposlen. Formularja, ki bi ga za nekaj dinarjev vsakdo rajši ku-
pil.	kot pisal, ni.
Koliko Je taka izjava potrebna, pa kaže sama legitimaclia, ki Jo prosilec dobi. Ljudski odbor kraja, kfer prosilec stanuje, mora na označenem mestu potrdi*!, da lastnik legitimacije stalno prebiva v označenem kraju. Na drugem mestu legitimacije pa mora potrditi podjetje, da Je pros:lee v podjetju resnično zaposlen. Vsak mesec pa mora podjetje še posebej potrditi, da se prosilce v dotlčnem mesecu še nahaja v službi. Ce se ne nahaja več, mora prosilec podati novo telavo, nakar se ve* postopek, kot Je opisan zgoraj, ponovi. In če W nekdo naprmer trikrat T enem letu spremenil delodajalca,
V.	trikrat podaj telavo, trikrat dobil novo legitimacijo tn plačal pato na ljudskem odboru tudi trikrat po *** dinarjev, MHoor kot takso za potrditev legtlšuiacsjt pobira ljudzkl odbor.
Kot «o vidi, gr« «a dvakratne
potrjevanje Istih dejstev, ker Izjava in legitimacija v bistvu potrjujeta iste stvari. Vse to kaže, da železniška uprava zahteva tako izjavo, ne zaradi tega, da b ugotovila ali nekdo v resnici stanuje tu ali tam, in ali Je nekdo resnično zaposlen v tem ali onem podjetju, temveč predvsem zato, da bi na koristnike mesečnih vozovnic in na podjetja, kjer so delovni ljudje zaposleni, vršila še posebni moralni pritisk.
Čemu namreč naj bi potem prosilec moral še posebej izjavljati, da so mu znane potniške tarife na železnici in da se zavezuje poravnati železniški upravi stroške za vse neuprav:čene vožnje za vse dni nazaj po normalni ceni z dodatkom 200 dinarjev za potovanje tja In nazaj?
Vsakdo namreč, ki bi neupravičeno uporabljal mesečno vozovnico, bi moral tudi brez take izjave — ne da bi se kakorkoli zavezoval poravnati stroške za neupravičene vožnje — povrniti železnici nastalo škodo, če bi kontrolni organi železnice odkrili zlorabo mesečne vozovnice oz. legitimacije.
Cernu naj bi sicer dalje podjetja potrjevala — »v svesti svoje materialne soodgovornosti pri morebitni zlorabi legitimacije K19«, da so navedbe pri podjetju zaposlenega prosilca resnične In da prosilec n. pr. v Ljubljani nima stanovanja ?
Menim, da Je verodostojnost podatkov zadostna, če potrdi ljudski odbor na legitimaciji prosilca stalno bivališče. In če prav tam potrdi tudi podjetje, da se prosilec resnično nahaja pri pod-JetiJjn v službi ter, da moreb tna zloraba legitimacije ni izključena, če prosilec tudi predloži zahtevano Izjavo.
Mislim, da led v ovnovi zahtevane izjave globoko nezaupanje žeJeznlce os. njenih organov do vseh ljudi In do podjetij. Ne verjamem, da bi bUl talko daleč, da M h'k> to, kar železnica zahteva, tud! v resnici potrebno. Smatram, da Izjave take vsebine, kot Je opisana spredaj, prikazujejo dejansko poštenost naših ljudi v veliko slabši lud, kot pa v resn'ci Je ln da škoduje ugledu naše draBbene ureditve, ker, objektivno vnete, povrttčujejo orl-mHČv’nesn v odnosOi med našimi lardati. Te pa *e ad idi pontta-
**«.	r. z.
ljamo, da je tržnost kmetijske proizvodnje nezadostna in da kmetijski proizvajalec prideluje predvsem za lastno prehrano. Od tod izvira tudi premajhno prizadevanje za večje hektarske pridelke, za intenzivnejše sadjarstvo ter za dvig mlečnosti. Povprečna molznost pri kravi je izračunana na 13001 mleka, kar je zelo nizko glede na mlečnost pri naprednih kmetovalcih.
Sadjarstvo je dajalo nekoč največ od celokupnega narodnega dohodka. Zadnja leta pa proizvodnja občutno pada. V občin) je sicer nad 111.000 sadnih dreves. potrebno pa jih bo nad
30.000	posekati, ker so prestara. Podobno je z vinogradi, katerih nad tri četrtine je starih več kot 30 let. Obnavljali pa so doslej vinograde le v socialističnem sektorju kmetijstva. Precejšnjo škodo povzročajo v kmetijstvu tudi razni škodljivci in rastlinske bolezni.
Čeprav imajo kmetje prav na področju mesta Maribor izredno veliko možnosti za napredek kmetijske proizvodnje, teh možnosti ne izkoriščajo. Tu mislimo na ugodnost pedološke analize zemlje v Kmetijskem inštitutu, praktično uporabo rezultatov poizkusov z umetnimi gnojili in semenskimi sortami, organiziranega zatiranja škodljivcev in bolezni, organizirane mlačve žitaric, čiščenja in razkuževanja semen, skratka vseh strokovnih in znanstvenih izsledkov za obdelavo zemlje in povečanje kmetijske proizvodnje, česar kmetje v oddaljenih področjih nimajo v tolikšni meri na razpolago.
Prav v tem je v veliki meri vzrok za nizke donose v kmetijski proizvodnji na področju mesta in bližnje okolice. Mnogo bolj kot sama kmetijska proizvodnja se odraža na trgu proizvodnja vrtičkarjev. Ta krije dokajšen del potreb trga po vrtninah in zgodnjem sadju. Proizvodnjo teh bo potrebno v bodoče še bolj usmeriti v ze-lenjadars tvo.
Del krivde za majhno udeležbo kmetijske proizvodnje na mariborskem trgu nosijo tudi kmetijske zadruge. Te bi morale biti v prvi vrsti odkupovalec kmetijskih pridelkov in skrbeti za potrošnike v mestu. Dejansko pa so bile le posrednik med industrijo in kmetom. Prodajale so industrijske predmete kmetom v večji meri kot pa kmetijske pridelke mestnemu prebivalstvu.
Zadruge v Mariboru in bližnji okolici odkupujejo le sadje, sadjevec, vino, živino in les. osta-Mh pridelkov pa doslej skorajda ct*o odkupovale. V letošnji sezon; so kmetijske zadruge odkupile vsega £11.360 kg jabolk,
1 vagon sadjevca, vagon vina in 900 m* tehničnega lesa. Odkup je bil minimalen in so mnogi kmetje svoje pridelke vskladi-ščili (zlasti sadje) ter čakajo ugodnejših cen. To se pravi, da so se poslužili vseh ugodnosti regresov, dobivali sredstva zastonj, iskali pa prosti trg, da prodajo svoje pridelke po čim-višjih cenah.
Glede na tako stanje bi bilo prav, da bi kmetijske zadruge za svoje usluge pogodbeno vezale kmete glede količin in rokov pridelave kmetijskih pridelkov. Dosedanji regres in dej atze, ki jih j družba dajala kmetijstvu, da bi vzpodbudno vplivala na dvig kmetijske proizvodnje, niso rodili zaželenih sadov, čeprav so bili precejšnji. Samo na področju občine Center so bili kmetje deležni v letu 1954 blizu 7 milijonov din regresov in subvencij. V to vsoto niso všeti brisani davki, subvencije za odstranitev tuberkulozne živine in razne druge olajšave, ki so bile dane kot nekakšna socialna pomoč kmetom, da bi se vzporedno s povečanjem kmetijske proizvodnje izboljšal tudi življenjski standard na vasi, tako v zadrugah, kot pri zasebnih kmetovalcih. Kaže pa, da se življenjski standard na vasi občutno izboljšuje, z njim vred pa ne raste kmetijska proizvodnja v korist vse skupnosti, všlevši tudi kmete na vasi. Kmetje bodo vsekakor morali pokazati več zanimanja za naprednejše metode kmetovanja in odločno kreniti po poti napredka, ker le v skupnih naporih kmeta in industrijskega delavca je jamstvo za boljše življenje vseh.
(Jp>
STARSI1
Najlepše novoletno darlo za vaše otroke Je knjiga
MLADOST V BOJU
Dobite Jo v Cankarjevi založbi v Nebotičnika za ceno 300 din vezana v plat. no.
Bole, zavodi, organizacije
Knjiga MLADOST V BOJU Je najlepše novoletno darilo. Dobite Jo le v Cankarjevi založbi v Nebotičniku ali pa pri Izdajatelju Klab »Kosmač* Klemenc« Ljubljana, Zl-bertova 27 za ceno 300 din vezana v platno.
ORGANIZACIJE LJUDSKE MLADINE
Se danes naročite knjigo MLADOST V BOJU, ki O-pisuje borbo mladinskega aktiva v Ljubljani v letih NOB. Knjigo dobite v Can. karjevi založbi v Ljubljani ali pa pri Klubu »Koa. m ač-K Irm m c«, Ljubljana, 2lbertova *7.
1
!
Ravenna, meato ob zahodnih
obalah Jadranskega morja, utrdba v lagunakem močvirju, kjer je v zadnjih krčih umiralo v 5. stoletju Zahodnorimsko cesarstvo, mesto zmagovitega gotskega kralja Teoderika in od srede 6. stoletja dalje za dve sto let bizantinski eksarhat, mesto velike zgodovine in velike umetnosti v vozlišču rimsko-heleni-stične in zgodnje bizantinske kulture, mesto smrti in Dantejevega groba in mesto svetlobe, ujete v steklenih kockah mozaikov, ki so njena slava nič manj kot njena zgodovina. Prav za-radi teh umetnostnih spomenikov je Gregorovius nekoč zapisal, da Je Ravenna za pozno-I rimski, gotski in bizantinski čas to, kar so Pompeji za čas prvih rimskih cesarjev.
Med številnimi poznoantični-mi in zgodnjesrednjeveškimi arhitekturami slovi najbolj sedmorica tistih, ki jih krase mozaiki, nastali v 5. in 6. stoletju. Najprej je tu na zunaj skromna, znotraj pa slikarsko bogata stavbica, namenjena za zadnje počivališče hčere in sestre rimskih cesarjev, nesrečne Galla Placidije iz srede 5. stoletja; približno ob istem času, morda le nekaj let kasneje, so nastali mozaiki v San Giovanniju in Fonte — krstilnici pravovernih, na te pa se spet naslanja mozaični okras arijanskega bapti-sterija iz začetka 6. stoletja. Le malo pred tem so zažareli mozaiki na oboku nadškofijske kapele sv. Andreja in ob koncu ostrogotskega gospodstva, v drugi četrtini 6. stoletja, je neki ravenski mozaicist začel krasiti stene srednje ladje S. Apollina-ra Nuovo, pa se še pred koncem dela moral umakniti mojstru, ki so ga že zmagoviti Bizantinci poklicali, da je upodobil v steklenih kamenčkih procesiji mučencev in mučenk, ki se z zastajajočim korakom bližata oltarju. Najslavnejši pa so gotovo mozaiki iz srede 6. stoletja v cerkvi S. Vitale, posebno zaradi obeh »panatenejsklh« sprevodov bizantinskih veličanstev, ceearja Justiniiana in cesarice Teodore, ki ju poznamo iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, kajti prav te upodobitve stoje ob zibeli kasneje tako pomembne bizantinske umetnosti. Zadnjo skupino mozaikov pa srečamo že izven ravennskega obzidja, v S. Apollinare in Classe, ki jim je poduhovljeno simboliko rodila sreda 6. stoletja.
Ravennski mozaiki spadajo med največje dragocenosti evropske umetnosti. Videti jih v originalu, pomeni resnično doživetje. Ne gre samo za občudovanje tehnične strani, ki je terjala od »slikarja« mnogo potrpljenja, ko je kamenček za kamenčkom — ali bolje, lesketave steklene kockice vseh barvnih odtenkov in še zlate po vrhu vtikal v mehki omet, tako da druga drugo dopolnjujejo v skladnosti celotnega izraza sli-
0b petdesetletnici Ljubljanskega Zvona
Pod pokroviteljstvom predsednika Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev tov. Ivana Regenta bo pevski zbor Ljubljanski Zvon v sredo 28. t. m. s koncertom proslavil petdeseto obletnico svojega delovanja. Jubilej, ki ga praznuje Ljubljanski Zvon, je redek in pomemben, prav tako pomembno pa je delo, ki ga je zbor opravljal v petih decenijih svojega obstoja in z njim izpolnil vidno poglavje v zgodovini slovenskega zborovskega petja.
Pevsko društvo, ki se je ustanovile leta 1905, je svoje delo opravljalo v tgžkih pogojih, pa je že pred prvo svetovno vojno dosegilo visoko kvaliteto in jo izpričalo na številnih gostovanjih po Sloveniji, Koroški tn v Beogradu. Iz njegovih vrst eo zrasli taki priznani ln priljubljeni pevci, kot je basist ljubljanske Opere Friderik Lupša. Delovanje zbora je bilo v obeh svetovnih vojnah dvakrat prekinjeno, a ljubezen do naše pesmi in veselje do dela sta člane vedno znova združila v zbor, ki je dosegal za svoje kvalitetne nastope številna priznanja. Sedaj je zb«r vključen v prosvetno društvo Svoboda Ljubljana-Center ln dela pod vodstvom pevovodje prof. Slavka Mihelčiča.
Ob svojem jubileju so Ljubljanski Zvon spominja številnih pevk in pevcev, ki so peli v njegovih vrstah, svojih prizadevnih voditeljev in odbornikov, predvsem pa pokojnega voditelja Zorka Prelovca, ki le posvetil zboru svoje najboljše moči in dosege! njegovo najvišjo kvalitetno raven. V spominskem zborniku, ki ga Je društvo lz-ialo ob svoji petdesetletnici se :e zahvalilo za sodelovanje vsem sedanjim In bivšim članom, v kratkem prikazu svojega dosedanjega dela pa se je spomnilo pomembnejših poglavij lz svoje rgodovine.
K jubileju čestitajo Ljubljanskemu Zvonu pri prijatelji In "uhitelj! lepega petja ter mu žele ie veliko delovnih In usreš-ufii K	B. O.
ke, pa pri tem vendar sleherna
individualno živi v odblesku luči, da gledalec, če se le prestopi, občuti, kakor da je vsa slika vztrepetala, se prelila v novo luč in si nadela novo barvno prevleko. Kar sta pripravljala Orient in klasična Grčija, kar je zorelo v poganskem Rimu — toda vse doslej le kot kamniten talni dekor — to je Ravenna dvignila v monumentalnost in prelila iz kamnitih kamenčkov v steklene, kajti njeni mozaiki pomenijo veličastno izzvenenje sto in stoletne slikarske kulture in obenem napoved nove, srednjeveške. Od mozaikov v mavzoleju Galle Placidije, ki so it popolnoma rimsko-helenistično zajeti in pretopljeni v modro tišino, preko sorodnih, s kar impresionistično vibracijo prepojenih mozaikov baptisterija pravovernih, kjer začutimo še spomine na elksandijsko in sirijsko šolo, do dekoracije nadškofijske kapele, kjer prvič zamenja modro ozadje dematerilizi-rajoči lesket zlata in opazimo že prve glasnike kasnejšega bizantinizma in poduhovljene monumentalnosti, gre ta razvojna pot, ki končno izzveni v tipično »ravennaiških« mozaikih cerkve S. Apollinare Nuovo. Realistične črte se vedno bolj umikajo subjektivni, teološki interpretaciji upodobljenih evangeljskih prizorov in v procesijah svetnikov je mozaicist dosegel z njihovo ritmično razv-stitvijo in slovesnim mirom že klasično sožitje med sliko in arhitekturo. V zlato potopljene figure ljudi in živali v S. Vitalu pa so se s svojo monumentalizacijo dvignile že v kar hieratično veličastnost, ki jo spomin na heraldične vzore perzijske sasanidske umetnosti še bolj stopnjuje. Tu ima mozaična tehnika že psihološki, ne samo likovni naglas. Ali se ob lesketu steklenih kamenčkov in mehkih prelivih vložene biserne matice ne spomnimo na tisti Prokopijev tekst, ki pripoveduje o Belizarjevih zmagah nad Goti in Vandali, pa ob neki mozaični sliki cesarja Justinijana in Teodore pristavlja, da lesket kamenčkov ponazarja blesk veselja, ki so ga na obraze vladarjev priklicale slavne zmage njih vojskovodja? Res, da so tu helenistični vzori že premagani, da se je nekdanji iluzionizem, ki smo ga srečali še v Placidijinem mavzoleju in v baptisteriju pravovernih, že umaknil novemu, strožjemu likovnemu principu, toda tudi tiste okostenelosti, ki je značilna za ‘kasnejšo bizantinsko, z meniško askezo prežeto umetnostjo, ne srečamo še nikjer. Ta umetnost je še bolj dvoma kot
cerkvena. Kar pa Je prav tako pomembno — v S. Vitalu in v S. Apollinaru in Classe moramo prvič računati z bizantinskimi mojstri na zahodnoevropskih tleh. To so korenine tistega stila, ki je kasneje že s svojo dozorelo melodijo izpel mozaike v poreški baziliki, ▼ tržaškem sv. J us tu, v Ogleju itd. Vzhod in Zahod si tu še v plemenitem sožitju prožita roko.
Razstava kopij najvažnejših odlomkov ravenaskih mozaikov, ki je te dni odprta v ljubljanski Moderni galeriji, nam nudi redko priložnost, da se seznanimo 3 to veliko umetnostno kulturo. To velja tem bolj, ker so kopije izredno verno posnete v vseh podrobnostih. Sleherni kamenček je prepavziran, sleherna barva točno izbrana. Ra-vennska mozaicijska delavnica (»Bottega del Mosicao«) je a svojimi umetniki, ki jih vodi direktor Giuseppe Salietti, opravila občudovanja vredno delo. Za razumevanje mozaične tehnike in postopka pr; kopiranju je zelo dragoceno delavniško gradivo, zbrano v prvi sobi, ki nam pokaže nastanek mozaične kopije od temelja iz ometa preko neobdelanih kosov steklene »paste« do kamenčkov in njih sestavljanja, zraven pa še orodje, ki je pri delu potrebno, de-lavniške barvne skice itd. Nekaj manj kot sedemdeset večjih in manjših odlomkov figuralnih in dekorativnih mozaičnih ploskev žari pred gledalcem, tako da se ob njih lahko dovolj dobro poučimo o življenju in zorenju ravennskega slikarstva 5. in 6. stoletja. Seveda pa hladni in modemi galerijski prostori za pravo življenje teh mozaikov niso najboljše okolje, tako da ob enakomerno razsejani stropni luči mozaiki ne morejo uveljaviti vse svoje sugestivne svetlobne igre. Nujno bi bilo vsaj nekatere važnejše individualno osvetliti in jim tudi ozadje primerno vskladiti. Še bolj pa bi želeli, da bi razstavo pospremil tudi slovenski katalog, kajti srbohrvaški, ki j« zdaj na razpolago, je za preprostega obiskovalca nerazumljiv, tudi če ne upoštevamo njegovih številnih tiskarskih napak in nekulturne grafične opreme.
Razstavo, ki je obiskala Ljubljano po Beogradu in Zagrebu ter se bo preselila še v Skoplje, je posredovala Komisija za kulturne zveze FLRJ s tujino in ie obiskala Jugoslavijo kot zamena za razstavo kopij jugoslovanskih srednjeveških fresk, ki prav ta čas z lepim uspehom gostuje v Italiji.	C.
Veliko operno doživetje
Kadar odrski umetnik od prvega trenutka, ko se pojavi na odru, priklene vso tvojo pozornost s tako magično silo, da mu sledijo oči in ušesa kot začarana do zadnjega, najmanjšega giba, do najrahlejšega odtenka v glasu, in se šele ob zadnjem akordu prebudiš iz blažene omotice, tedaj doživljaš ono skrivnost, ki je pravir in obenem najvišji vrh umetnosti. Baritonist Paolo Silveri, ki je gostoval v naši operi v vlogi Rigoletta, je čarovnik s tako hipnotično močjo. Moč sama je nerazložljiva. Analitično ugotoviš lahko le sredstva, ki jih ima na razpolago: voluminozen glas. čeprav brez posebne lepote, vendar v tehniki izbrušen do kraja in zato gibčen kot vsa njegova lepo odrska postava, da lahko sledi do zadnjega odtenka tja. kamor hoče volja umetnika. In ta volja je prepojena z inteligenco, kot smo je pri opernih umetnikih red-’:o vajeni, ki pa je tako nujna pri vsakem umetniškem delu. Potrebna zato. ker je umetnost reda iz kaosa. Življenje In narava sta kaotična, kaotična je po svojem bistvu postavljanje
IZ ŠKOFJE LOKE
Kultu rno-prosvetna dejavnost v Škofji Loki Je letos razveseljivo razgibana. Ne glede na proslavo občinskega praznika, ko so po’.ég drugih imele kulturno-prosvetne prireditve glavni delež. Je dramatski odsek KUD »Tone Šifrer« mar. ljivo na delu Doslei je pripravil kar štiri premiere in več repriz-Vse predstave so res lepo uspele. Zadnja premiera Je bila komedija Frana Milčinskega »Matajev Matija« To delo so pripravili predvsem zato. da bi zadovoljni prebivalce okoliških vasi. Za mesec Januar pripravljajo dramo ameriškega pisatelja Arturja Millerja »Vsi moji sinovi«.	D. G.
navidez celo umetnina pri onih umetniških panogah, ki potrebujejo za oživljenje interpreta. Slab interpret poruši red in obenem potegne poslušalca nazaj v kaos, povprečen se znajde le v posameznih odlomkih, velik umetnik je oni, ki spozna ta red v celoti, ga odlije v enem samem kosu in ga tako jasnega in prozornega postavi pred poslušalca. Tako nam je Silveri razložil Rigoletta, moža, ki v službi dvornega norca postane brezčuten cinik in ki na drugi strani skriva v sebi pred svetom toplo in svetlo ljubezen do hčerke. Predvsem nam je razložil Silveri veliko arijo »Cortigiani...« iz tretjega dejanja v vsej njeni človeški pretresljivosti do kraja. In ker le veliki interpreti, ki spoznaja red v umetnini, lahko odkrijejo zamisel avtorja poslušalcu, je Silveri končno tudi onim, ki zaradi navidezne zlajnanosti in povprečnih interpretacij Verdijevih melodij nočejo tega priznati, razložil, kako resnično velik mojster je bil Verdi.
Ob najvišjem umetniškem merilu, ki ga je postavil Silveri na naš operni oder, smo lahko ugotovili, da imamo tudi pri nas sem in tja umetnike, ki rastejo do tega merila, med njimi naividneje Nada Vidmarjeva. Ob tako močni umetniški osebnosti se kot ob kata Umtor ju povzpne ves ansambel za celo ved nad svojo običajno mero. In tako se lahko reče za vse. posebno za Vidmarjevo kot Gildo in Dermoto kot vojvodo, da so ustvarili vsak zase svojo najboljšo predstavo Rigoletta. Bil je lev in velik večer.	Dr W.
»Melodija«, tovarna glasbenih Instrumentov, MengeS, razpisuje na podlagi določil Temeljnega zakona o štipendijah NATEČAJ ZA STIPENDIRANJE
SLUŠATELJA ODDELKA ZA STROJNIŠTVO TEHNIČNE FAKULTETE V LJUBLJANI
Stipendist se obveže, da bo po končanem študiju služboval v podjetju. — Prošnje z življenjepisom, dokazili o dosedanjem študiju tol s potrdilom o premoženjskem stanju naj pošljejo podjetju najkaaneje do 31. I. 1956.
V Pomurju preveč gostinskih obratov?
r
Od blizu. in daleč
Na seji scwpodarskega sveta OLO v M orsk i So&ota so raz.prav-o gosoinstvu in o problemih, k; se pojavil ja. jo v tej uslužnostnl panogi gospodarstva. Ugotovili so, da je gosrimricih obratov na spložno preveč, zlasti v občinah Ljutomer, Grad in Videm. Prav tako je preveč gostinskih obratov v drugih središčih, n. pr. v Ljutomeru iti v Lendavi. Občinskim gospodarskim svetom so priporočiš;, naj bodo previdni pri ustamaivi.ainju nov Ji gostinskih obratov, število gostiln je zadovoljivo, vendar so slabo razmešča». Člani gospodarskega sveta so K stringò; z ukrepom trdne inšpekcije, ki je zaprla vse goranske obrate, ki naso imeli predpisanega oforasovallaegp. dovbijenja. Po mnenju članov gospodarskega je pri večin, gosnr.skih ob-izkaaani denaren promet
bendi 0fcva7.nodi. Raeprava je
pokazala, da je gostinskih obrat z manj kot 50.000 dinarj. mesečnega prometa pasiven. Po drugi strani pa je težko verjeti, da bi gostilno; živeli od pasivnosti svoji ofcratov. Za leto 1956 se naj pri večini gostinskih obratov predpde pavšaini davek na pod-laigi stvarnega prometa. V aiavib-üzad'jo nai se vključi tudi prometni davek in sicer za kditiv-na in zasebna gojišča. Izjeme bs naj veljala le za državna gostišča, ki naj plačujejo prometni davek na pijače od dejansko ustvarjenega prometa.
Kmetijske zadruge naj se ne ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, ker je njihova glavna naloga pospeševanje kmetijstva. Po sklepu gospodarkega sveta naj se ukinejo zadružna gostišča v Salamen-
fiktiven. Gostišča netočno prika- oih, Markovcih, Dolnjih Slavečih rujejo denarni promet, da bi se in v Srednji Bistrici, ker izkazu-izogmila plačevanju raznih druž- jejo minknalni promet in n.majo
Kort.Menca ZK na Bkdu
Dne 22. %, m. (e biia na Bledu konferenca občinskega komiteja ZKS.
O partijritan deta je poročal sekretar Franc Dijak. Poleg splošnega političnoga in gospodarskega položaja v državi je anal oro-ai počšmčrsi in gospodarski položaj v občini. Ugotovil je, da so z uvajanjem nove občine občinski ljudski odbor in upravni organi dobro začeli delati in se je število državljanov, ki »»delujejo v družbenem upravljanju, povečalo za 61D vošivcev, in sicer v gospodarskih organizacijah kakor tudi v upravnih organnh. V vseh teh organrih rudi komunist, aktkvao sodelujejo. Ustanovljeni so betti nevi svari pri obämah, treba pa bo mirih! tudi na svet za kmetijstvo. Opozoril je nadalje, da »e je poleg tspehov ,pri dolu komunistov pekaxala to<£ mlačnost in nenačelnost pni reševanju posameznih vprašanj. NašteS je nekaj problemov, ki so vplivali na življenje v občini, n. pr. neurejen plačni »stem v gosrinsrvu, slabo socialistična obrtna pod-pomanjkanje potrošniških na Bledu in prema ifcna v kmetijskih zadra-SZDL dela v občili dobro, rasen v nekaterih vaseh.
V rampravi so precej raizprav-Hst o akl jočirv! reč komunistov lena Mnogi as poudarjali, da hi Wk> potrebno pti feključevanju članov hali natančno razide ari po-MMM okolnosti in razloge, k. » vndSi do teke odSo&tve.
Tol 1 moor B ekrainega ko-
lazstava rokopisov
v Litiji
De« 24. decembra 1941 j« p-r:SI o borci komandanta Staneta in Nomea đo prve večje bitke na Tisjn pr; Litiji. Ta dan Je prašnik II. Štajerskega bataljona in tudi občinski praznik NOB Mtdjske občin«. V okviru proslav litijskega občinskega praznika Je v Litiji in okolici ve P kulturnih prireditev. Tako so pevci litrske »Svobode* pohiteli za uvod na gostovanje v Dom onemoglih v Črnem potoku. Invalidski pevski zbor je priredil v Litiji uspel koncert, V Litiji in Šmartnem so že gostovali člani trboveljske »Svobod e-C enter* z dramo »Anna Christie« »a zaključek slavnosti ob koncu leta pa bodo nastopili še igralci litijske »Svobode« s dramo »Mladoet prod sodiščem«.
V vrsti raznih kulttrmfl» prireditev «ta tudi razstavi partizanskega tiska in razstava rokopisov slovenskih pesnikov, pisateljev in Skladateljev.
Podeželskemu človeku, ki sicer ne obiskuje sličnih prireditev v centralnih aredHS^Jh, približa taka razstava tiskov v Litiji našega umetnika, ustvarjalca. Odbora SZDL in »Svobode« sta nabavila montažno desko, ki bo služila še za bodoče razstave. Rokopisi pa so razstavljeni v fcrlo^henem oknu litijske knjigarne na Glavnem trgu. Tako si mimoidoči večkrat ogledajo rokopise naših literatov in bero poemi ali odlomke v Izvirniku že umrlih Otona Zupančiča, Prežihovega Voranca in celo pesem dr. Iga Grudna nap’san o na pergamentu. Na razstavi so rokopisi starejših slovenskih l-nii-ževnScov Finžgarja in Meška, LOi Novy. dr. Ferda Kozaka. Cvetka Golarja in njegovega sina prof. Menka, pisatelja Toneta Ingoi ča in Toneta SeHškarjn, Frana Roša, pa tudi Cirila K o-smača. Mateja Bora, Potrč* in drugih. Seveda so na razstavi tudi rokopsi mlajših ustvarjalcev: litijskega krajam Jožeta Šmita, Črtomirja S nkovca i. dr. Vsi ro-korvsi so iz zasebne zbirke roko-P,Qf»v tov. Jožeta Zupančiča, učitelja v p. Ltudje si po večkrat ogledajo razrtavljene rokopise In docem razs^vi svoj namen. Ver pe'bližii’* duhovne oblikovalce naše kulture tudi preprostemu podeželskemu človeku, delavcu ln kmetu. Razstavo srt uidejo ogledat nekateri razjedi «Vtmno % svojimi Ti^toiJi. v*r je še posebej hvale vr-^črio. Razstavo sta okusno montirala in anr^ni z napis5 tovoriš-» France Pleničar in Marjan Oblak.
nikoja ZKS tar. Vinko Hafner
je povedali neka/j mrasfli ob koncu konference. Poudaril je predvsem, ■da se je delo komunistov po zadnjem partijskem kongresu izpre-menillo in da je trdba premeti za globnim .razvojem družbenega upravljanja. Komunistom je potrebno, da sc več uče, več štu-diraijo, da. bodo tako lahko kos novim potrebam. Na1-ofta komunistov j«, da pazijo na svoj ugled.
Ob koncu je b 5 izvoli jen nov občinski komùce ZKS na Bledu.
Zdravstveni dom ▼ Zagorju
Z azorski Zdravstveni dom je med naj večjimi zdravstvenimi domovi v Zasavju. V teg enonacL-etropni stavbi deluje več zdravstvenih ustanov za področje zar-gors&e občane.
Te dni je začel dom poslovati leot finančno samostojen zavod, kar so proslavili! z odkritjem dveh bronastih plaket najbolj znanima, sedaj že pokojnima zdravnikoma dr. Tomu Zarniku in dr. Slavku Grumu, znanemu slovensKemu pisatelju.
Gradnjo doma Je opisat predsednik gradbenega odbora Davorin Kovač. Omenil Je tudi dolgoletno delovanje dr. Zarnika, k! je bil v zagorskem rudarskem revirju prvi kvalificirani zdravnik in je tu delal 43 let. dr. Slavko Grum pa 30 let, vse do svoje prerane smrti leta 1949. Predsednik zagorske občine Alojzij Lukač pa se Je zahvalil vsem članom gradbenega odbora, ki so s svojim delom postavili Zagorju nujno potrebno zdravstveno stavbo. Govoril Je te Jože Zupančič iz Litije.
Na tej prisrčni kulturni manifestaciji je sodeloval tudi pevski zbor »Svobode«. Po proslavi so si udeleženci ogledali smotrno urejeni zdravstveni dom, ki ga vodi šef-zdravnik dr. CoUautL V domu Je bolnišnica e 10 posteljami. — Zdravstveni dom v Zagorju je dokaz. da se ta občin* ob splošnem sodelovanju vsega prebivaj s tv a lepo razvija in napreduje in da so domačini tega rudarskega revirja hvaležni svojim socialnim in kulturnim delavcem za njihov trud.
IZ LOŠKE DOLINE
V	Loški dolini je osem sindikal-
nih podružnic, ki so že vse imele občne zbore. Na zadnji seji je iniciativni občinski odbor pripravil kandidatno listo za občinski sindikalni svet, v katerem naj bi bili zastopani vsi sindikati doline. Na isti seji so razpravljali tudi o vključevanju mladine v »Svobodo« in o predavanjih, ki naj bi bila nekak tečaj za pridobitev višje kvalifikacije.	J. M.
IZ POSTOJNE
V	počastitev Dneva JLA Je bilo v Postojni več prireditev. L note JLA go priredile za pripadnike predvojaške vzgoje poseben sprejem. Z lepimi darili so nagradili najboljše. Na slavnostni akademiji v Kulturnem domu so sodelovali moški pevski zbor kuiturno-pro-svetnoga društva, vojaka z recitacijami. nekaj arij pa *o zapeli tudi člani reške Opere. Nastopil je tud; balet reške Opere, -bec-
možnosei za razvoj. Ostala zadružna gostišča, v Cčpencšh, Puconcih, Rakičanu in Saiovcih pa re na.j osamosvojijo kot samostojna gosriiča.
Na seja so nadalje sklenili, da bodo odobrili olajšave pn pavšalnih dajatvah za gostinska podjetja, ki kuhajo hrano za abolente. Te olajšave bodo odobrili samo za znižanje cen abonentske prehrane. Po predlogu gospodarskega sveta pa se naj poviša stopnja lokalnega prometnega davka oz. pavšafizacija tssri.n gostiščem, ki nimajo abonentov in je njihova glavna dejavnost točenje alkoholnih pijač.
Za izboljšanje poslovanja gostinskih obratov je treba po mnenju gospodarskega sveta leta 1956 uredi.® ietna vrta v Ljutomeru in Murski Soboti, obnoviti; hotel »Platana« v Murski Soboti, v Je-ruzaflemu urediti turistično ■posto-ijanko in zapreti vse gostinske-obrate, ki ne ustreza1 jo higienik»^ zdravstvenim predpisom. Občinskemu ljudskemu odboru v Gornji Radgoni so priporočili, naj zaradi obmejnega prometa z Avstrijo razmišlja o zgraditvi manjšega hotela. Pozdraviš i so pobudo Gostfšnske zbornice, ki namerava izdati gostinsko - turistični prospekt Pomurja. Pri občinskih odborih naj se po mnenju članov gospodarske; ► sveta ustanovit sklad za pospeševanje turizma in gostinstva iz sredstev, ki se ustvartata Ita tur stične takse.
Gostinka zbornica naj tudi v bodoče posveča vso pozornost vzgoje kadrov s tem da bo organizirata tečaifc Ita predavarfet in da bo pomagala pni opremi goarinskdh obraito» s tehničnimi pripomočki, prediv«au > hladilniki. Gostinske organizacije «mejo kupovati kmiorijske pridelke na trgih na drobno in neposredno od kmetovalcev v neposredni okolici. Živino lahko kupujejo ie osi kmetijskih zadrugah pod pogojem, da bodo Živa?4 zaklane izključno v registriranih klavnicah. Izjema pri nakupu živine se lahko uve, javi! za gostinske obrata, ki kuhajo hrano za abonente m v primeru, da je nakup na drog način cenejši.	K. M.
V bodoča več smotrnosti!
Te «Mi ta bilo na Jesenicah za-<t;dai»!r dtriavskega e veto Grie-zame. Ugotovil so, da je kolektiv .izpolnil letošnji finančni plan le s 95,3 odstotki, medtem ko je bil plan proizvodnje v enajstih mesecih presežen za 6%. Hladna valjarna y; -doseg'a družbeni plan za leto l‘<55 ie 51 dni pred rokom, tej j»a so sledili v večjih ali manjših presledkih tudi drugi obran. Te uspehe je treba pr-pisari, vaški delovni idPscilplSiri,. zavesti in mehanizaciji ter mo-demizaciiji posameznih obratov in dcAovnefli mat. Kolektiv Se je moral skozi vse leto boriti za pravočasno izvrševanje nalog, kajti često je, primanjkovalo kvalificirane ddlovne sile, pogonske energije in primernih kvalitetnih surovin. ,
Za radi <f abega in često nezakonitega gospodarjenja ra jeseniškim želazarjem to leto ne moreta izplačati dobička. Tod' kupci so slabi pBačniki, sai im« v nad 1.5 milijarde dinarjev v dobrem pri njih. Poleg tega so zalogi velike količine «izdelkov. Plačne fonde so izčrpali v prekomerni višini za premije, akordno in nadurno delo, kar je prav tako preseko vsa pričakovanja. Pri planiranju teli posravk za leto 1956 bodo morali vsekakor bolj paziti.
u *.
IZ CELJA
Elektrifikacijo krajev okrog Celja pridno nadaljujejo. Električna luč je zasvetila na cestah partizanskega kraja Šmartno v Rožni dolini. Razsvetlili so tudi Bežigrajsko cesto v Celju. V prihodnjih tednih boch> uvedli javno razsvetljavo Se v $3kofj1 vasi. Misliti bo treba tudi nai razsvetlitev ceste proti Trnovljam.	M. C.
Dan JUL v Zasavju
Dan JLA »o v Zasavju kar najlepše proslavili. Skoro v vseh večjih krajih ao pile proslave ln razne knltnrnei ter športne prireditve. V TrtKjvljah je hila osrednja proslava v Delavskem domu. Po slavnostnenft govoru so nastopiti recitatorji trboveljske gimnazije. godfca na| pihala Svobode — Center ln mošli 1 pevski zhor »Zarja«. ki so v blisedi in pesmi prikazali herojskjj borbo in razvoj naša armade. Ob koncu Je predsednik ljudskima odbora razdelil najboljšim otHveenlkom predvoja-Pke vzgoje qdWkovanja, knjižne ln denarne nnsrrade ter pohvale.
<Jk)
Ravnam novo postajno poslopje!
Na zborih voJiivcev, sestankih upravičeno ’zahtevata zgraditev Socialistične zveze in drugod so skromne, vendar dostojne želez-že večkrat razpravljali o potrebi niške postaji;. Ravne so se iz gradnje novega po-stajnega. poslop- majhnega kraja razvile ▼ močno ia v Ravnah na Koroškem. P re- industrijsko «središče z okrog 6000 bivaioi tega industrijskega kraja prebivalci. Razumljivo je, da «e
... — je niag'opovečal tudi promet, toda
v postajališču je prostora le za
Trideset let fotokluba na Jesonicah
2e pred tridesetimi leti so se začeli Jeseničani baviti s foto amaterstvom. Prvi fotoklub je delal na Jesenicah pod okriljem takratnega turističnega kluba »Skala«, ki je kmalu dal več dobrih fotoamaterjev. Po osvoboditvi so se vrste jeaenlških fotoamaterjev pomladile in povečale. Kino-foto društvo je neprestano pn rej alo razne tečaje in vključevalo nove člane. Pri načrtnem in vztrajnem delu tudi uspehi niso izostali. Letošnje jubilejno delo ac. Jeseniški fotoamaterji proslavili z vrsto razstav na Jesenicah, v Kranju in drugod. O svojem delu bodo podrobneje razpravljali drevi na skupščini.	U. 2.
Radgonski pionirji med graničarji
Pevski zbor in recitatorske skupine pionirskega odreda na radgonski gimnaziji so obiskal« ob Dnevu JLA obmejne karavle. Graničarji so jih povsod lepo «prejeli. Pionirji so vsaki karavli poklonili šopek cvetja in Izvedli krajši kulturni spored. Po sporedu so se s čuvarji naših meja še pogovorili o njihovem delu in življenju, oficirji pa so gostom pripovedovali krajše zgodbe iz NOB. Ika.
Delo mladine postojnske občine
Kljub nekaterim pomankljivo-stim je dejavnost mladine v postojnski občini zelo uspešna. Ze v juniju je bil prvi občinski festival kmečke mladine v Prestanku, »ki je znatno poživel delo mladinskih organizacij na vasi. Na tem festivalu je mladina pome rila svoje moči v fizkurrurnih panogah. kulturni dejavnosti ln v tekmi koscev. V avgustu je bil
Novoletna felka ob severni meji
Za letošnjo proslavitev novoletne jelke so se skrbno pripravili tud* ob na Ji severni meji. Na nedavni seji sveta za šolstvo v Apačah so sklenili, da bodo pogostili šolsko in ’Trvenšolsko mladino po vseh večjih vaseh Ap3ške kotline. medtem ko bodo posebne pri reditve na šolskih centrih v Apačah in Stogovcih. Za obdaritev otrok so prispevali kmetje :n domača podjetja. Tudi po šolah lenarške občine priprav1-’aio ppsteT kulturni spored, pionirske organizacije pa bodo kolektivno «M?rovali.	J. R.
Dotrpela je po dolgi, mučni bolezni naša dobra teta, gospa
KNTONUI GUTHJK
posestnica in vdova po mesarskem mojstru
Pogreb, drage pokojnice bo v sredo, 28. dec. 1955,
ob 16. uri izpred »Vinoceta« na viško pokopališče. Pokojna leži do pogreba na svojem domu.
Žalujoči: nečak Jože Marinko z družino in Vanda Hribarjeva s sinom Vladkom.
seminar za mladinske voditelje in posebno predavanje o družbenem uprav Lj an ju v občinah.
Živahno dejavnost je opaziti tudi na gimnaziji v Postojni. Nedavno oo začeli «lijaki izdajati «fV)j 1*1 «t »Glas Krasa«. Za 29. november je mladina organizirala samostojno kulturno prireditev. Tudi fizkultumih srečanj je bilo mnogo Razveseljiva je dejavnost kluba mladih jamarjev, ki je sodeloval pri ugotavljanju geološkega sestava na sajevškem terenu. Mladi jam a rji so si ogledali tudi več bližnjih kraških jam.
V družbenem upravUanju sodeluje lepo število mladine. Doslej sodeluje mladina že v stanovanjskih svetih, krajevnih odborih in drugod. Na pobudo mladinskega komiteja bolo verjetno kmalu izvolili zastopnike mladine tudi v šolske odbore. Marsikje pa je mla-dn'a še vedno pod vplivom klera. Tako so bili še do neaavneea v vodstvu prosvetnega društva v Studenem pri Postojni dokaj versko nastrojeni ljudje. Mladina v tem društvu ni bila zaželena. S pom oči o občinskega komiteja ZK oa so.zadevo le uredili. Se marsikaj bi lahko napisali o dejavfiost» postolnske mladine, ki je često sprejemala tudi številne državne deleff?e?je. k= so prihajale v Postojno na ogled Jame. -bec-
VELIKE LESSE
Zaradi verske nestrpnosti Je rv'r.aino so^:5?e v Kočevju obso-ft’lo na tri rr.esece zapora kaplana Joška Klemenca iz Velikih Lašč. k; je nedavno žalil v Turjaku «‘reka rezervnega oficirja ln n<}-st>omenice Tranca Purkata-Cnpa in VJi. imenoval s pasjimi imeni, o čemer smo že pisan. Ka ren je vsekafcor mila, naj pa bo kvVanu iKlemer.eu v pouk. da ni dovoljeno vzbujati verske ne«tro. nost! In zaničevati otroke, katerih očetje so sodelovali v NOB.
okrog 20 iijuifi, medtem ko jih potuje Tjak dozi okrog triož. Tako so t ulmskem èasu ta ob «da- • Hom vremenu pomiki izpostav-•1’jsnii vsemi vremenskm neprlJ’-kam *n upravu ženo grajajo železniško däreäucifo, od katere zahtevajo, najj javno pojasni svoje staiHžče gdoiie te zadeve.
Omenimo naj še, da vse blago, kii ga prevaža želez mica za Ravne na Koroškem, po® ja jo mimo ravenskega postataJišža v Prevalje, odkoder ga prevažajo s kamioni nazaj v Ravne. Ni treba posebej poudarjali, da to povečuje stroške. Prebivalci Raven so prepričani, da ljubljanska že-leznriaka direkcija z razumevanjem proučila njihovo prošnjo in željo, ter ukrenila vse potrebno za zboljšanje nemogočega stanja. K. U.
Delo Zveze borcev v Radencih
Na nedavnem občnem zboru so člani ZB v Radencih pregledali svoje delo v preteklem letu ln sprejeli več sklepov. Ena najvažnejših nalog bo postavitev spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v občini. Sklenili so tudi. dj: bodo pritegnili v organizacijo väe. ki imalo za to pegole. Ze lani so pridobili 39 novih članov. Odbor Je oskrbel Štipendije Solodbveznim otrokom, nekaj otrok pa je bilo na klimatskem zdravljenju.	ika.
Novoletna jjelka v Velenja
Društvo prijateljev mladine v Velenju se pjridno pripravlja za praznovanje «otroškega praznika. Domača »Svoboda« bo k temu prispevala pravljično igrico »Princeska (ln pastirček«. V Šmartnem borio pripravili v bivšem otroškem- vrtcu pravlj'čno dvorano, kantor bo prišel tudi Dedek Mraz. Vse otroke bodo obdarovali pmdvsem s praktičnimi darili. Zrnje je rudnik že prisioeval loo.nno din. Večje vsote se dodale še kmetijske zadruga, trgovini i>Rudar« in »Bazen«. Tudi tokrat ne bo pozabil na o-troke padlih 1 borcev in drugo o-groženo mladino. Poleg tega bodo predvajali ob novem letu tudi mladinske filme.	-o-
KmetišsHn-gospodnrska šola v (lomjem gradu
Na pobudo kmetijske zadruge v Gornjem gradu in drugih so v decembru listanovtli kmetijsko gospodarsko šolo. ki se je udeležuje 32 fantov !n deklet. Vs' po dvakrat na teden redno obiskujejo predavanja. Teoretične predmete poučujejo učitelji os. nome šole in nižje gimnazije, strekovna pa razni kmetijski strokovnjakih
Ob zakljirč:tvi kmetijske gospodarske šjvle bo začela delovati še gospodinjska šola, ki bo imela 14-dnevni neprekinjeni pouk. V tej šoli se ^ođn dekleta učila kuhanja, gospodinjstva ln ročnih del. Za zafcljnčitev je obl j ubi a kmetijska zadruga v Gornjem eradu vsenp udeležene «-m te^aJ-penčno okekurzilo v kmetijske Sol-e in gospodarstva v Sloveniji.
«	5!®»
Kulturna dejavnost v Slov. Konjicah
Na občnem zboru Svobode v Slovenskih Konjicah so ugotovili, da se j« v zadnjem letu precej povečalo število članov. Dramska sekcija Je priprav la nekaj dobrih predstav, pri katerih Je sodelovalo okrog 120 članov. Moški pevski zbor in godba pa sta sodelovali na vseh proslavah, akademijah in drugih prireditvah. Vsega sta mela okrog 40 nastopov. Dokaj uspešno je opravljala svojo vlogo tudi knjižnica, ki si je pridobila nad 100 novih članov. Nabavila sl Je tudi več novih knjig, tako da J'h poseduje že nad 2000. Knjižnica pa se še vedno bori « pomanjkanjem primernih prostorov. Ljudska univerza ln izobraževalna sekcija sta priredili 18 predavanj, k^ Jih je poslušalo okrog 1400 ljudi. Letos prirejata še pcKseben seminar, ki Je namenjen predvsem članom delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnim odbornikom. Šahovska seke ja je priredila \reč turnirjev in tudi sama sodelovala na tekmovanjih v raznih krajih. V razpravi «o s« pogovarjali o gostovanjih, ustanovitvi mešanega pevskega zbora, orkestra in drugem.	L. V.
IZ SLOV. KONJIC
Na posvetovanju upravnikov, predsednikov in drugih vodilu h članov kmetijskih zadrug v konjiški občini so razpravljali o delu kmetijskih zadrug, razdeljevanju letošnjega dob čka in drugem. Predvidevajo, da bodo imele letos vse zadruge v občini okrog 20 milijonov dinarjev dobička, ki ga bodo morali uporabiti predvsem za zboljšanje kmetijstva. V obč ni je trenutno 6 zadrug, izmed katerih so 4 gospodarsko dovolj močne in imajo vse pogoje za nadaljnji razvoj, ostali dve. v Tepanju in Skomerju, pa bi bilo najbolje priključiti k sosedu m.	L. V.
*
Mladinska organizacija v Tepanju je pred kratkim pripravila uspelo kulturno prireditev. Mladina se je med drugim predstavila tudi z manjšo igro, pevskim zborom in folklorno skupino.
•
Pri nedavnem požaru v tovarni usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah Je nastalo za okrog 200.000 dinarjev škode. Ogenj se je pojavil pri varjenju v oddelku kromove izdelovalnice. Le prisebnosti delavcev v sosednih oddelkih gre zahvala, da se požar n. razširil. Ti go hitro odstranili vse lahko vnetljive snovi. Kolikor bi ogenj dosegel te predmete, bi biM v nevarnost vsi zgornji oddelki tovarne.	L. V.
Posvetovanje v Ormoža
Te dni »o se sestali v Ormožu predsedniki vseh krajevnih odborov. Razpravljali so o pristojnosti občinekega in krajevn h odborov, o statutu občine in drugem. V razpravi so iznesli govorniki več perečih zadev. Tako so se zavzemali za ustanovitev kmet j sike zadruge v Ivanj kov-cih, kjer Je nekoč že bila, za škropljenje sadnega drevja in so sklenili, da v prihodnjem letu uvedejo kraj evnl samoprispevek za popravilo in vzdrževanje občinskih cest. Razpravljali so še o ustanov tvi zobnih ambulant, o veterinarski službi, kmetijskih tečajih in drugem.	2. M.
Občni zbor ZB v D. Bistrici
Na občnem zboru ZB v Ilirski Bistrici so preuredili organizacijo in sklenili, da bo v bodoče delovalo v ohč ni li novih vaških odborov. Občinska organizacija šteje okrog 1200 članov in skrbi za nad 100 otrok padlih borcev, ki obiskujejo razne šole ali pa se učijo obrti. Vsi dobivajo povprečno po 2500 d n pomoči na mesec. Na občnem zboru so u-gotovili, da posvečajo premalo skrbi mladàni, razpravljali pa so še o odlikovanjih, priznanju čina, invalidnine m drugem.
IZ ZDOL
Krajevna organizacij a Zveze borcev v Zdolah je na občnem zboru sklenila, da bodo postavil; zelo lep spomenik padlim partizanom. poleg tega bodo odkirill spominsko ploččo padlemu borcu Rožancu v Močniku.
Letožnjo jesen je začel z delom drugi letnik tečaja RK za dekle ta. Tečajnicam predavajo učitelj' osnovne Sole im medicinska sestra. Dekleta pridno sledijo predavanjem. saj se zavedajo, da so predvsem njim v korist. -nko
Dejavnost mladine v Ravnah
Dejavnost mladine v ravenski občini se je v zadnjem času precej povečala. Člani občinskega komiteja LMS obiskujejo mladinske aktive po vaseh in jim pomagajo pri delu. Za mladino so priredili tudi več predavanj. Pred kratkim so mladinci v železarni ustanovili Klub mladih proizvajalcev. Ob Dnevu JLA so obiskali naäe graničarje ln jim Izročili razna darila. Na Holme-cu so jitm pripravili tudi krajšo kulturno prireditev. Ne smemo prezreti Se literarnega krožka na gimnaziji, kjer se mladina pridno udejstvuje tudi v drugem de. lu. Mladim v ravenski občini so precej pri sren tudi smučanje, odbojka in razni drugi športi. Za letos pripravljajo smučarski tečaj.	-kin-
IZ EPESKE KOTLINE
Te dni so bili po vseh vaških organJzacjah Socialistične zveze sestanki, na katerih so razprav.
Uali o izobraževanj« v zimskih mesecih. Sklenili »o, da bodo na območju vsakega vaškega odbora priredili po 5 predavanj. Ljudje želijo predvsem predavanja o sadjarstvu živinoreji in zdravstvu.
Nedavno Je bil v Apačah sestanek Združenja rezervnih oficirjev. Po predavanju so razpravljali o raznih društvenih zadevah. Ker Je društvo navezano predvsem samo nase, ni bilo redno seznanjeno z vsemi sklepi, ki Jih Je kprejel okrajni odbor. Člani še vedno nimajo legitimacij, nekateri pa so tudi brez značk. O vsem se bomo še po-drob neje pogovorili na občnem zboru, ki bo v začetku januarja.
F. O.
Priprave za zimsko kuiturno-prosveiuo delo v Pomurju
V Murski Soboti je bila seja koro m ie za kulturnop'osvetne delo pn okrajnem odboru Sor.--atarične zveze. Predsedn k okr. odbora Sociahsrične zveze Miloš Ledinek je dlanom komisije na-kazai smernice za d do organizacij Socialistične zveze v zimskem obdobju. Te. delo se bo razv-jailo na več nadimov. Okrajni tami te ZKS in OO SZDL bo-ta organizirata seminarje po vsež občinski’: rentrib za občinske ooliti čn e aktive. V nekaterih občinah so ti seminarji že v reku. Okrajna zadružna zveza bo s pomočjo kmetijskih zadrug in ženskih drušrev organizirala vrsto »osipodi.nivkib tečajev, na ka-erih se bodo mlade gospodinje usposabljale v kuhanju, šivanju in drugih spretnostih. Okrajna zadružna zveza bi naj organizirala tudi predavanja aU seminarje, na katerih bi zadružnike seznanila s poliirično platjo dela raznih pospeševalnih odsekov pri kmetijskih zadrugah, ki imajo še vedno premalo političnega obeležja. Na seji! so menili, naj Okrajna zadružna zveza sestavi komisijo, ki bo t sodelovanjem okrajnega političnega -vodstva sestavila program teh predavanj. K. M.
ŠMERJE PSI JELŠEH
Organizacija ZB iz Šmarja pri JClŠah je skupno z množičnimi organizacijam: dostojno prestavila oh’etnico ustanovitve naše armade. O pomenu praznika je govoril predsednik občinskega odbora, govoru pa so sledile recitacije šmarskih dijakov, tamburaški orkester in pevski zbor pa sta zapela in zaigrala nekaj partizanskih in drugih pesmt	S.
Novoletna jelka v kočevskem okraju
Tudi v kočevskem okraju pripravljajo na praznovanje Dedka Mraza. Da bo vse bolj svečano, so nekatera podjetja in kmetijske zadruge dala za to potrebna sredstva. Tud*, po vseh šolah bodo obdarili otroke. Poseben prihod Dedka Mraza bo organiziralo trgovsko podjetje »Tabor« v Grosupljem, ki ima nekai poslovalnic v kočevskem okraju, kamor bodo pripeljali in otrokom delil; kar iz avtomobila.	(o)
S takim delom se volivci ne strinjajo!
Občinski ljudski odbor v Lenartu v Slovenskih goricah se že delj časa prizadeva za ukinitev zdravstvene postaje v Zgornji Ščavnici ter ustanovitev nove postaje v Cerkvenjaku, češ, da Zg or. Ščavnica nima potrebnih prometnih zvez, da je brez osnovnih obratov itd. Znano je, da je bila ambulanta v Zgornji Ščavnici zelo aktivna, dokler niso tu nameščen: zdravniki zaradi raznih pomanjk ljivostl svojega službenega mesta zapustili. Tako je ta postaja postaja že nekaj mesecev brez zdravnika.
Volivci obširnega področja te postaje so proti ukinitvi, saj so bila v ambulanto vio2ena znatna sredstva. Tudi ustanavljanje novih postaj ne bi smelo imen za posledico ukinitve drugih, ko Je zdravstvena sbižba tako potrebna. Občinski ljudski odbor v Lenartu naj bi se potrudil, da bi omogočil temu kraju prepotrebno avtobusno zvezo In pomagal pri ureditvi krajevne pekarne in mesnice. — Končno besedo o tem. ali naj se preseli zdravstvena postaja od tod ali ne, bodo ^pregovorili volivci, dasi Je zaželeno, da bi se s tem ne kratila pravica do enake ustanove v Cerkvenjaku, ki je prav t**ko oddaljen od Lenam kakor Ščavnica, in da bi se razbremenil 7>dravnlk v Lenartu, ki rte*a na področju že na okrog 20.000 prebivalci.	R. J.
Loška dolina jo proslavila Dan ILE
Se nikoli prej ni Loška dolina tako lepo proslavila obletnice ustanovitve naše Ljudske armade kakor letos. Pripravili so posebno prireditev za šolsko mladino, na kateri Je otrokom govoril oficiT JLA iz garnizije v Velikih Blokah. Po proslavi so mladini predvajali nekaj poučnih filmov. Na glavni proslavi pa so se zbrali predvsem vsi rezervni oficirji. Predstavniki oblasti :<n množičnih organizacij. Program je bil izredno pester, pripravili pa so ga pripadniki JLA. gimnazijci, gasilska godba iz Loža. moški pevski zbor in mladi fizkultumiki. J. M.
0b5ni zbor Svobode Loška dolina
Na občnem zboru »Svobode« v
Loškj dolini so ugotovili, da mora biti v boaoče najvažnejša naloga društva pridobivanje novih članov, preavsem iz vrst delavstva. Poleg tega bodo morali poskrbeti za primerne prostore, xjer naj bi bila tudi knjižnica, ki ima nad 1020 knjig, po katerih ljudje zelo radi segajo. Tudi za Prešernovo knjižnico je veliko zanimanje. — Najbo;j delavna je dramatska sekcija, ki je uprizorila ieros tri igre, ln sicer »Miklovo Zalo«, »Krog s kredo« in »Vido Stašo«. Za uspeh gre zahvala predvsem režiserju Milošu Benčini. Glavna naloga novega odbora ho gradnja nove dvorane. kajti do danes še vedno nimajo primernega odra.
Agilen je tudi tamburaški orkester. ki dela v res težkin okoliščinah. Pohvaliti ie trena kmetijsko zadrugo v Staiem trgu. ki je dala 16.000 din za nabavo inštrumentov. medtem ko Je biv^i postojnski okraj dal društvu kinoprojektor.	J. M.
Nov vodovod
Te dni ie b:la sve?ara otvoritev vodovoda v Klemenskih vaseh nad Ortnekom. Nov vodovod so dobile vasi Maršče. Rigej Fr apr oče ia Gsšpinovo Prebiva1 c i so pri delu precej pomagal« in zaslužijo vsa priznanje.	(or)
Spominska piešča narodžismu heroju
Krajevni odbor ZB v Tomažu je v počastitev dneva JLA postavil na rojstni hišj narodnega heroja Vinka Megla spominsko ploščo. Vinko loggia je bil proglašen za narodnega heroja v letu 195?. Od tega časa dalje je krajevni odbor ZB zbiral finančna sredstva, ds hi pojavil na njegovi roj str. :i hiši spominsko nloš.^o herojskemu sinu Flovensldh ror*c. ki je 1942 zaradi domačih izdajalcev žrtvoval svoje življenje.
Slavnost * «o prisostvovali! noi eg rnzn’h politer*!!:	funkcionarjev
d r"nače prebivalstvo fu šolska miađ'na. k! *e znpcia več slovenskih borbenih pesmi!.
Ob tej prlvki Je predse Sn* k obč. lJudskr^rao **hoTa v Ormožu izročil	Tnlad’n^em pred-
vojaške vzgoje terena Toma'“.
2. M.
IZ 7REBNTEGÄ
Dne 22. decembra je sklical pododbor Združenja rezervnih oficirjev sestanek, na katerem j® bila v glavnem poudarjena potreba pritegnitve rezervnih podoficirjev v organizacMo. Po sestanku se je članstvo udeležilo proslave Dneva .TA v domu ljudske prosvete v Trebnjem.
Dedek Mrrg ho obdaril
1000 o!'ok
Mladinski rrcznlk Novoletno jelke bodo v L’tüi i"-oslavili tako, da se bodo spomnili prav vseh otrok od 3. leta naprej skozi vso šolsko dobo. Vseh otrok je v Litiji točno tisoč in slce»- v predšolski dobi od 3. do 6. leta 320, v osnovn- šoli 275. v g.mnaziji pa 40*. M ladji n n ho nngraicr.a s knjižnimi darili. za finančna sredstva skrbi poseben odbor pod predsedstvom tov. Male Drčarjeve. ki se je požrtvovalno zavzela z vsemi ostalim1 sodelavci za čim lepšo izvedbo Novoletne jelke. Akcijo je podorla ljudska oblast, množične organizacije in razni delovni koiekUvi na čelu s pre-đ'IIn’ro. k; je največje podjetje prj nes tn Imajo nrcd-’Ir?’arji tudi največ otrok. V akc^o so se tud* Manj delovnega ko-lck+'va s Popovič, kjer je kmetijsko veleposestvo, ki ga vodi inž. Vrhovec, podpredsednik litijske »Svobode«.
Ob novoletnem prazniku naš® mladine bodo de,f*vni kolektivi in. mnor.čne organizacije omogočile tudi pohod Dedka Mraza po litijskih ulicah. Vse kaže, da bodo skrbne priprave pripravljalnega štaba zadovoljile in osrečile našo mladino ln vse. ki jim je razvedrilo in rast mladine pri srcu.
J. Z.
Dsdek Mraz tuđi na Senovem
Tudi letos Dedek Mraz ne pozablja senovških pionirjev in pionirk. S sredstvi, k; so zorana v ta namen, bo DPM obdarilo šolske otroke, ki bodo prejeli poleg posameznih tudi kolektivna darila, pretežno smuči. Zadnji dan Sole bo obdaritev po razredih. Dedek Mraz pa bo obiskal tudi Brestanico. Za obdaritev ie prispeval znaten znesek rudnik v Senovem, ki v takih primerih ne pozanlja na pionirje in najmlajše.
Tudi občinski odbor Zveze borcev pripravlja novoletno obdaritev otrok padljh borcev. Obdarili bodo nsd 50 otrok in jim pripravili zakusko, na katero bodo povabili tudi njihove matere ter se z njimi pogovorili o učnih uspehih. vzgojnem delu in podobnem ter tak0 navezali še tesnejše stike z otroci in njihovimi družinami-B. K.
VOJAKI ČESTITAJO!
Vsem sorodnikom, znancem in vsem bralcem Slovenskega poročevalca želi mnogo sreče v novem letu 70 vojakov iz Slovenije, ki so na odsluženju ka-dravskega roka v šoli za rezervne pešadijske oficirje v Sarajevu.
eeeeeeeeeeeeeese@eeeieeeeeeeeese
Vsem poslovnim prijateljem, odjemalcem in potrošnikom želimo srečno
Novo leto 1956
JtTJB
Kolektiv
o P
QQQQ®Q©0@©QQ®©©©®Q00i
PISE: JANEZ TRNOVC
ZA OČETOM
RISEi MIKI MUSTER
150. Ta draga nesreča Jih Je pa uspešno rešila prve. Ko so Indijanci pridirjali do reke črnih mravelj, so se jih tako prestrašili, da so se kakor blisk naglo obrnili In stekli tja, od koder so bili prišli. Pragozdni ljudje (o bolje poznali neusmiljenost tem malih bitij kakor Bojan, Zoran in Kuni. Vedeli so, da jih more rešiti same takojšen in nagel beg Iz njihove bližine.
251. Bojan, Zoran in Kuni so v strahu opazili, da beži za njimi vsa nedogledna množica požrešnih mravelj, in to tako naglo, da so se jim le za nekaj metrov odmikali. V smrtni grozi so pozahili na one, ki so jih še imeli n asebi in niti njihovih skelečih ugrizov niso čutili. Mislili so samo na eno: Ali bodo še pravočasno dosegli breg, čoln in reko. Čoln je pa bil še privezan!
Il■ll■l■l II —!!■ Ulil	i I ■!■■■■	w—
252. Breg so dosegli le nekaj trenutkov pred mravljami. Vsi trije so se hkrati pognali v čoln in Bojan je v vsej naglici, ki je bila mogoča, prerezal vrv, s katero je bil pritrjen k obrežni korenini mogočnega drevesa. Z vesli sta nato odsunila čoln od brega. Zletel je po gladini kot puščica in le malo je manjkalo, da se ni prekucnil med krdelo oprezujočih aligatorjev.
se»
§ E
VLAK BREZ POSADKE
V	petek okoli 19. ure, ko se je
slikovita kamniška pokrajina ze zavila v gosto temo. so železničarji! na postajah od Kamnika proti Ljubljani z vso naglico postavljali kretnice. Razburjeni so pričakovala nenavadnega vlaka, ki ga je najavila Železniška postaja v Kamniku. Ni jim bilo treba dolgo čakati. Z veliko brzino je pridrvelo pet tovornih vagonov, ki so zaradi malomarnosti premi-kaln« skupine tovornega viaka feterv. 8554-86 »pobegnili« s kamniške postaje. Ker ima železniška proga Kamnik-LJubljana precej padca proti Ljubljani, je vlak brez posadke brez zavor kmalu pospešil brzino. Utekle vagone so ustavljali na vseh postajah, vendar so imeli tako veliko brzino, da so postavljene »coki J e« kar odfrčale s tirov. Zaskrbljenost železničarjev se je vsak trenutek večaia, kajti v tem času je že vozil proti Cmuča mpotniški vlak ki je bil namenjen v Kamnik. Končno se je železničarjem v Trr zinu le posrečilo, da so drvečemu vlaku brez posadke zmanjšali brzino in ga med postajama Trzin-Cmuče ustavili. Le zgolj naključju in izkušenosti ter požrtvovalnosti osebja na postaji Trzin se je zahvaliti, da ni nastala večja škoda.	VZ
PAZITE NA OTROKE!
Dne 16. decembra okrog pol 13.
ge je na Koroški cesti pripetila prometna nesreča. Po cesti je vozil šofer s tovornim avtomobilom z zmerno hitrostjo. Ob strani, pri hiäi ob oknu se je Igrala sedemletna Dragica Škrinjar. Med igro je zbežala preko cestišča, tako da je z glavo zadela v zadnj: del avtomobila. Odpeljali so Jo v bolnišnico, kjer bo ostala nekaj dni.
Ta nesreča je ponovno opozorilo staršem, da bolj pazijo na svoje otroke in jih opozarjajo na nevarnosti, ki so jim izpostavljen: na cestri. To opozorilo je lem bolj važno z a predšolske otroke Šolski otroci so si letos ogledali razne filme o prometnih nesrečah in imeli predavanja, medtem ko predšolski otroci tega ne vedo Zato morajo starši zanje skrbeti In jih stalno opozarjati na nevarnosti.
RESNICO JE DOVOLJENO
PISATI
V	rubriki »Pisma uredništvu« je bil 22. junija letos v našem listu objavljen članek pod naslovom »Šovinizem adi kaj?«. Avtor članka. upokojeni stavbinski delavec Hasan Sulejmanović. po rodu Bosanec, k: že več desetletij živi v Ljubljani, se v tem članku pritožuje nad krojaškim mojstrom Jakobom Cesarjem iz Vogeljne ulice v Ljubljani, ker mu je ta v le tu 1953 divjaško pretepel in tudi poškodoval njegovega devet let starega otroka, zaradi česar je takrat tudi odgovarjal pred sodiščem, in da še zdaj, dve leti po tem dogodku, nitma miru pred njim, ker ga ta človek zaradi svoje mržnje v zvezi s tem dogodkom sramoti tn zasmehuje, kjer koli ga sreča »a ulici.
M E M
Jakob Cesar, ki ga očividno niti sodišče ob razpravi glede njegovega nečastnega početja nad otrokom, nàti objavljeni članek, nista spametovala, da bi končno pustil na miru družino človeka, kakršen je Sulejmanović, ki je bil vedno miren in pošten in v vsem svojem življenju ni bil niti en dan v zaporu, se je s člankom čutil prizadetega in Je Sulejmanov iča tožil. Okrožno sodišče v Ljubljani pa se je prepričalo, da Sulejmanović zares ni imel miru pred tem človekom in da je bil članek po svoji vsebini, razen očitka, da otrok ni dobil denarja za bolečine, kjer je šlo za Sulejman ovičevo opravičljivo zmoto, vseskozi resničen in upravičen in je dalo Sulejmanoviču polno zadoščenje s tem, da ga je oprostilo vsake krivde.
S tem, da Je bil Sulejmanović oproščen vsake krivde, pa vsaj po mojem mnenju prav-lel še ni povsem zadoščeno. Zdaj, ko Je upravičenost članka dokazana, bi bilo po mojem mnenju edino prav, da bi sedel na zatožno klop tudi Cesar in odgovarja! za žalitve in izzivanja, tj mu Jiih je Sulejmanović očital v svojem članku. —	-ms-
KAKO DALEČ PRIPELJE ZAVIST ČLOVEKA?
«-letni Frano Kamcler, mizar iz Sp. Hajdine, se Je meseca avgusta dogovoril z Jožetom Žunkovi čem, delavcem iz Zlatoličja št. 97. da bi bilo potrebno uničiti čebele na vrtu Ivana Škofiča v Slovenji1, vasi, kjer Jih je imela Justina Sleikovec na paši. Jožef Žunkovič Je nagovoril svojega pol brata 29-letnega Ivana Pala, delavca iz Zlatoličja 98, da je v “O?* na 23. 8. ID55 na vrni Ivana Škofiča v 74 panjev čebel skozi njihove odprtine potrosil pan taken. zarad] česar Je poginulo več kot 75•/» čebel in na' tak način 1e nastala Justin? Slekovec škoda za okrog 600.000 din. Do tega dejanja Je 2unkoviča pripeljala gola zavist in bojazen, da njegove čebele ne bi imele dovolj paše.
Vsi trije obtoženci so bili obsojeni na 8 mesecev zapora, pogojno. oškodovanci pa so bili s svojim civilno-pravn'm zahtevkom napoteni na pot civilne pravde.
ZARADI GOLJUFIJ PONOVNO PRED SODIŠČEM
Oton Šket Je bil že večkrat obsojen zaradi goljufij, toda kljub temu je z njimi nadaljeval. Kot pravn k je izkoriščal zaupanje In nevednost državi j anov. Ponudil se Je, da Jim bo spisal prošnje in Jih zastopal pred sodiščem, za kar ne bo zahteval nobenega plačila, da pa rabi denar za kolke. Francu Klepcu Je natvezi 1, da bo kot pravnik dvignil v Advokatski zbornici pooblastilo za zastopanje v neki pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Čabru, za kar Je od oškodovanca prejel na račun kolkov 1600 dinarjev. Od Antona Čebularja Je prav tako vzel 1600 din. Temu se je Šket ponudil, da mu bo uredil prijavo za polaganje izpitov na večerni gimnaziji, s pristavkom, da ga bo poučeval v nekaterih
m J
predmetih. Marija Brencelj mu Je dala 5650 dinarjev, zaradi tega , ker ji je obljubil, da bo uredil njeno stanovanjsko zadevo. Od Stefana Juga je prejel 6200 dinarjev za obljubo, da ga bo zastopal pred sodi ščern, poučeval za izpite na večerni gimnaziji in preskrbel tekstilno blago. To je le nekaj primerov, ima oa Šket na vesti še več žrtev.
Na glavni obravnav Je svoje goljufije priznal, zagovarjal pa se je, da je ta kazniva dejanja opravljal zaradi tega, ke je brez zaposlitve. Sodišče Je Šketa, ki je sistematično goljufal ljudi, obsodilo na 3 leta n 6 mesecev strogega zapora in na eno leto izgube državljanskih pravic.
KOLEDAR
Torek. 27. decembra
Leta 1863 «e Je 27. decembra rodil slovenski proletarski! pesate!j Ivan Vuk. Sodeloval Je pri več časopisih ter zapustil vrsto poljudno pisanih slik in črtic iz Življenja proletarcev. Umri Je leta 1939.
Na današnji dan leta 1941 ae Je
začela v Bohinju. Selški m Poljanski doliini, v Kranjski gori in na Jesenicah ljudska vstaja, s katero so hoteli Gorenjci preprečiti preselitev 65.000 domačinov.
Na današnji dan pred desetimi leti se Je začel v Bdhaču prvi kongres USAOJ. Ta kongres Je še bolj utrdil enotnost Jugoslovanske mladine, ki ae Je v vrstah osvobodilne vojske borila za svobodo.
•
Za Inženirja kemije je diplomiral tov. Beravs Jame*. Iskreno čestitamo! Kolegi.
Jodf F. Istoku, ta Je 24. XH.
1953.	diplomiral z odličnim uspehom *a inženirja arhitekture, čestitamo kolegi.
Na Silvestrovanje v Bohinju vabi hotel »Zlatorog«. Rezervirajte rriize in bogat Silvestrov menu po 750 din. Za ple« in dobro voljo bo skrbel Akademski plesni kvintet
Veletrgovina Mercator uvo*-izvoz Ljubljana, Titova JI, obvešča svoje poslovne tovariše in podjetja, da bodo skladišča dne
26.,	29. in 30. decembra 1955 zaprta zaradi letnega popisa blaga.
ObiSčite v kopališču Miklošičeva 20 na novo opremljeni pedi-kerskl salon s štirimi školkatrrii.
Postreženi boste hitro in vestno se priporoča pediker.
Avbelj Rudolf
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani ponovno objavlja, da so bile na IT. mednarodni razstavi radia in telekomunikacij dne 1. XII. 1955 izžrebane sledeče številke vstopnic:
825. 893. 140499, 544, 191845, 186186, 140551,	380.	144603,	136336,	25545,
192689. 136711, 39214, 144130,	45627,
161370,	37494,	46872.	161074,	55519,
46286. 25393, 8, 433, 458. 154470, 158376, 159872. 164018. 387. KO, 158232.
Kot v inozemstvu se tudi pri nas žeU žena negovali sama domai Drogerije nudijo vsa potrebna navodila tn nove preparate »EVELINE«.
Malomarnost se vedno maščuje,
če ne negujete svojih las dobite plešo in prepozno je tarnanje. Zato ne pozabite na »Hinko« koprivno vodo in »Deva« šampon s koprivnim izvlečkom. To je zanesljivo in zajamčeno sredstvo za nego las!
Vsaki kopeli nog žlico »Jela« soli- Desinficira, krepi živce, osvežuje im preprečuje neprijeten duh po potenju »Jela« sol.
K sodobni stanovanjski kulturi spadajo
GO*KO >*>im
v toaletnih prostorih
Proti sladkorni bolezni, protinu in tolščavositl (bolezenskemu dé-belenju) zanesljivo fn uspešno pomaga rogaška «DON AT« vrelec. Pijte redno emo uro- pred vsakim obrokom do dve čaši »Domat«. Zahtevajte ga v veletrgovinah »Mercator«, »Prehmama« in »Ekonom« v Ljubljani.
ZA OTROŠKO KOZO
NAJBOLJŠA KREMA!
GLEDALI
DRAMA LJUBLJANA
Torek, 27. dec. ob v.3.30: Golia: »Jurček«. Zaključeni, predstava za sindikat SZDLS. — Nastop Dedka Mraza.
Srede, 38. dec. zaprtol
Četrtek, 29. dec., ob 14.38: Solda: Jurček. Zaključena jjredstava za gtainuzijo :n osnovno solo Mengeš. — Nastop Dedku Mraza.
Ob 20. Shakespeare: Hènnk IV. Abonma O. (Falsrtart' - Janez Cesar.)
Petek, SO dec., ob 20. .Machiavelli: Mandragola Abot ima C.
Sobota. Sl. dec., ob lji.SO: Golia: Jurček. Zaključena ptredstav« za teren Ajdovščina. — Nastop Dedka Mraza.
Ob 20. Machiavelli: M andragola rzven tn za podeželje .
Nedelja. L jan., ob ; 15. Golia:
Turček. Izven to za podeželje, — Nastop Dedka Mraza; '
Ob 20. Shakespeare: Henrik IV. Izven tn za podeželj e. (Falstaff — Pavle Kovič.)
OPERA
Torek, 27. dec. ob 19.39: Balet: Koga n-Seme nov:	Amazonke —
Mozart:	Les p-ettts riens —
Lhotka: Balada — Borodin: Po-lovski -lest Abonma red F
Sreda, 28. dec. ob 19.30: Balet: Kogan-SememovJ Amazonke — Mozart:	Les E«tlts riens —
Lhotka: Balada ,— Borodin: Po-lovskl plesi. Abonma rod K.
Četrtek, 29. dec. Zi uprto.
Petek. 30. dec. ob 19.30: Mueorg-sld: HovanSčlna. Abonma red H.
Sobota, 31. dec., olo 19.30: Mozart: Figarova svatba. Izven.
MESTNO GLED4VLISCB LJUBLJANA. Gledališka pasaža
Torek, 27 dec . ob 15. Pavel Golia:	Srce igrači t. Zaključena
predstava za H. gimm. Bakovnik.
t
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU METROPOLE SAVINJSKE DOLINE — MESTA ŽALEC
27. XII. 1955
ČESTITA HMELJARJEM VV IN VSEM
PREBIVALCEM
DELOVNI KOLEKTIV
„HMEZADA"
ZADRUŽNO TRGOVSKEGA PODJETJA
ŽALEC
Blago za vse svoje potrebe, tekstilno in prehranbeno, dobro kupijo stranke piri. , ... TRGOVSKEM PODJETJU »Savinjski magazina ŽALEC ter čestita občanom ob krajevnem prazniku mesta ŽALEC 27. decembra 1955.	
Priporoča se Kolodvorska restavracija »Frn-škogorsko Vinogorje« ŽALEC	NA DOBRO KAiPLJICO Vas vabi Goi;tiš6e pri »BIZ E L J A. N C U« ŽALEC
Pisarniške potrebščine Vam nudi Knjigarna ln papirnica ŽALEC	Ob krajevnem prazniku občine ŽALEC se pridružuje s čestitkami »OBNOV A« ozz ce)lje v ŽALCU ter se priporoča.
VODNE ARMATURE in KMETIJSKE STROJU izdeluje, vrši ODLIVANJE sive LITINE in barvaste kovine Kovinsko podjetje ŽALEC ter čestita prebivalcem Žalca h krajevnemu prazniku mesta Žalec 27. decembra 1955.	
Ob 20:	Giraudoux:	Trojanske
vojske ne bo. Abonma Vajenci — Učenci v gospodarstvu.
Sreda, 28. dec. ob 10: P. Golia: Srce igračk. Zaključena predstava za Druätvo prijateljev mladine Novi Vodmat.
Ob 17: P. Golia: Srce igračk. Zaključena predstava za Narodno banko
Četrtek, 29. dec. ob 15:	Pavel
Golia: Srce igračk. Zaključena predstava za teren Stara Ljubljana.
Petek. 30. dec. ob 16: Pavel Gol a: Srce igračk. Zaključena predstava za teren Rožna dolina.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana — Mestni dom Torek, 27. dec. ob 14.30: Pepelka, pravljična igra.
Sobota, 31. dec. ob 29: L. Fodor: Uspavanka, veseloigra v 3. dejanjih. premiera izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 33860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Ročne lutke Gostovanje v okviru praznovanja Novoletne jelke.
Torek, 27. dec. ob 10: Gostovanje v Dobrovi prt Ljubijam ob 14: Gostovanje v Polhovem Gradcu
ob 16.30: Gostovanje v Horjulu Sreda, 26. dec. ob 9: Gostovanje
v Cerknici
ob 11: Gostovanje v Begunjah
prt Cerknici
ob 14.30: Gostovanje v Grahovem prt Cerknici
ob 18.30: Gostovanje v Novi vasi
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Torek. 27. dec. ob 18: Bojan Čebulj: Janko in Metka, premiera. Režija ta scena Bojan Čebulj. Glasba Silva Gračner. V okviru Novoletne jelke za terene, situ« 28 ae« oo .o. öu;an Čebulj: »Janko tn Metka« v okviru Novoletne jelke za terene. Četrtek. 29. dec. ob 18: Bojan Čebulj: »Janko Ul Metka«. V okviru Novoletne 1elke z* terene Petek, to dec. ob 18: Bojan Čebulj: »Janko ln Metka« V okviru Novoletne Jelke za terene
Vstopnice niso v nrod-O
Ponedeljek, 2- jan. 1996 ob 19.30: Bojan Cetoulj: »Janko in Metka«.
[zven
Torek. 1. jan ob 15: Bojan Čebulj: »Janko ln Matka«. Izven, vstopnice za zadnji dve predstavi v prodaji Zveze z vlak' usodne.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Torek 27 dec ob 20: Ranko Marinkovič:	»Glorija« — Torkov
abonma m izven.
Sreda. 2*. dec ob 19.30: George Axelrod: »Sedem let skomin«. — Gostovanje v Vojniku.
Četrtek. 29 dec ob 20: Ranko Marinkovič: »Glorija«. — Četrtkov abonma ln izven.
Petek. 30 dec. ob 15: Ranko Marinkovič: »Glorija« — m. srednješolski abonma
KONCERTI
m. koncert za rumeni abonma,
ki bo v četrtek 29. t. m., dirigira Samo Hubad. Solist Kendall Taylor, ki izvaja 2. Brahmsov koncert za klaivir, ima v Ljubljani zadnji koncert pred nastopom turneje po Ameriki. Spored obsega še prvo izvedbo Majtičičeve Suite za godala in Stravinskega »Ognjenega ptiča«. Vstopnice so razprodane.	-K
UMRLI
Po dolgi ta mučni bolezni v 82. letu starosti Je umrl naš ljubljeni mož, ata, stari ata, tast
FRANC DRENTK
Pogreb dragega pokojnika bo v torek dopoldne ob 10. u« na pokopališče v Begunjah.
Žalujoči: žena Antonija, otroci: Milka. Tončka. Olga, Mara, dr. France, Janez. Dana ln Ani, snaha: Mimica, zetje: Joras, Ku-liš, dr. Hrušovar. ing. Pohar, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Begunje pri Cerknici Ribnica, Jesenice, dne 25. XII. 1955.
Po težki bolezni je umrla naSa draga nepozabna mama
MARIJA MEDVED roj. Babič
Pogreb bo 27. decembra 1988 v Piäeoaäi.
Žalujoči ostali. Paece, Sevnica, Zagreb. Ljubljana in Krško.
mmiin inumi iiiiii—im
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem ki so ga poznali, da nas je zapustil naš zlati mož. očka. dedek, brat, stric
VLADO MAKUZ
šolski upravitelj v pokoju, rezerv, oficir, predsednik kmetijske zadruge in tajnik Društva upokojencev
Pogreb bo v torek ob 1*. uri iz hiše žalosti na pokopališče v
Kanalu.
Žalujoča žena Sliva, ztoova Vlado ln Branko t družinami, Jeaeolce, SL dec. 1G0L
ZAHVALE
V«m, ta «te spremil U nafto dm-0o mamo
TEREZIJO MICULINIC roj. CelešuMt
na zadnji poti, Ji poklonili vence in cvetje, nam pismeno in ustmeno izrekli sožalje najprisrč-nejša zahvala.
Posebno zahvalo izrekam pevskemu zboru Železničar: profesorskemu zboru gimnazije Bled in osnovne šole Bied ter tov. Einspieler Maksi za njeno požrtvovalnost v času bolezni.
Žalujoči ostali.
RAZPISI
RAZPIS
Upravni odbor podjetja »VINO-SADJE Brežice razpisuje mesto SEKRETARJA PODJETJA
Nastop službe po možnosti takoj. Pogoji:	srednješolska izo-
brazba z naicn?nj 5-letno prakso v gospodarstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na upravni odbor podrietia »Vi.no-Satdje« Brežice z navedbo dosedanje zaposlitve.
OBJAVE
SLOVENIJA AVTOPROMET SAP-LJUBLJANa
obvešča, da veljajo nedeljske povratne vozovnice na progi Ljubljana—Piran—Ljubljana v 3oboto dne 31. decembra 1955 z odhodom iz Ljubljane ob 14.00 uri in s povratkom v nedeljo dne 1. I. 1956 ob
19.C0 uri jz Pirana. Po vseh rednih avtobusu h progah se promet vrš» v dneh !.. 2.. 3. I. 1956 normalno kot ob nedeljah, razen na progi Ljubljana—Idrija, kjer bo vozil avtobus v torek dne 3. I. 1956 z odhodom iz Idrije ob 6.00 ur; in prihodom v Ljubljano ob 7.35 uri ter povratkom iz Ljubljane ob
19.00	uri.
Avtc-busn,’ promet n« progah podjetja SAP-Llubiiana bo v soboto dne 31. 12. 1955 m v sredo dne 4. I. 1956 o.iačan tako, da bo omogočen prevoz vsem potnikom.
SAP-LJufcljana
CASIO
SPORED ZA TOREK Poročila: 5-05. 6.(10. 7.00.	13 BO
'5.00, 17 00. ISO« ln 22 00.
5.00—6.2C* Dobro iutro drag: poslušalci’ (pester glasben: spored)
7 20 Naš predlog zs Vaš ledilnik 7 25 Reklame. 8 J5 Operetna In ahka glasba 7 10 7 so Verge me-odije; 1100 Radijski koledar; 110? lospodlnjsk! nasmeti: IMS Dopo’-ianski koncert	Blaž Arn-f
Uvertura v A-duru L M *ker tane:	Concertino in klavir m
aodaln! orkester Matije Bravnl-'ar- S.ovenska Dlesna burleska
11.45	CicibanotTi — dober dan :pred praznikotr. Novoletne ielke)
12.00	Slovenske nerodne pesmi r orlredb! Milka Skoberneta ir Slavka Mihelčiča. 12.30 Kmečka univerza - mg Ločnlškar: Zboljšajmo naše črede z odbtro: 124f Dva prizora iz opere len Ufa skif* iatelja Lepša Janačka: 13 15 Za oavna glasba vmes reklame: IS v Od melodije do melndile; 14.2’ Pionirski kotiček. 14 35 Želeli st«
posluša!«e’ 15 15 Zabavna glas 15 »o
Božena Nemcova: Babica — I.: 15.43 Igra orkester Chachfieil:
s ‘Ji, leč«, -.p- - :	.*/ K-
— 11. tekeua. 16 10 z našim: so usti in skladatelji 17 20 Zabave, n plesna glasba vmes reklam«
18.00	Zunanje-politični feljton
Bllžfiji vzhod v luči međnarodn’b odnosov; 18 15 H Berlioz:	Les
Frane Juges-uvertura; 18.30 Spori, ni tednik: 19.00 Radijski dnevnik 19 JO Zabavna glasba, vmes re klame: 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.10 Venček domačih pesmi to napevov; 20 sc Radijska igra — Vladimir Nazor Boškarina; 21.30 L. van Beethoven: Godalni kvartet v A-duru >P- 1* št. 5 : 22.15—23.00 Zaplešimo 'Plesna gtasbal: 22.16—23.00 UKV program: Nočni koncert — Jani Gregorc Simfonietta. Uroš Krek-Koncertantna glasba za fagot, godalni orkester, harfo in timpane
23.00—24 00 Oddaja za tujino — n« valu 227 1 m (prenos tz Zagreba!
MALI OGLUŠI
RADIO »Körting-Honoris 40« prodam ali zamenjam za novo športno italijansko kolo. - Ljubljana Černetova ulica 25.	24119-4
ISCEM STANOVANJE kot sostanovalka ali za delno pomoč. Po» nudbe pod »Tovarniška delavka« v oglasni oddelek.	24101-9
KINO
»UNION«: ameriški barvasti film
•Veselo izkrcevanje«. Tednik: FN 52. Predstave ob 15. 17. 19
in 21
»KOMUNA«: amer. barvasti film
i..	ijuoezn»« B.ez tednika. Predstave oj 1«, 18.15 m 2U.30. V gl. ViOgi: Leslie Caron. Kirk Douglas in Pier Angeii. Ob 10 amer barvasta risanka »Sneguljčica«.
»VIC«: amer. barvasti film »Cl-merronaka roža«. Tednik: FN 52.
H.tfuv.uvt U& iu it» Il -V
»SLOGA«: premiera amer. barvastega nima »Beg iz trdnjave«. Predstave ob 15. 17. 19 in U« Ob 10 je mat ne ja istega filma. V gl. vlogi: Willem Holden in Eleonore Parker.
i-nu-gaja va „obilic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od
4 dalje
»SOCA«: amer. barvasta risanka »Sneguljčica«. Predstave ob 16, 18 in 20. Predvaja Ju gosi. kinoteka.
•S š -. . acner film »Pregnanci iz Poker Fiat«. V gl. vlogi: Dale Ronertson m Anne Baxter. Predstave o-b IG, 18 in 20. Prodaja vstorn c od 14 dalje Na sporedu samo še danes in jutri. Jutri ob 14 obisk Dedka Mraza s predvajanjem ameriške barvaste risanke »Sneguljč ca« za komuno Šiška. Vstop prost. »TRIGLAV«: finsk« f;Im »Poročni venec«. Tednik. V glavni vlogi: Aino-Maija Tikkanen in Jussl Jurkka. Predstave ob 16. 13 n
20.	Prodaja vstopnic od 15 dalje. -LITOSTROJ«: angl film »Očka, vrni se«, ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave
KAMNIK: amer film »Poročeni
samci«.
BLED: brazilski film »Sinha Moča« ob 20.
BREZL-E- amer. barvasti film »Samo**'* revolver«
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Kapetan K eri«.
KRANJ »STORŽIČ«:	premiera
švedskega filma »Tatov, ljubezni« ob 16, 18 in 2o. sano danes! KRANJ »SVOBODA«:	premiera
ameriškega barvastega filma »Gypsy — črni konj«, ob 17 in
10.
JL.-..N1CE »RADIO«: amer. barvasti film »Ns gladki površini« ob •'i T'
JESENICE »PLAVŽ«: švedski film »Kradljivci ljubezni« ob 18 in
20.
MIZARSKI STROJ, poravnalni, tovarniški, po ugodn. ceni prodam. Koiitnik t rane, Bres 12, Komenda,	2*ii5-4
NAxiUiOiNÄ BA£>lKA FLRJ spoiO-ča, da odkupujejo vse njene po-družnice star srebrni domaci in tuj; denar, ter predvojni jugo. slovanski nikiasii denar. Odkup vrše prav tako tudi vse Komunalne banke. — Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS Ljubljana.	2-*il4-0
IZGUBIL SEM v soboto zjutraj drap volnen šal. Vrniti: Rimska cesta štev. 21, »Tela«. 241C8-10 OTROŠKI TRICIKEL, kov:na*t, zelo lep, svetlo moder, prodam. Ogled od 15 do 16. Jesenkov* štev. 9-II. desno.	HlÄ-4
SEDLARSKEGA in ta«>etni*k€«a mojstra, ki bi eprejei vajenca — iščem. Stermecki Ivan, Zgornja Sušica 93, Bizeljsko.	M16M
OSEBNI AVTO DKW ▼ brezhibnem stanju prodam. Vpeaàati ▼ poslovalnici Transport, Ti torva cesta 58. dopoldne.	»TLOS-4
PES OVCAH, kateri aUtt na ime »Vuk«, se je zatekel. Fronten Javiti za nagrado: Rader. Celje, Trubarjeva 31.	MLOO-lt
DESKE. smrekove, popolnoma suhe, okrog 6 kub. m, reame debeline, prodam nafrboIjtvmu po nudmku. Ponudbe porteti t po družnico SP Maribor pod »Prvorazredne«.	2S95S-4
UPRAVA ZAVODA Mestna kanalizacija v Ljubljani. Ambrožev trg 7, sprejme dobrega avtomehanika, po možnosti z mojstrskim izpitom ali večletno prakso pri izvrševanju vseh avtomehaničnih del. Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po veljavnih predpisih.	23934-1
SPREJMEMO USLU2BENCE za mezdno knjigovodstvo. — Nastop službe in plača po dogovoru. Službeno mesto v Ljubljani. Ponudbe pod »Industrija 117« v ogl. oddelek.	24011-1
PRODAMO stojala za 12 koles — ukrivljeno kotno železo in pločevinasta streha. »Slovenija-Sadje«. Ljubljana.	24122-4
MOTOR 500 ccm »Motosacoche« — prodam. Gruber Maribor. Jurčičeva ulica 8-II.	24039-4
PREMINILA JE NASA DRAGA TOVARIŠICA
MARIJA GOLOB
RORKA KOVAČEVA MAMA
POGREB BO V SREDO, 28. DECEMBRA 1955 V GRAHOVEM. — TOVARIŠICO BOMO OHRANILI V LEPEM IN TRAJNEM SPOMINU.
ZVEZA ŽENA IN SZDL GRAHOVO
UMRL JE PREDRAGI OCE, MOŽ IN DEDEK
LEOPOLD BURJA
POGREB BO V TOREK, 27. DECEMBRA, OB 15.30 URI NA MESTNO POKOPALIŠČE V PIRANU.
ŽALUJOČA DRUŽINA
PIRAN, NOVO MESTO. LJUBLJANA. HRASTNIK.
		
GCSTHI5TV0
STIČNA
tali vsem svojim gostom creine Novo iato 1036!
J - i 1	«4*444
! vau-m mlin S
♦	STIČNA	X
Z teli vsem delovnim ko- J 1 lektivom srečno Novo leto!
I >
cm tee »cei ti »en mm »m
Trgovsko pedježj* »TOBAK« Onraalj
tali srečno Novo letet
PISNA PEKARNI
Črnomelj
želi svojim odjemalcem in delovnim ljudem srečno Novo leto!
lessi m»«
DNO PODJETJE
Os—melj
želi vsem obiskovalcem
ter delovnim kolektivom srečno NOVO LETO 1956 in se za nadaljnji obisk priporočal
Spiaino gradb, podjetja »ZIDAK«		. j : noiUSKl IIDBUai
IVANČNA GORICA		IVANČNA GORICA
tak vsemu delovnemu		želi svojim odjemalcem
ljudstvu srečno Novo ls- '	■ «	in delovnim ljudem
to 19561 — Sprejema vsa :		srečno Novo letel
dela visokih gradenj.		: - !
t
X
l
%
PEKARNA
GROSUPLJE
Lili vsem svojim od Jemal cem in delovnim kolektivom srečno Novo leto!
J
Trgovsko podjetje
»POTROŠNIK«
ČRNOMELJ
Kolektiv trgovine
»MANUFAKTURA«
RIBNICA na Dolenjskem
želi vsem svojim cenj. odjemalcem in delovnemu ljudstvu srečno Novo leto 19561
čestita svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu ob NOVEM LETU 1956!
	
	
»AGROTEHNIKA	- SERVIS«, IVANČNA ÓORICA
želi vsem	delovnim ljudem srečno
in uspehov	polno NOVO LETO 1956!
	
»SteSSSSSSSSSMSteSMSSSSSSI KOLEKTIV
Kmetijske zadrug« DOL - BER1ČEV0
želi srečno In uspehov polna Novo loto 1966 vsem svojim odjemalcem. dobaviteljem in delovnim kolektivom tor so priporoča!
Deloval kolektiv
KLEPARSTVA
KOČEVJE
teli svojim strankam in
vsem delovnim kolektivom uspehov polno Novo leto 10561
ji
^ioEoaoiOBOBoiaioioioioioioi
0
M
0
103010601010
Ü
■
O
■
O
OIOIOIOIOIOIOIC
KINO »JADRAN« — KOČEVJE
želi vsem obiskovalcem in delovnim kolektivom uspehov polno NOVO LETO 19561
SPLOŠNO MIZARSTVO
STIČNA
želi svojim strankam ln delovnim kolektivom »rečno NOVO LETO 19561
«
X
♦
X
♦
:
!
♦
t
X
♦
X
Delovni kolektiv
OKRAJNEGA
GRADBENEGA
PODJETJA
Črnomelj
Vsem odjemalcem dobaviteljem tar de lovnemu ljudstvu telimo mnogo uspehov v lotu 1956!
iOBOÜOIOBOlO
KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE PRI JELŠAH
ZBL-I VSEM SVOJIM ČLANOM, OSTALIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 19561
Kolektiv
TRGOVINE
Z MEŠANIM BLAGOM
RIBNICA na Dol.
teli vsem svojim cenj. odjemalcem in delovnim kolektivom uspehov polno Novo leto 1956!
♦
X
Trgovsko podjetje
»PROMET«
za nakup in zbiranje odpadkov KOČEVJE
želi vsem svojim strankam in poslovnim prijateljem ter vsem delovnim kolektivom srečno in uspehov polno Novo loto 19561
»■•■•«•■o«
t«s«as»ooai
tosaefe
*»_■
TOVARNA Tolefon 383-166 KEMIČNIH IZDELKOV
ARBO
OtTv coov
«OQO'i
oCEcev C30f»o\, OOODBEO» jODO«a Š068BI
pCfll	____
|0»«BQ*0B0b0^
|Q seao ooaoa dock
PODGRAD PRI LJUBLJANI
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU PREBIVALSTVU ŽELIMO USPEHOV POLNO NOVO LETO
M3Beoeei«ooaoR«GoaeaoBOiQsiijio0laiBV, te a • e a a o s a a e ■ ca «3 BsojiioMnseQoioRi
'te« uocao 00000038••iaaoeii«tBos888i
'ti8ifl«>ooaaoisaa8iiiBMi|D|oB«8i
'tooaacosiieaflo^oaaoioobibbiii '«0030eB88IMDDaaBB&CopOBOai '«.TSüoeocoooooDaDoaaotfOM
•oo >830 360000 BOBIORV lasi
'eaO33 063D0B08 9Ot0C0Cll 'QDOcoa:-
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE
ČRNOMELJ
OasDBBDoosaiaoi
800310000001101
'900110088011^
••■»«L
5BOOOt\
BsoeaooOs.
oo3oao03flM#\
oscoooeaeeeapj
Poleg ostalih artiklov nudimo še bencol, tolvol in solvent nafto.
d $ £
** o
41
/*»• /••BI
.•»obmooru ^o2i"c*®®*OOD*
v'®••OBCBOBi..,
■	CD BCD ■ CD ■ GDI CD B GDI GDI CZ) ■ GDI GDB GDI GDI CD 1C
■
O
■
O
5
5
■
o
■
o
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIÓ OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOOO ■ ■
2	DELOVNI KOLEKTIV	O
O KLJUČAVNIČARSTVA — KOČEVJE O
Seli vsem zadružnim trgovskim kolektivom in poslovnim dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu SREČNO NOVO LETO 1956!
U
■
O
■
o
■
o
■
o
■
o
oioioioaoiotoic loioiaioooioiooooioioioioioioioooooioioioi
O
B
O
m
o
K
O
■
O
0
o
B
O
■
o
B
O
n
O
X
o
I0I0I0I0I0I0I010I0I0I0I0I0IC
'TJlOBOBCDBCDBOlOSCDlOBOaOSOSOBO
DELOVNI KOLEKTIV
Papirnice
Količevo
p. Domžale
ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, ZLASTI PA 8VOJIM ODJEMALCEM EN DOBAVITELJEM MNOGO USPEHOV V LETU 19561
O
■
O
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
X
o
o
X
o
■
o
DELOVNI KOLEKTIV
tovarne pletenin in zaves
„ßeiokrajinka” jj
V
Črnomelj
o
X
O
m
o
X
o
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1 9 3 61
O
■
o
■
o
■
n
OIOIOIOBOIOIOIOIOtOaOIOIOIO
IOIOIOIOIOIOBOIOIOIOIOIOIOIC
o ■
o ■
o ■
o
X
o ■
o
■ OIOIOIOIOIOIOIOIOBOIOIOIOIIOIOIOIOBOIOIOK OlOiOIOlOIOIOIOIOIOIOIOIOICJIOCOIOIOIOIOlO
ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19561 Priporoča še še za nadaljnje zaupanje pri na-
O
■
O
■
o
■
o
■
o
■
o
ročilu svojih jzdelkov!
*“*”	•'	• ‘T C' ■'
O
X
o
X
o
X
o
a
O
■
o
IOIOBOIOIOBOIOIOIOIOBOIOIOIC
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ČRNOMELJ
BORBENE POZDRAVE IN ISKRENE 2ELJE OB NOVEM LETU VSEM DELOVNIM LJUDEM!
O
X
O
X
O
X
G
e
O
ss
O
B
O
„Avtopromet“-Kamnik
želi delovnim kolektivom in cenjenim strankam uspehov polno
Novo leto 1956!
Opravljamo prevoze po želji naročnikov — hitro ln sigurno.
Se priporočamo!
3IOaC90SOBOBOIOflOBOBOBOBOBOB
lOIOBOBOBOflOBOlOBOBOBOBOflOBC
O
X
o
X
o
X
o
X
o ■
o
SBOBOiOBOBOgOlOBOBOlOflOBOBOB*
PBOBOBOBOBOBOIOBOBOBOBOBOBO
O
B
O
n
O
5
X
G
X
O
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA — KOČEVJE
s svojo podružnico v SODRA2ICI,
nudi vedno svež kruh, pecivo, vse vrste slaščic, brezalkoholnih pijač, kavo in čaj.
Vsem svojim odjemalcem in gostom želi srečno in zadovoljno NOVO LE T O 19 5 6 ter se priporoča!
O
X
o
X
o
X
o
■AVTO«
SPLOŠNO AVTOPREVOZNIŠTVG
KOČEVJE
ZELI VSEM SVOJIM KORISTNIKOM PREVOZOV IR DELOVNIM KOLEKTIVOM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1956!
•«OIIITlCHO TI«OVSKO 40DlttM
KOCEVJÉ
ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM TER DELOVNIM LJUDEM NAŠEGA OKRAJA. ::
NUDIMO VAM RAZNOVRSTNO BLAGO IN PIJACE. / CENE KONKURENČNE — PREPRIČAJTE SE!
■ 3BOBOBOBOBOIOBOIOBOBOBOBOBO
EOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOIOBOBOBC ■
O
a
o
X
O
X
o
3
O
X
o
X
o
m
O
X
o
B
O
a
o
X
o
■
o
X
o
B
o
X
o
X
o
Bi
o
TRGOVSKO PODJETJE
VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM Sirom po naši domovini želimo mnogo USPEHOV V NOVEM LETU 1856!
»ŽELEZNIKA« - Kočevje »MUIOFMTUBI« - Kočevje »GALANTERIJA« - Kočevje »TEKSTIL« - Kočevje TRGOVINA »OBUTEV« - Kočevje »KNJIGARNA IN PAPIRNICA« - Kočevje »PREHRANA« - Kočevje »PRESKRBA« - Kočevje »EF.5HÄ« - Kočevje »OSKRBA« - Kočevje »POTROŠNIK« - Kočevje »ŠPECERIJA« - Kočevje »PRESKRBA RUDARJEV« - Kočevje TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM -Sima cerkev pri Kočevju
KUPUJTE V NAŠIH TRGOVINAH, KI VAS OSKRBUJEJO Z VSEM KAR ŽELITE! — ZA NADALJNJI OBI8K SE PRIPOROČAMO!
G
K
O
m
O
a
O
a
O
a
O
X
o
K
O
X
o
X
o
X
o
X
o
■
2
o
■
o
X
o
X
o
X
o
X
o
KURIVO
LJUBLJANA - Masarykova 15,
želi vsem ‘potrošnikom In poslovnim prijateljem srečno in uspešno
Novo ledo 19S6
DELOVNI KOLEKTIV
DOLENJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA GROSUPLJE
Zeli mnogo srete in uspehov v Novem letu 1956 vsem svojim strankam, poslovnim prijateljem In delovnim ljudem FLR Jugoslavije!
lOlOBOBOlOBOBOBOBOBOBOlOBOBC
JBOBOBOBOiC»UaaUQaiOicQkCflOBOB
boioboboioboboboioioboboboboboboioboboboic
o
X
o
X
o
X
o
X
o
X
o
X
c
■
o
B
o
9
n
TšKSTILNA TOVARNA
»ÜMTilOZ IH FLBTHO«
GROSUPLJE
izdeluje in nudi:
Polloneno platno, brlsaCe, gradi za žimnice, konopljene tkanine, slamarice, platno za cerade, platno za nahrbtnike, tepihe in drago O Vse vrste motvoza in vrvarsklh izdelkov.
Izdelava kvalitetna - dobava solidna. Vse proizvode nudimo po ugodnih cenah. Našim odjemalcem želimo mnogo uspeha v latu 1956 la se priperoCamel
O
X
o
X
o
X
o
X
o
■
o
X
o
X
o
■
o
X
o
■
o
■
o
X
o
■
o
■
o
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI ODBOR ZB NOV OKRAJNI ODBOR ZWI OKRAJNI ODBOR ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV
OLO UPRAVA ZA CESTE OKRAJNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO
KOČEVJE
želijo vsem občenom in delovnemj ljudstvu širom po naši domovini USPEHOV POLNO NOVO LETO 19561
O
■
o
X
o
X
o
■
O
■
o
■
o
■
o
■
o
Q
o
Bi
o
X
o
X
o
■
o
OBOBOBOBOBOBOIOIOBOBOBOBOBÖ BOIOBOIOIOBOBOBOBOBOBOIOBOB BOBOBOBOBOIOBOB ■□■OBOBOflOBOBOBOBOBOlOBOaOflC
1 Z A D	H J	E VESTI	i i
Prisega prijateljstva
Izjava predsednika egiptske vlade Naserja ob obisku predsednika republike Tita
Kairo, 20. dec. (Tanjug) Predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser je v zvezi z obiskom predsednika FLRJ Josipa Broza Tita Egiptu dal naslednjo izjavo posebnemu dopisniku »Vjesnika«:
Državni svet Sudana
Kartuen. 26. dec (AFP). Sudanski parlament je imenoval pet članov državnega sveta, ki bodo skupno opravljali dolžnosti Sefa države, katere je doslej imel britanski generalni guverner. Svet bo prevzel dolžnost takoj, ko bo parlament sprejel začasno sudansko ustavo.
Von Welck veleposlanik Zahodne Nemčije v Moskvi
Bonn, 26. dec. (DPA). Zaliodno-EMnška vlada namerava Imenovati barona von Weleka za veleposlanika v Moiskvi, vendar uradni krogi te vesti za sedaj ne poti-jujejo.
»Egiptovski narod prisrčno pozdravlja obisk maršala Tita. Ta obisk bo okrepil prijateljske zveze med našima dvema državama ter omogočil našemu narodu, da izkaže svoje občudovanje do predsednika Tita in narodov njegove države. Egiptovski narod je na bandunški konferenci izrazil željo, naj vsak narod uporabi pravico do samoodločbe. Zato smo trdno prepričani. da se mora ves svet svobodno izgrajevati, kar pa se lahko doseže, če v mednarodnih poslih delamo v duhu sodelovanja in če svoje napore osredotočimo na odstranitev bojazni pred vojno, tako da lahko posvečamo vso pozornost blaginji naroda. Dejstvo, da egiptovski narod pričakuje obisk velikega jugoslovanskega voditelja z ogromnim zanimanjem, je prišlo jasno do izraza v egiptovskem
tisku, ki je soglasno poudaril zadovoljstvo nad tem obiskom in ponovil prisego prijateljstva med našima dvema državama.«
Podobno izjavio je dal dopisniku Tanjuga v Kairu egiptovski minister za socialno politiko polkovnik Husein el Safei. ki je na čelu častne misije, katera bo spremljala predsednika Tita med njegovim obiskom v Egiptu.
General Amer poveljnik egiptovsko-sudanskih sil
Kairo, 26 dec. (AFP). Egiptovsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je egiptovski vojni minister general Abdel Hakim Amer imenovan za vrhovnega poveljnika egiptovsko-saudskih sil. Sporočilo pravi, da se je egiptovsko-saudski višji obrambni svet sestal 24. t. m. v Saudski Arabiji pod predsedstvom saudskega kralja ter sprejel sklep o imenovanju generala Amerja in uveljavitvi sporazuma o skupni obrambi, ki sta ga Egipt in Saudska Arabija podpisali 27. oktobra t. 1. Obrambni svet je proučil tudi zunanjo politiko arabskih držav in se »o tem sporazumel«.
Stevenson in Nison glavna kandidata?
Poskus vstaj e v Argentini
Buenos Aires, 26. dec. (AFP). V mestu San T.uiz so uradno objavili, da so argentinske oblasti odkrile in onemogočile zaroto proti vladavini generala Aramburuja. Po tem sporočilu so bile osebe, odgovorne za zaroto, aretirane. Argentinski državni podsekretar »a notranje zadeve Muniz pa je tej avi], da poskus vojaške vstaje v San Lulzu. v katerega so bili fcapieteni nekateri civilisti in podoficirji, ni bil večjega pomena.
Argentinska trgovinska bilanca bo imela letos 200 miljonov dolarjev primanjkljaja. Kratkoročni dolgovi nasproti tujini se bodo a tem znižali na 750 milijonov dolarjev. V prihodnjih treh letih bo morala Argentina uvoziti za 1.200 milijonov dolarjev železniške opreme, kmetijskih strojev itd.
V skladu z uredbo o zaplembi teoovine oseb, društev in trgovskih podjetij, ki je nezakonito pridobljena za časa strmoglavlje-
ne vladavine, Je argentinska vlada objavila nov seznam 97 oseb in trgovskih oziroma industrijskih podjetij, katere ta ukrep zadene. Med njimi so tudi argentinske podružnice italijanske avtomobilske družbe »Fiat« in ameriške družbe »Chrysler«.
Pcslanica kralja Huseina predsedniku Libanona
Bejrut, 26. dec. (AFP). Odposlanec jordanskega kralja Bahdžat Talhunl Je nocoj prispel v Bejrut, kjer ga je takoj sprejel predsednik libanonske republike Katnij šaman, kateremu je Talhuni izročil osebno poslanico kralja Huseina. Kakor se je zvedelo, je ta jioslanica v zvezi s predlogom o konferenci šefov arabskih držav o pomoči teh Jordanu. Kralj Husein govori v poslanici o koristnosti take konference.
New York, 26. dec. (Reuter) Večina med 6.000 predsedniki krajevnih organizacij obeh velikih ameriških stramk v vsej državi je v anketi ameriškega časopisa »Look« izrazila mnenje, da bosta na prihodnjih predsedniških volitvah v ZDA kandidata republikanske in demokratske stranke sedanji podpredsednik ZDA Richard Nixon oziroma prvak demokratske stranke Adlai Stevenson.
Na podlagi te ankete je Stevenson dobil 57 odstotkov glasov predsednikov krajevnih organizacij demokratske stranke, medtem ko je Averell Harriman dobil 33.9, senator Kefauver pa
4.2	odstotka glasov. Na čelu re-
Prvi veliki spori v francoski koaliciji
Pariz, 26. dec. (Tanjug). V vrstah petih vladnih koalicijskih strank, katere gredo povezano na splošne volitve 2. januarja, je prišlo danes do prvih velikih sporov, kj kažejo na možnosti preusmeritve vladne večine v novi francoski skupščini.
publikanske liste je Nixon z 42.1 odstotka glasov, šele nato sledi predsednik Eiseonower s 36-9 odstotka, medtem ko je dobil pravosodni minister Warren 8.1 odstotka glasov. Med 546 republikanskimi predsedniki, ki so se izjavili za Nixona, jih je 142 hkrati izrazilo mnenje, da bo le-ta doživel poraz na novembrskih volitvah.
Poplave v Kaliforniji
San Francisco, 26. dec. (AFP— AP). Med poplavami v severni Kaliforniji in Oregonu je doslej izgubilo življenje 43 oseb, za več oseb, ki so zbežale z avtomobili iz ogroženega mosta Yuba City, pa ne vedo, medtecq ko so reševalne ekipe naišle 12 mrtvih v popolno izpraznjenem mestu. Danes se je pojavila nevarnost nadalje njih poplav, ker še vedno dežuje in se je zvišal vodostaj rek San Joaquin in Stanislaus. Položaj se slabša tudi v srednji Kaliforniji, kjer reke stalno naraščajo. Poplave pomenijo največjo katastrofo, ki je po strahovitem potresu leta 1906 -zadela Kalifornijo. Okoli
50.000	oseb je ostalo brez strehe, povzročeno škodo pa za sedaj cenijo na 150 milijonov dolarjev.
Novost za gradbeništvo
Jekleni cevni fasadni «radierai odri s spojnicami domaće izdelave
izdeluje in dostavlja hitro In točno
po naročdu
Industrija
lgflJHV	* mašina
7*1«^	BEOGRAD, Tošin Bunar 268
Telegram »Traktor« — Telefon 37-651

Vzpodbudno za Partizan
(Črnomelj)
Prav gotovo Je vredno omeniti, da je telesnovzgojno društvo v Črnomlju usmerilo vso svojo dejavnost v razne športne igre in atletiko ln da v nekaterih panogah deluje po nekaj sto pionirjev ter mladincev. Vse to ogromno delo sloni v glavnem na neu. mornem profesorju Kolariču in nekaterih vodnikih. Društvena u-prava nikakor ne najde pravega razumevanja za polet mladih lju. dl, ki kaže veliko zanimanje za športne panoge. To je kajpak glavni vzrok, da del odruštva ni potekalo v skladu z nalogami, ki Jih terja partizanska organi za-
JUDOISTI PREGLEDALI DE. LO V PRETEKLEM LETU
Judoisti Olimpije o sebi
Te dni so se zbrali mnogoštevilni člani m simpatizerj; akademskega Judokluba. V po roč lih predsednika, tajnika in blagajnika so se lahko prepričali, da je akademski judo klub opravil veliko in uspešno delo na področju strokovnega usposabljanja in organizacije svojih članov. V začetnih tečajih, ki jih obskuje okoli 80 tečajnikov, črpa klub bodoči kader za izpopolnjevanje v judo športu. Člani kluba so se udeležili dveh tečajev, ka Jih je organizirala TZS v Preboldu in pa pred kratkim pod vodstvom znanega dunajskega mojstra Nimfuera. kd je članom mnogo pomagal s svojimi velikimi izkušnjami. Tudi člani kluba so opravili veliko propagandno in organizacijsko delo in njihov uspeh je, da bodo v kratkem u-stanovljeni novi klubi v Kranju. Celju m Ptuju.
Na prvenstvu Slovenije so se člani glede na lanskoletno prvenstvo nekoliko slabše odrezali zarad. odsotnosti nekaterih. Posebno se pozna odsotnost nadarjenega Moharja, Križmana in Mesariča. Prvo mesto v pol težki kategoriji je osvojil mnogo o-betajoči Iršič, ki je na državnem prvenstvu v Zagrebu osvojil tretje mesto. Naj večji uspeh in nada kluba pa je devetnajstletn Bida Peter, ki je na državnem prvenstvu osvojil prvo mesto v težki kategoriji. Bida je v zadnjih treh mesecih zelo mnogo napredoval v tehniki in rutin.. To se je ppsebno videlo v Zagrebu, kjer je premagal več dosti krepkejših nasprotnikov in prikazal pravo mehko umetnost brez uporabe sile Postati z devetnajstimi teti absolutn; prvak Jugoslavije ni malo m zato našemu Pe<tru iskreno čestitamo!
V organizacijskem in vaditeljskem delu so se posebno izkazali trener Vrabl Niko n inštruktorji Rubinek, Mejač ln Kolnik.
Navzočemu delegatu TZS tov. Korčetu so se za tehtne besede glede treninga in organizacije kluba navzoči toplo zahvalili. Člani so izvolili tudi nov odbor s tov Rubinkom na čelu. Sklenili so, da bodo v prihodnjih dneh vestno trenirali in se pripravljali za prvi ligašk nastop, ki bo v Ljubljani 15 januarja. 1956.
A. M.
cl j a od svodih Članov. Neaktivnost društvene uprave pa ni motilo neumornih funkcionarjev pri svojem delu. Ko so le-ti poročali na nedavnem letnem občra-čunu o uspehih in težavah, smo razumeli, kako veliko in koristno nalogo so opravili. Danes se v Črnomlju lahko ponašajo z lepim stadionom za mali rokomet, odbojko in atletiko, pa tudi dela na glavnem stadionu lepo napredujejo Mladinci in mladinke so opravili na njem nad 35.000 prostovoljnih delovnih ur, pač zato, ker se zavedajo, da gradijo za sebe, za svoje zdravje in prijeten oddih.
Crnomeljske mladince poznajo danes že po vsej državi, saj so v tem društvu zrasli mladi atleti, ki so častno zastopali barve svoje domovine v mednarodnih dvobojih.
Kdo še ne pozna odličnih rokometašev, ki uspešno nastopajo v conskih in republiških prvenstvih? osvojitev prvega mesta na
Vogrinc iz Zagreba na Jesenicah. Danes gostuje na Jesenicah ekipa državnega prvaka v namiznem tenisu Grafičarja iz Zagreba. v kateri bo nastopil tudi znani mednarodni igralec in letošnji državni prvak v dvojicah Josip Vogrinc. Zraven njega bo v ekipi proti Jesenicam igral tuoi nadarjeni mladinec Vodopija. Prireditev bo v zgornji dvorani Doma TVD Partizana na Jesenicah ob 19 uri Prijatelji bele žogice vabljeni!
Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v alpskih disciplinah v Wepgenu (Švica), ki bo 7. in
8.	Januarja, bodo sodelovali smučarji iz Avstrije. Avstralije. Anglije, Italije. Kanade. Nemčije. Norveške. Jugoslavie Poljske, Romunije, ZDA SZ. Franclje. Švedske in Svice. To bo prvi nastop sovjetskih smučarjev v Zahodni Evropi
Lepi uspehi naših namiznoteniških igralcev v Bolgariji. Na namiznoteniškem turnirju v Sofiji, kjer so igrali trije jugoslovanski in 13 bolgarskih igralcev, je zasedel prvo mesto Gabrič, pa tudi drugi in tretji sta bila Jugoslovana Markovič in Petrovič. Četrto mesto je zasedel Bolgar Sivačev. Med ženskami je zmagala Jugoslovanka Čovičeva. Namiznoteniški tgralci Partizana so odpotovali zdaj na drug turnir v Stalin ob Črnem morju.
Na turneji po Zahodni Nemčiji
1e zagrebški Dinamo odigral prvo tekmo v Wuppertalu ln zmagal proti moštvu z enakim imenom s 6:0 (4:0).
mednarodnem turnirju v Nemčiji Je nedvomno lep uspeh za to mladino. Da, kar 53 mladincev, mladink ln pionirjev se vedno u-kvarja z rokometom.
Tudi nogometaši bo poželi nekaj lepih uspehov, medtem ko je odbojka v Črnomlju nadvse priljubljena športna igra.
To je le bežen pogled na delovanje društva v Beli krajini, kjer mladina, še do nedavna ni poznala zdravega in koristnega izživljanja. Mnogo je storjenega za razvoj tega društva, toda sedaj so šele na pol poti. Novo izvoljen5 članski odbor se bo moral svoje naloge še krepkeje zavedati, predvsem pa se bo moral zavzemati za načrtno delo ob vsestranski podpori tamkajšnjih organizacij.	2orž Albina
ATLETI SD MARIBORA MED SEBOJ
Največ nastopov na domačih tleh
V	prostorh SD »Maribor« ob Tržaški cesti je bi*l včeraj letni občni zbor atletskega kluba. Skupščine so se med številnim članstvom udeležili tudi zastopnik okrajne zveze TVD »Partizan«, kd je zagotovil klubu sodelovanje telovadnih enot, in zastopnik Ljudske mladine ter drugi.
O delu kluba Je poročal France Filipič in hkrat nakazal program in smernice za prihodnje. Zborovalci so se nato zavzeli za tesne zveze z ostalimi množičn-mi organizacijami. Poglavitna naloga društva bo namreč skrb za množičnost, saj imajo za to v Mariboru vse pogoje, med drugim devet tekalšč, a za zdaj le dva atletska kluba. Načelno so sprejela predlog za ustanovitev posebnih atletskih aktivov* (»Maribor«, »Branik«, po šolah itd.), ki nag’ bi zastopali barve svojega mesta s skupnm Imenom.
V	načrtu prireditev je največ nastopov na domačih tleh, medtem ko bodo le najboljši atleti in atletinje nastopale za Maribor na tekmovanjih v ostalih krajih in tuj'ni.
Pereč problem za mariborske atlete so tudi medsebojni odnosi, in sicer ne toliko v Mariboru samem. temveč do onih v Celju in zlast v Ljubljani, ki često sodijo, da je Maribor lovišče za že zgrajene atlete.
Na zboru so posebno pohvalili atleta Markeža in Mlakarja ter tekmovalko Unterrelterjevo.
Ob koncu je skupščina izvolila za predsednika kluba Franceta Filipča.
Vojna pošta 2369 — f Ljubljana, Parmova ul.,
razpisuje naslednja delov, mesta: ELEKTRO-TEHNIKA STROJNO-TEHNIKA Pogoji: srednja šola s prakso. RAČUNOVODJE, KOMERCIALISTA Pogoji: fakultetna izobrazba ali večletna praksa v stroki. - Plača po tarifnem pravilniku. - Javiti se je osebno na gornji naslov. Nastop takoj.
Uprava in kolektiv ladjedelnice »PIRAN« v Piranu
sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš delavec
LEOPOLD BURJA
član delavskega sveta
Pogreb pokojnika bo v torek, 27. dec. 1955, ob 15.30 uri na pokopališče v Piranu. - Požrtvovalnega člana našega kolektiva bomo ohranili v trajnem spominu.
UPRAVA in KOLEKTIV ladjedelnice »PIRAN« v Piranu.
Sindikalna podružnica ladjedelnice »PIRAN« v Piranu sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš delavec
LEOPOLD BURJA
kovinostrugar
K zadnjemu počitku ga bomo spremili v torek, 27. dec. 1955, ob 15.30 na mestno pokopališče v Piranu. - Zvestega delavca bomo ohranili v trajnem spominu.
SINDIKALNA PODRUŽNICA ladjedelnice »Piran« v Piranu.

veščemo vse svoje odjemalce, da bodo naša skladišča zaradi
.ETNE INVENTURE ZAPRTA OD 3. L DO 7. I. 1956.
TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE
TEKSTIL
LJUBLJANA
Hkrati vabimo naše odjemalce, da nas obiščejo že prvi teden rednega poslovanja, ker bomo takrat še posebno dobro založeni z blagom.
Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno
NOVO LETO 1956

X
BREZUSPEŠNA PREISKAVA
V predsobi je zagorela luč, vrata so se odprla in zdravnik, v copatih in oblečen v žameten jopič, je stal pri vhodu. Ni kazal jeze, sicer pa tudi ni imel časa za to.
»Z vami se moram pogovoriti nekaj besed,« je rekel Beale.
»Dvajset, če želite,« je prijazno odgovoril zdravnik. »Ali nočete vstopiti?«
Še preden je bilo povabilo izrečeno, je Beale že na pol vstopil in sledil zdravniku v njegovo delovno sobo.
»Ali ste sami?« je vprašal.
»Popolnoma sam. Zelo malo obiskov sprejemam. Moj zadnji obiskovalec je bil ta nesrečni Jackson.«
»Kdaj ste Miss Cresswell poslednjič videli?«
Zdravnik je povzdignil obrvi.
»S kakšno pravico—?* je pričel.
»Pustiva to,« je rekel Beale osorno »Kdaj ste Miss Cresswell poslednjič videli?«
»Danes je sploh še nisem videl,« je odvrnil zdravnik. »Od takrat, ko sem se vrnil od sodne razprave, nisem zapustil svojega stanovanja.«
»Rad bi preiskal vaše stanovanje,« je rekel Beale.
»Policist, kajne?« se je nasmehnil zdravnik. »Seveda ga lahko, če imate pooblastilo za hišno preiskavo.«
»Nobenega pooblastila nimam, toda kljub temu bom preiskal vaše stanovanje.«
Zdravnikov obraz je postal temnordeč.
»Mislim, da veste, da se s tem izpostavljate kazni ra prestopek.«
»O tem sem popolnoma poučen,« je rekel Beale, »toda, doktor van Heerden, če nimate ničesar, kar bd morali skrivati, ne uvidim, zakaj bi preiskavi nasprotovali«
»Saj tudi ne nasprotujem,« je zagodrnjal zdravnik, »iščite, kolikor hočete. Kje bi hoteli pričeti? Morda tu?«
Pokazal je na tri velike zaboje, ki so stali blizu vrat.
»Tam ne boste našli kaj posebno dražestnega; v zabojih so anatomski modeli, ki so pravkar prispeli iz Berlina. Resnično, trgujem s sovražnikom,« se je smehljal. »Pokrovi so še pritrjeni z vijaki, vendar imam tukaj izvijač.«
Beale se je obotavljal.
»Imam le še eno sobo,« je nadaljeval zdravnik, »spalnico, toda nje tam gotovo ne boste našli.«
Beale se je bliskovito obrnil.
»Nje?« je vprašal. »Kdo je pa govori! o njej?«
»Domnevam, da iščete Miss Cresswell,« je hladno rekel zdravnik. »Nekaj vendar iščete in vprašali ste me, kdaj sem jo poslednjič videl. Koga bi pa naj sicer iskali?«
»Popolnoma pravilno,« je mimo rekel Beale.
»Dovolite, da grem pred vami.« Zdravnik je vstopil prvi in prižgal v spalnici luč.
Soba je bila prostorna, preprosto opremljena z medeninasto posteljo, omaro in omarico za perilo. Na nasprotni strani je bila kopalnica.
Beale se je hotel ravnokar ozreti, ko je zaslišal, kako so se vrata za njim zaklenila. Obrni! se je, skočil k vratom, pritisnil na kljuko, vendar se vrata niso dala več odpreti. Kljub razburjenju se mu je zazdelo, da sliši zunaj glasove.
»Odprite vrata!« je kričal in razbijal po njih.
Nobenega odgovora. Nato:
»Mr. Beale!«
Kri mu je zledemela, ko je zaslišal ta divji klic na pomoč — bil je glas OKve Cresswell in prihajal je iz sobe, ki jo je bil
pravkar zapustil.
Z vso močjo je razbijal po vratih, toda bila so iz trdega, žilavega hrasta. Že je držal v roki samokres, čigar cev j« mia
naperjena na ključavnico, ko se je začela kljuka gibati in vrata so se odprla.
»Zakaj ste se pa zaklenili?« se je smehljal zdravnik in prijazno pogledal Bealea v bledi obraz.
»Kje je dekle, kje je Miss Cresswell. Slišal sem njen glas.«
»Saj se vam je zmešalo, prijatelj.«
»Kje je Miss Cresswell?«
Bealova roka ja padla s tako silo na zdravnikova ramena, da je le-ta klecnil. S kletvico se ga je zdravnik otresel.
»Hudiča, saj ste res blazni Kako pa naj vem?«
»Slišal sem njen glas.«
»To ste si domišljali,« je rekel zdravnik. »Saj bi vam bil vrata že prej odprl, vendar sem šel na hodnik in pozvonil pri Miss Cresswell. Vrata njenega stanovanja sem našel odprta. Gotovo ste bili v njenem stanovanju. Samo vrata sem zaprl, nato sem se takoj vrnil sem.«
Brez besede je Beale zdravnika odrinil. Samo en korak ja naredil proti vratom, ko mu je zastala noga. Na koncu sobe so bili prej trije dolgi zaboji, sedaj pa sta bila le dva. Eden je izginil. Ni si vzel časa, da bi vprašal zdravnika. Skočil je skozi vrata in zdrvel po stopnicah navzdol. Nobenega vozila ni bilo videti in tudi pešcev je bilo malo. Na vogalu je našel policista, ki pa ni bil opazil prav nič izrednega, predvsem ne prevoza kakšnega večjega zaboja.
Ko se je počasi vračal proti vhodu Kroomanovega bloka, se je ozrl navzgor. Zdravnik je slonel na oknu in kadil cigaro.
»Ste jo našli?« je vprašal posmehljivo.
Beale mu ni odgovoril.
Stopal je po stopnicah navzgor, šel skozi odprta vrata naravnost v zdravnikovo stanovanje in stopil pred tega mirnega moža. ki je slonel ob mizi in z rokami s; skal njen rob in z izrazom prijetnega veselja na bradatem obrazu kadil cigaro, ______________________________________________________,