236. številka.
Ljubljana, v petek 15. oktobra 1897
XXX. leto.
Iihrja vsak dan ivr#tr, izimfii redelje in praznike, ter velja po posti prejenuin za a vat ro-oge rske dežele za vso leto lf> gh\., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld ., za     I u 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 .-M . za ftetrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pobijanje na dom radina se po 1 1 kr,
na mesec, po 30 kr. za čttit leta. — Za tuje dežele tuliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j. •!. i.k i.,» t is, k a  po f» kr , če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vat* administrativne stvari.
Sodne razmere na slov. Štajerskem.
—a. S Štajerskega, 12. ckttbra.
V Številki 230. z dne 8. oktobra t. 1. ponatisnili ste pod onim zaglavjem članek .Slovenskega Goapodarja", ki se bavi s spodnještajerskiiai sodnimi razmerami v obča. Is tega članka proizvemo, kako s« slovanski in slovensko misleči ur <laiki izpodrivajo ter nadomestnjejo a tujimi, slovenski jezik komaj lomečimi elementi. Kar nam pisatelj pri po* veđuje, je vas gela, neovrgljiva istina. Ta metoda se pri k tik nje Že od nekdaj; ta mete da je relikvija is zloglasne Henricher VVaserjeve dobe; ta metoda rs tadi ns bode uničila tako dolgo, dokler ss gra-ikonadsodišče ns razdeli, oziroma dokler ss as otvori za Kranjsko, južno Štajersko in jnino Koroško v Ljubljani posebno nadeodišče.
Spominjamo se živahne agitacije pred ki cimi 15 in 20 let', ki se je po celi Kranski razvnela radi tege, ker je nadeodišče v Građci ped slabo sobnim Waserjem razveljavilo celo pravdo radi tega, ker os je obravnava vršila v slovenskem jeziku. Hudobnost \Vaserja je v sovraštva do slovenskega jezika interpretirala takrat določilo § 13. obč. s. r. tako, da slovenski jezik na Kranjskem ni — landes ublicL ? Pri tem ne je ta argumentacija s silo popri jela fikcije, češ, da ob času, ko se js izdal sodni red, t. j. 1. 1780.,ca Kranjskem Se sploh ni nikdo nradoval drugače kakor nemški; cb času izdanja občnega eednega reda t. j. I. 1780., toraj slovenščina ni bila »landefcUblich* — ergo tudi sedaj ns sne biti. Nesmisel te argumentacije izpedbijati bilo bi odveč. Pa reči se mora, da bi se ta neumna, bedasta argumentacija na kvir našemu jeiikn obra Bila mecda se do dandanes, da ni zgoraj navedena agitacija vendarle apegnila trme animoznega predsednika graške ga aadtodižča in njegovih kimovoev, ki so naposlsd veo dar Is morali priznati, da slo venski jezik živi, in da je sposoben za uradovanjs.
Ko ee je to prepričanje razširilo, izdala pa ss je v Gradci dri g 1 paro'a. Reklo se je namreč: detro, sedaj bedemo n&Še ml&de juriste pešiljali v Celje, da se priuče" jezika in potem bodemo s temi nemško rejenimi in nemško vzgojenimi juristi preplavili celi spodnji Sla jer. Oborožimo jih s formul-
JLiSTJSK.
16
Š a h - m a t.
(Novela. — Spisal Iv. N. Vrtni k.) II. (Dalje.)
,To vam je glnmačica prve vrate," — je izpre-govorila Rusova Marica. — »Njon licemerski obrazek in sladki* govorica sta premotila vsakogar."
— „I.'a, ću, tisti nedolžni pegled! Vsak moški jej je šel na ,linanfce'fl — je vzdihovala šibka, menda jetična plavofoska, malih očij, gosto s pegami posutega obraza.
„Prctestujem, protestajem!" se je raziarifa ekfpeditcrica Tončka. »Vsakdo pa že ne! Nekaj idejalnih možkih je, — hvala Bogu I — vender le se na svetu; nekaj možkih, katerim je neemade-ževano ima, blagost srca in bistrost duha nad lepoto telesa, kateri se ne dado zapeljati od takih le hinavk, takih koket, kot je ta Ana". — In v duhu ja zrla starikava devica Šibkega dijaka, katerega sliko je nosila v evojem Brci. Ljubila ni brezupno, tudi on jej je nekoč razodel, da js našel v njej ■sorodno dušo, katera ga razume, katero mora ljubiti."
nimi spričeval', da so se nančili jszika, rojene Spodnje Štajerce, o katerih vemo, da 83 tndi slovenskega mišljenja, pa pcrivajaao na Kranjsko; na tak način ohranimo vsaj spodnji S ajer blažani N*rn čiji. Sttvilke, katere je gospod dopisnik navedel, so resnične in potrjajejo to metodo. Uradoo osobje Bodne etreke na spidojem Štajerskem je ekeraj (i* kl.učno nemškega mišljenja. Kar je Slovencev, b( ■/• se priznati svojo narc daost.
Ali to osobje bode am'raj tako ostalo, dokler se ne bode zač la pri nas na Štajerskem slična agitacija, kakor svoj čas na Kranjskem. Višje oblasti so nam skrajno neprijazne in treba je, da se vsi faktorji zdrnžijo v to svrfco, da izpodrinemo to, nam in UBŠemu življu škodljivo smir.
Dopisnik je le toliko pomanjkljivo rešil zadačo, da ni posebej še v ngled in ra?g'ed stavil slučajev, ki dokazujejo, kako akcđo trpi privosodstvo, ča ee nastavljajo dce?edno Bcdniki, ki ne nmejo jezika in ki so naepretnega političnega mišljenja.
Takih sločpjev je v izobilji; samo da jih treba zbirat in objavljati ter za temelj posebni agitaciji položiti.
Vzemimo na primer sledeči slučaj, ki je res značilen in ki se je prgcdil pri neki eodniji na spodnjem Štajerskem ob bistri Dravi: A. toži B., da prevzema neka železne traverze, koje ja prvi zanj naročil. A. je nemSki trgo?ec, B. slovenski kmet, ki ne zna aič nemški, a \kIjr.b temu gre k nem škenru odvetnika, ki seveda more solite et inve! ■ rato celo pravdo v nemškem jeziku vodi. Isto ts ko se je eevida tudi tcžitelj A. posluževal nemškega jezika. Prva instancija razsodi s pogojno razsodbo, tako da mora B. neko g'avuu prisego določene vse bine priseči.
Ko pride prisežni narok, zahteva Đ., da zamora priergo storiti v slovenskem jeziku. Sedaj pride pa bridka težava, l'-ifti-ii oblika je nemška in treba jo je torej na slovenski jezik prevesti.
Zastopnik 13 -a kakor tndi idjankt, ki je imel narok, pa ns znata toliko slovenski, da bi zamog'a zapisnik pristno prestaviti. Vzemeta torej slovar v roke in skrpata nekaj skupaj, kar ja bilo deloma popolnoma nerazumljivo, deloma v nasprotji z izvir* nim beBedilcm prisege.
B. stori po tej čisto napačni prestavi prisego, ker js bil navaden kmet, ki si je mislil: če la pri -Bežeot, je dobro. Kako bode tadi navaden kmet popravljal prisežno besed 1 \ če odvetnik in adjankt ne ometa toliko jezik?, da bi brez pogreškov pra* stavila prisežno besedilo v slovenski je 1 k
Sodišče potem razsodi, da je A. v pravdi propadel, ker je B. storil njemn pridržano priiego.
A. pa vloži potem reknrs proti dotičnerru odloku po slovenskem odi etniku in ta dok?žj, da toženec B. ni storil v smislu razsodbe prisege, ker se prevod besedila ne ujema z iz* virnikom ter zahteva, da se prisežni zapisnik reši 8 tem, da je B propadel, tembolj, ker te je v za* pisniku o prisegi drogi daljši obrok za prev/etje (raverz n&hajal, kakor v izvirnem nemškea beseJ.ia.
C. kr. nadatdišče v Gradcu je razveljavilo v&IeJ tega rekursa celo prisegi ia prisebni narok kot ničev, ker se pteved ne strinja z izvirnikom pritožnega besedila. Ob jednem je naroČilo sodišču, da mera skrbet-, za tc, da se nemški izvirnik resnično in pristno prestavi na tlovenaki jezik.
Koj tukaj noramo epomniti, da bi c. kr. nad-sodišče v Gradca moralo dosledno naložiti dctiCnerna t"?, kr. sodnemu adjunktu v« • stroške reHirsa in prejšnjfgi naroka, ker je le njegova jezikovna nezmožnost zakrivila reknrs in nasledke rekursa. Ali c. kr. ntdsodiš'e v Gradcu tega ni storilo.
Če bi 6e objavilo ime dohčnega adjunkta, bi vsakemu na prvi hp jasno postalo, iz katerega vzroka je bilo c kr. nadso Jišče v Gradca tako mi!o in prizanesljivo. V drug h slučajih ee to ne god?, Z rešitvijo cea. kr. nadscdišča v Gadcu A. ni bil zadovoljen, ker je taisto razsodilo ultra retitum rekama in ker ep'oh občni sodni red izključuje dvakratno priseganje jedne in ista p r i s e g e.
Vložil je torej revzijeki rek ura na najvišjo rodišče in ga utc-meljt val o tem, da on ni zahteval uniiena prisege, da se pplch strrjena prisega un:5'ti ne da iu ne sme, ampak da je 0», A., ladobil iz formalnega aktu prisego proceenvalne pravice, kcjlh ngedne pcsl'dice, t. j. njegove zmage mu v;s. c. kr.' nadsedišče v Gradcu odvzeti ne sme in re nore.
.Gospod  adjnnkt, ali res mislite, da biva v J lepem teletu  vedno tudi lepa duša V" je vprašala laemehljivo GriČarjeva Ar gela poleg sibe stoječega Gorencs, zroča  na  cerkvena vrata, za katerim je izginila ponosna nevesta.
„Ne, ne, milo&tljiva gospica!" je zapel adjnnkt, — „,fa izrek se uresničuje le pri vi.f, pri oni ne.MU
Ljubeznipoln pegled mu je bil plačilo za neslan pcklon . . .
Mej temi pa sta že fetala Hrastar in Ana pred altorjem. Tudi ljudstvo se je počasi zrinilo v cerkev, da prisostvuje obredu.
aKer pa mora biti ta zveza po postavi s prosto in resnično voljo tk'enjena, torej vas vprašam, krščanski ženin Pavel: „Ako hočete to, tukaj pričujočo nevesto Ano za svojo ženo vzeti po postavi naše sv. matere, katoliške cerkve, recite: Bdi\!" — je govoril počasi in slovesno duhovnik.
Hrastarju pa bo ea zopet napele žile na čelu, kri mu je zalila etra*, s tresočim glasom je cdgo-voril: ,Da!a
Nekaj ga je duflilo; nerazumen strah se ga je polotil. „Kaj, če se zadnji trenotek premisii! — potem mi ni več živeti,* je mislil trgovec razburjen,
mej tem, ko je čital duhovnik dalje: „Ravno tako vprašam vat?, kršCanska nevesta, ako hočete tega, 'nktij pričujočega ženina Pavla za svojega pravega moža vzeti po postavi naša s?, matere, katoliške cerkve recite: »ča!* S krepkim glasom je izgovorila Ana kateri jo je združil za vsj življenja s Hra-
etarjom.
BVzemita terej prstan, kairri naj vaju vedno spominja, da mej sabo zakonsko zvestobo, katero sta si sedaj obljubila, do smrti obranita.'
Ana je bila gospa Hrastarica. —
,Ssdaj si meja 1 — je šepnil nehote zaljubljeni ženia. Pozabil je, da je pred množico zvedavega ljudstva. „Moja si!" — je ponavljal še je-denkrat.
Nevesta pa ga ie strogo pogledala, potem se porogljivo nasmejala. Njen pogled js govoril: .Molči!" — njen nasmeh pa: BNcrec K — A Hrastar ni razumel ni prvoga ni drugega.
Po cerkvi pa so šepetale stare ženice: »Vesela nevesta, — žalostna soproga 1 V tej rodbini ne bo sreče! Niti jedne sclse ni prelila. In k&ko glasno, samozavestno ,-e dejala: da! To je gotovo znamenje, da tu ne bo mtCa in je ne bo. — Beg
Najvišje sodišče ee na tc atemJj-»vanje ni oxi-ralo, ampak čisto lakoaičao potrdilo iirek nadao-dišča v Gradca .»as dessen each- and gssetza.ii-b'gen (i .. iden". Tadi vievizjskem rekarsu zahteval ]« A povračilo strofikov; a tadi najvišje sodišče prvi instanciji oziroma d etičnemu adjankta ni naložilo kake globe ali vsaj povračila sroškov pravnega laka, dasi je bilo eklatantno in nespodbito, da je jedino jezikovno neznanje dotičnega oodoeg* pristava sakrivilo vse aamttane bomatije in spletke.
No, če bi se kakema slovenskema sad• nema pristava prim?ril* vice veraa kaka taka ali slična nezgoda, ri-di bi videli, kako bi disciplinarna oblast oziroma graški d-.cjil /j. rni senat ž njiae postopal! A ker se je to pris'aSu nomftke narodne stranke primerilo in ker zidova liibv ssmo slovenski jez;k, -• Se disc pl nami se a* t v G.adja za vse to ni zmenil. Niti navadnega r*h<*ga ukor* c. kr. nad sodišča v Gradca in dosledno tudt DSJviijfl sodišče ca Dunaja dotičaema s.d^im.i u aiu.su podeliti ni Kadilo.
Sedaj pa naj će kdo dvomi, da ni prijetno složbovfati na spodnjem Štajerskem brea potrebnega znanja jezika, če je dotiin k le nemškega miš'j nja ! Pa vrnimo se spet k stvari. Onicena je torej glavna , sega in IS. mora vnovič prr.vči S d-j dcb stvar dragi sodnik v roke, kije, hvala B.-^u, dobro «:ual slovenski.
Sedaj je šlo.   Prevcd es j« vršil kortktao ia B. je zopet priseg«! in tadi dragic obrok za pce «mt,e traverz zanka!.
Sedaj pa vprašann, k .tko 3r^ji.oviu;c zamore slovensko ljudstvo do pr so^e d;.b.ti, če jit»ki igra s prisegami dovoijena in pos^.v.aV
Da bi bil naš kmet bolj i z obra i u, bil bi se branil prisego priseči, ki je gramatikalična ia logična nesmisel. OJgovcren za vso stroške m za vsa za vlečenje je jedino le dotični a radnik, ki še z nemško |t<venskim slovarja v r.xt ni bil v s:aia ko r-jktnega pr -voda na sleveaaki jedk napraviti.
Pa to je le posao: "3en slučaj, — se bode ugovarjale. To ni res Takih slučajev se pripeti maego, in ie bo urtdn š^vo zadovoljno, bcd-cio jih na dalje objavljali.
Vpraeemo p» vstke oblasti: K^j s"> mor* in mer* pameten in rasioden Si rek misliti o -i*etcati prisede, če ca sme prisega    • tebi nič naičit
in potem no?a prisega naložiti? Kaj si mera prosta ljudstvo malti o svete«: i     d lik niti
t-.J ko te zna j-z ia, J . ra ril to besedilo pri-
ttžoe f.rmnle na zapisnik epravil?
D.ffi ile iaty -m r.on loribai Kakor £e zgoraj rččeno, c. kr. nadaocLŠ3t v G adou dotičoamu gospodu sedrenu pristavu ni r : miti najmanjšega c pogina al; svalila, čeravno je zakrivil toliko a'.roš-kc? ia toliko nepstrebaega lola.
Pristaviti js š-j t roba, da ji sap sled A. ovadil b veje ga nasprotnika B. radi .... > katva kriva priseg*, ker je pri drugim prieežoem naroka b:s veno đragača prisegel, kakor pri prvem, ki je bil onič a.
Vprašamo: ali ne b. bilo .• b to iioetalo, da je z. a" imtraovani gospe i ađjaai i j slovanski jesi k ?
Doti ni g'>cpod  ;e > ■•  z ■ : ' ..     -r'\ zadnjih
na* varoj vsegi hodagaP eo vzdihovale in s) pre-kr zev&le . . .
» *
bkrivncstua tercuj noč se je umakoila fomla-d^n^kemu jutru Zlatorumeno solnca js btš zle?lo ista go:A t*r razejpalc svoje blagodejne žarko ua vse Strani, ko fie je vzbudila Eaa . . . Sklenila 99 je k nočni orrarici ter vzela raz njo s!:ko, katera je tičala v pližietera okvirja. Na dekličinem ol tjzu sj d's'i nasmihal! !a rabinasto rdeči uslni, i(-m'.«:č tudt lepi rtoJri očesoi ;n celo stezao bili, toiuLto nadahnjeni lici, ko je /.rla na sliko svojega ženin i,
„Vender sem pričrkala tega dael D nes, danost O IJjg, kuko naj Te zahvalim za to srečo! S daj bom vedao pri njem. Skrbna gospodinja tor dobra, z?esta ieaa mu bo.a. O re2iti ga moram !J
Tako js goverila Ena ter smuknila urno v olbpno jutranjo cbleko iu sntsknila ai bele, z zla-tom ;(-z.r.e c pele. S:cpi!a \<- d zrc*lo. »Jaz naj postanem danes gespa prefasoric;? Janko mi pa . i..-, pravi p^e'o u>xj:a. Sjj . iu,u.-r vMtz* več vtokM ... Vaiavnala je pokonci ter posilila svoj i brasek v prav res;o gahe. BS ioj s<jm pa znrss pravcata prof aorica.* In zvonko bj je nasmejala. T* n»J'rkal — (Dalje pribj
imenovanjih avanairal ia IX fiinovnega reda v VIII činovni red. Prestavljen je pa — kam? Ns, kam J ragi a, kakor v Miribor. Upamo, da si je mej tem čaaooa utrdil ananje jezika vsaj v toliko, da bode e pomočjo slovarja pravilno govoriti ia pisati anal.
Pravična jastična nprava bi taka uradnike ex (t! » preitaviti morala naNimiko ali pav — pokoj. A c. kr. nsdiodišče v Gradcu, ki je atavilo tarna predlog, je dru sega mnenj«.
Ia gospod grof Gleiapach se ravaa — po predlogih o kr. nadsodišča v Gradca. Ljudje, ki pošteno mislijo o pravoso lstva, morajo obžalovati to posto« paaje in vzklikniti: Caaterum cansemua . . .
V I Juhkjtml, 15. oktobra. K položaja.   „Deatscb.es Volksblatt*
porečs, da je sitnvacija na desnici zopet nejasna. Stranke na desni se astavljajo vladi radi nagodbe-nega provisorija. Vlada ss bo morala zopet pogajati z večino. Žito pa se baje državaoaborsko zasedanje prekine aa dlje časa — govori se, da za štirnajst dnij. — ,Ddut8che8 Volksblatt* govori torej o novi krili, o kateri pa dragi dunajski časopisi ča ničesar ne vedo.
Tešinska gimnazija, radi katere so imeli Tešinci prav tako križevo pot kakor južno^tajeraki Slovenci radi oijsks gimnazije, postane torej po sporolilu dnaajskega uradnega lista javna. Minister za ak in bogočaslje ja pedal prvemu, drugemu in tretjem* razreda dosedanje privatne gimnazije s poljskim u' ji m jezikom pravico javnosti za leto 1897/98 — „Politika" pa javlja, da je šel sloviti okrajoi glavar v Miravakem Krumlovu za štiri mesece n<ia dopust*, utdomeščal g i bo poslej komisar Sonček, ki oživa mej Cehi občne simpatije. R<d< t-h 1 »b j novic divja v nemških časopisih Že cel vihar. Kakor bi Slovani ne smeli imeti lastnih čo! in pravičnih uradnikov !
Jurij Schbnerer je pobegnil iz obstrakcijskih bojiih čet prav v trenotka, ko se more začeti vojna. Vite;. Jurij, moderni Doa Eišot, je izgabil svojega vdanega slugo, Smeha Pa ono Irota, in zbal s) je, zapustil svoo obstrukcijsko  Rozinanto in zbežal. 7a\ celih pet tednov si je vzel idejal nemških študentov, sred.šče g«rmanakih kneip odpust, in morda oe ne povrne nikdar več.   Unheiio! Obstrukcijsks strančice so valed tega jako  konsternirane, in od vse, nekdaj peteroglave nacijooalna četice je ca':al samo še junuk Wjtf, ta slavni aradnik lista, kate remu no zdeli Danajčanje primek  „D.e deutech-runde Oitaaa*. Alt so VVulfova pljuča toliko krepka, da ho vstrajco kričal in tulil tudi namesto Irota in Sctd mrerj i ?  —  „Doatsches Volksblatt", oziroma njegov velečastai urednik Vergam, katerega eo postavili pred prag sedaj  tudi njegovi, včasih aajsveatejai voiilci v W.*cbau, triamfaje sedij saveJa ua ves glas, da je zadela nemške nacijonalce tolika nesreč*. Ne pove pa, da je zmagal poštenjaka Ver-et*nija baš nac»jona!ec Kir s celim čebrom zajema Vergani  umazano  pomije ter jih izliva na Soh& nererjance.   Kako sladka je oiveta — četudi le v psovkah!   Samo pozabiti ni, -l* sta si V-rgani in l:o v poštenosti p;av slična, ca, Vergani Irota cilo nadkriljnje! Klor ima maslo na glavi, naj ns hodi ta solnctt!
Macedonija Albanski odbor je sklenil delovati na to, da &e macedonski Srbi in Albanci zje-dinijo k skupaema postopanja. V ta namen Inda delovalo zlasti aibanako, v Bukarešta izhajajoče glasilo »Škipetarija*, ki js pred kratkim prineslo jako zanimiv članek o zvezi A'bancev in Srbov proti širitvi grškegi apliva.
V velikonemskih političnih krogih vlada velika vznemirjenost. Cosar je imel s kancelarjem, z Biiow.ua in M q i*»lom dolgo konfareno, ie na slednji dan pa j s imel krouski svet v Potsdamu pod prednedsivom cesarjevim iznova sejo, pri kateri so bili tndi drž&Vfli tajniki in drž. uradov predstojniki. H i o hoče na v.i.k način odstopiti, vladne predlogu glide vojašlega kazen iko pravd nega roda in gledd povečanja velikoneraške moma-rio j s) v nevarnosti, socijaUsti postajajo vedno ssifcl&jSi ia Bavarci delajo v zvezaem sveta sitnosti. V No m'.i ji imajo torej maogo kriz nakrat.
Primorske razmere.
((U.voi- poslanca Vekotlava Šninfiiđa pri vseslovenskem in i  -i iko- hrvatskem sliodu v Ljubljani  dne 11. sept. 1897.)
Tako si je zgodilo, da je piud malo dnevi Ijndi na Božji poti jedun luški duhovnik prosil, naj ne molijo ia no prepevajo slovenski,  ker bo na
ptuji zemlji — v Istri —, a dragi jim je v cerkvi celo prepovedal moliti in prepevati slovenski. (Velika razburjenost) Na govorim rad o tem, ali primoran ram, ker se to dogaja po nekem sistema, po zlatima, v kojem imajo glavno besedo židovski liberalci, po aistemn, vela i kojega bi ti hoteli gospodovati tndi v katoliikiti ctrkvah.
Da ae nekako dokaze opravičenost, da so sploh tako postopa proti nam, v to rabijo ee razna sredstvs, mej dragimi nastopni dve sredstvi. Jadao je brojenje ljad*tva po jaz ka, a drago so volitve v obSinsk* zastopstva, v deželni in v državni zbor. Broji se ljudstvo tako, da dotični uradniki kar po cela eanaoelovanska ali vaaj po večini slovanska sela aabeležijo aa italijanska. Potem pa se kaže na ljudsko &tetj*, ako se pritožnjemo, da na dobimo slovanskih napisov, slovanskih šol, elovaaskih svečenikov, slovanskih uradnikov.
To je jedno ismej umetnih sredstev, katerih se pos!ažaje oblastvo v preziranje pravic slovenskega in hrvatskega nuroJa.
Drugo sredstvo so volitve, bodisi občinske, bodisi deže'nozborske in državnozborske. S^mo vslei nerednega in nezakonitega postopanja je padel slovanski kandidat za peto kurji v Istri, ia je padel Nfabergoj v Trsta. (Klici: .Živio NaSergoj!*) Onii pa, kjer vkljub vsem naporom vendar zmaga slovanski kandidat, pa uporabijajo na jsdenVrat proti njemu zopet neko drugo sredstvo-
Tako je bil brez vsega vzroka Nabsrgoj is-bacajen iz tržaškega občinskega s/eta; in kar se je zgadilo Nabergoja v Trsta, to se je slovanskim zastopnikom že večkrat zgodilo v deželnem zbora v Istri, kjer so i: bučni li ža tadi jednoglasno is* vol|ene poslance; kjer ao izbacnili mej dragimi tadi mojega tovariša, iavoljenega z i nt in volilnim činom, isti dan, iato uro, z istimi glasovi, in neimajočagji nikakega osebnega p;manjkljaja, dočim bo mojo volitev odobrili.
Napram vsemu tema visoka vlada ni črbnita besed'ca. Ako bi Vi v Ljubljani poskusili tako postopati preti Nemcem, potem bi Videb, kako hitro bi to opaaila vlada ia zavihtela nad Vami batiaot (Vihamo odobravanje in ploskanje.)
Gospoda moja, spominjam se šs neke stvari, ki je posebno aktuvalna Prej ssm govoril o vzgoji našega naroda v šolah. S-daj, ko so istereka oblastva prisiljena, mislti na otvoritev hrvatskih ia slovenskih šol, sedaj se je uvedel zakon o šolskih t*ka;h. Vi veste, kako siromašen narod smo isterski Slovenci ia Hrvati, in sedaj naj de stanši plača-jejo po 6 kron za vsakega otroka! Vpeljal pa se j« ta z»koa po mojem p.einčanja za strašilo, da bi naše lindstvo ne vztrajalo v zahtevi po šolah. (Klici: „Žilostnol")
Ni čuda. gospod* moja, ako mi vslad takega postopanja vseh mogočih oblastij, vseh mogočih fiktorjsv prop,d»no. Ni čula, ako Slovenci in Hrvati v Trstu in v Istri ne napredujejo, ia ako vedno bolj nadvladujejo Italijani. Ni čuda, da so se 1 alijini v Trsta tekom 50 let skoro poč »tvorili, Slovenci pa padli na četrti oko števila Italijanov, d dao je, da še živimo. Veadar, ako tako dalje pajde, kakor do sedaj, ako sa postopanje korenito in braz odlašanja ne spremeni, šs živeti bodamo prenehali in pridemo v stanje, da bodemo bolno mersli klicati: „Caesar, moritari te salatantl*
Rodna naša zemlja je pripravljena za priklop-ljenje materi Ialiji. (Barno pr trjevanje )
Gospoda moja, aamera je, ako se o tem govori, in jaz nečem govorit«. Om.-nia le, da sno prišli na Primorskem tako daleč, da Italijanom sedaj ni treba več metati petard in bomb, kakor prel nekolikimi leti, saj delajo za njs in njihove namsne tisti, proti katerem so poprej metali bombe in petarde. (Borne odobravanje.) V tem obstoji jedina razlika mej prejšnjimi ia sedanjimi časi.
Ko zahtevamo svoje pravica, in nič več kot pravice, jednake dragim narolom, putem se v naj« skrajnem slučaju sklicuje, kakor Čitate večkrat, na neke .nagodbe" in neke avišja oaire". Jaz ne varujem niti v nagodbe, niti v višja ozire, po katerih bi morali Italijani dobiti vse, mi Hrvati ia Slovenci pa nič ali skoro nič. Jas na verujem v nagodbe, ni višji ozire, po katerih bi ss morali zakoni a nogami teptati in bi bil na smrt obsojen narod, ki je bil in je vsikdar pripravljan žrtvovati svoj život za vero, dom in cesarja. (Barno odobravanje.)
Jaz ne verujem v nagodbe ni višje oaire, po katsrih bi bil naš narod obsojen na smrt, ker države aa samo, da ne smejo obsojati na smrt celiti narodov, ampak so dolžne — za krv in «1 mar, ki od njih dobivajo — ščititi jih, brauiti jih, ona-prejevati in krepčati jih. Jaz ue verujem, gospoda moja, v take nagodba in take višje ozire, ker io bi bila nemorala nad nemoralo; in jaz na verujem v take višje ozire tudi zato ne, k>r ea čoja dostikrat o jako nizkih ozirib, s katerimi se vodi po* litika v Trstu in Primorju sploh. (Hrupno pritrjevanje.)
Gospoda moji, kaj nam je storiti? Jaz Rsm nverjen, da to stanje prestane popolnoma šele tedaj, kadar budemo mi Slovenci in H.vati zjedinjeni v jedni skupini, svobodni, neodvisni pod nišo zakonito stoletno krcno.
V hrvatskem aboru v Zagreba sprožila je opozicija misel, naj bi se prosilo Nj'-g* Veličanstvo, I d« zjedini vse naše pokrajina na spas naroda,
ačvrščfnje monarhije in sijaj dmi.t je (Živi h a o odobravanje )
Jam mislim, gospoda moja, da bi bila to še najboljša resclucija. (Bnrni glasovi: napravimo jo!) Soj ne dr 8fžfmo nafoga zjedinjenja. Delati pa zanj, ia zašo boljšo bodočnost, zamoremo vsflej. Bodimo složni in jedini v potrebnih stvareh: in ■eceesariis nnitas; aprš'nj*mo mej seboj vsako prepričanje, samo da je dcbro ia naš narod: in da-biis libertas; v vsem in vsakem pa naj nas voli prava krščanska ljubezen: in omntbas caritas! (Frenetično odobravanje in pleskanje; govornika se čestita.)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 15. oktobra.
— („ Slo vence va' petindvajsetletnica ) aSio venec" ja praznoval »č»raj svojo petindvajsetletnico. V proslavo tega dne je izšel v »slavnostni" obliki in priobčil več teana jubileja primernih člankov, katere so spisali najcdličnejši  njegovi sotrudniki, kakor  A  Kalan, dr. Useničnik, .J h. Benkovič, Ti-homil in pa dr. Krek, ki je sicar mlad, toda nadarjen in učen kakor malokdo, zlasti pa bolj nego vsi setrndniki .Slov. Naroda".   S čntili kolegijalne radosti čitali smo te članke, kateri se največ bavijo a našim listom in niti trenottk nas ni obšla m sal, da bi nanje reagovali, dasi so časih precfj iaziva joči.   Kdo bi tadi hotel Kotiti domačo e.avuost s polemiko, zlasti pa tako redko slav nest, kakor jo je praznoval .Slovenec*! Jubileji na nebi so častitljivi,  in eni bi »Slovencu* gotovo čestitali na nje govem jubileja, da ee ni ž njim prenaglil. Pra snoval je svojo petiudvajsetletnico prezgodaj, za celo leto prezgodaj, kajti včeraj š nji dan   ni dovršil petindvajsetega leta Bvojega  obstanka,   ampak šole Štiriindvajseto leto.   Začel je uhajati dne 14 oktobra 1873. I. in od tistega dae do včerajšnjega je preteklo šftle 24 let.   „Slovenee" je včeraj šele vstopil v 25 leto svoje btaroeti, svojo petin-dvajsetletnico pa m :re slaviti šele priLodnje leto, z .; * j doslej še ni t-ihče alavil petindvujsotletnice ali petdesetletnice r.nticipando, kadar je bil star  24 aii 49 let; jubileji se praznujejo vedno le ob d o vrši t vi 25  ali 50. ali 100. leta. Tadi „S;ov. Narod«, ki  ja začel izhajati messca aprila  1868. lota, je praznoval svojo petindvajsetietnico,  a praznoval jo je 1. aprila 1893. leta, torej ob dovtsitvi 25 let. Očitao je, da se je „Slovenac" s svojim jub K'jera kolosalno  blamira I.   Ta blamaža je toliko hujša, ker zadene krivda voo gospodo, zbrano okrog njega. Ne dvomimo sicer, da so gospodje nadarjeni in oceni kakor malokdo,  zlabti pa bolj,  n^go vsi sjtrudniki nS ov. Naroda", a d« prste šteti kakor vsak abecedar pa ven ier ne zna uooeden, niti gosp. Kalan, niti g. Useničnik, niti sam gosp. dr. Krek, dasi s d: v proračunskem odseku, čegar člaai mo rajo znati veaj šteti! Kot dobri kolegi to .-.i-i-r-m-.i , Slovencu" prav iskreno aa tej blamaži. Tolaži naj ga zavest, da se ni prvič blomiral in — N«veada op mu bije", — da tudi ne zadnjič. Na njegove slavnostne Članke pa mu bodemo odgovarjali, kadar bo imel pravico praznovati svojo petindvajsetlttoico $orej — Čez leto doij!
— (Imenovanje) Dež. računski ofi :ij>l goap. Fran Tri I Ier je imenovan kontrolorjem dež, dobro« doluih zavodov.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo predstavo Verdijeve opera »Rigoletto".
— (Marko ali Marka) Ker uredništvo „Slo veačevo" se ne verjame, da niti katoliških svetnikov ne pozna, da je nemftki ,St. Marks" ali „St. Markuen" naš Bsv. Marko", naj po potrudi r. pr. na Ptuj, v ptujsko dekanijo. Ped Ptujem, ob Dravi leži čisto mo venska f«ra Sv. Marka, kateri nemški lavant. schematizem imenuje St. Marks Urednik »Slovencev* naj tudi še i; k. rt ptujskega Nemca vpraša, kako ee pravi fari S/. Murka po nemško in Nemec mu poreče: Sankt Marks!' — <„>iod »rat demonitrandum!
— („Zadruga za zgradbo dirkališča") ima jntri, 16. i. m ob 8. uri zvečer hvoi prvi izvanredni občui zbor v spodnji kuv.«mi „Narodnoga doma* na kar opozarjamo še jedenkrat »ee člane. V evrho legitimacije naj izvoli vsak član prinesti si/oje del-u»ce seboj.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. do 9. oktobra kuže, da je bilo novo rujeucev 19 (=2821 •/•o)i mrtvorojene* 1, umrlih 19 (== 28 21 o/„0), mej njimi eo umrli za jetiko 3, veJett mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 15 Mej njimi bo bili tujci 4 (=2105 o/o) is zavodov 7 (^«■36*8 %)•   Za infekcijoznimi boleznimi eo obo
lele, in sicer: za t-fazom 2, za dašljivim kašljem 2, za vratico 3 osebe.
— (Najden denar ) Predvčerajšnjim je našel nekdo v Saleodrov:h uticah nekaj denarja. Kdor ga je irgubil, n*j se ogTasi v pisarai kmetijske dražba v Salsudrovih ulicah
— (V Moravčah) u 1 ! s« je kot praktični živinoztlntviuk gosp. h\t\a Ravnikar, umirovljeni k?, hrvatski okr. ž viurzlravmk.
— i Klub slovenskih bioiklistov Kamnika in okolioe) priredi 24. t. ca. dirko združeno z ve •■«■ i ca v Kamniku in sfost prvo samo 7» nvoječiane. Dirkači bodo vozili z navtidiiini cestnimi kolesi. Dirko se morejo udeležiti samo oni klubovi člaai, ki so pojavili avoj pristop d j 10 cktobra. VI .ga je določena ra 4 krone.
— (Razširjenje šol) D ž šolski nvet je ukrenil ta&airiti dveraaradni liud šoli na Raki in v 15 ihinjeki Bistrici j trirazrtdni in na Tsaki si ite-mizevi t • še po ledao u  teljeko mesto.
— (Iz Zaplaza na Dolenjskem) ee nam pi4e: U leJežoike isleta, kateri ju * nam napravilo „Slovensko planinsko društvo", pozdravili smo z ves -!j- '.u m In želeti je, da bi prihodnjič pr'šli k nam v tbil*ejš*-ai itfl rilo Ob jasnam vremenu imamo tuLaj jtuo lep r.»zg!e \ po širni del-n hci straai, naš vrbunec ZapUs Walđta?n (609 m) nam pa k+ža kamniški Gr uto^cs, 0,str>c o in notranjski vrhunce, n. pr. Jivcroik.
— (Izpod Velke gore pri Ribnioi) ss nam piše:   Pred n*Kaj   leti spr »žila se je umni, da se napravi n«d   R ocico  o^tok,   kater   naj  bi ob ve licih  povodnjih   edv*ji,l vede   potoka  B strice v bližnja p ž ralaike v 2lebiČ0, v       ^imenovano Ten tero. Priaad»-te ob-i: e eo p- &>o;!i županih stvar dogaale, proseo deželne poslance, d* v zb rnici za dmo raztoim>ičijo  iu  zadt bo  potrebne podpore oi vlade in od dežele.   S  tisi .>  unemr,  kakor bo bb intere=o*»se občine  pogajale,  s tako radovoljo dovolile so zaprcšoce oblasti visoke svete, n pomočjo katerih  e© je  kanal   zv>l graditi 1. 189G junija m«Heca.   Vse delo je moietersko vodil velozaslužoi komisar gosp. V. Putick.   Da jo kunal biJa ž va potreba,  da  r:s služi  popola ma s*oiemu namena je dokaz 4. in 5. d*.a   kto'r j t. 1.   S:ln;v muožica vcoe, katera je pvivr">-.i hipoma is Sodraics dolin*, cdsla je čea sedaj -n ž  li j«2 pri Žngi Rpr.-ti tnko, dti so bili nekdaj popolnoma poplavljeni logovi in njive proti Ribnici, na suhem. Ž leti bi b lo, da se 8u8tie" pri jeza  nekoliko  S   ri sliri ia a tem po vspeši  bitreji c-dtok   voda.   Uoi.i. kotn*sar fcotovo uvidi pvtrebo tega d^U iu izposlujs i-a ptistojcem, da ra^t'iie potrebe  in ..  : K    • p-o-aridbs viada še nadalje tekr> blagohotno ped pira.
— (Registroraca Vipavska vinarska za druga) n^m piše: B8kllosvaje ^e na § 19 tisk^v-iieg«. z»Ko »a prosimo, d.< .-. -a^-j^^.ro s.<re.eti v pr; hcdnjnm l»stu naslednji popravek k no'ici v š*. 233 z n-*dpjflow:    tK:j   o   z letošnjim vinskim pridelkom". 1   Ni res. d:: :ma -MJisrskn ?odru>?a vipavska v svojem bramu  za kupčijo  d kaj umet.>ef*a vins. R»b, pa je, da omenjena i  Irnj - nt kaplj>oe omet-nega vinu v ztoji'; --h -   •   h . ... •.   2. Ni ies, da je (risarska sadraga v l\ rikalnib :o^.;b, ros pa js, da niti je luega duhovnika u       v s»oj*irj odboru in d^. bo pri sprejetju čbo.^v nič no ozira na poli tii'no miljenje.   Vicava   14    kttbra 181J7. — A. Ursič, načelnik. — Slavni   vinarski  zadragi se ne moremo ptečuditi. Da ji zadruga popr»laoma v kip nk»!n h  ioki.li   je  obče  znaao,  du  pa  ima tndi umetnega vina iu 6e jako lnnogo, to Khko doka žerao veak hip in pred s Bakiua Eodiščem. V^rjrimemr, da ni zadragi  všeč.   d> je stvar prišla v jasnost, toda ta gre za dobro ime vipavskega vina, za korist vipavskih   vinogradnikov  ia tu  bi  bila vs&ka obzirnost nt-nujef>tua.   Poatopanje vinarske zadruge bo moglo vinogradniku n, umeruo škodovati, a prav da kmetovalca obvauijt-u.o škode, smo ee oglas li. Sicer pa to ni naSu i.aclui.a beseda o tej zadevi.
— (Premeščeiije istrskega dež. zbora.) Z ozirooi na odreieno pr{m>tč.,uje dež. zbora etiaKaga iz Poreča v Pu!j pravi BNaša Sloga", da jo podržavljenje mootoe policija poljske prvi pogcj, da bb preprečijo ntmiri na bodoči d. ž^lnosbcr.ski caseriii, in da bodo naši poslanci zavarovani proti eventu valnim napadom poljske nadobudne mladino, je nujno po-Jr avM!\»je r.-fiit... t u'jske. Zajedno z na-manilom, da ie vlada odredila prenješčerje d^ž zbor.: iBirskega, poročalo p- je *u"!i, ch so rse štirje laški dež. poslanci radi rečene rdrodba odpovedali r..1 -.lova. Brez drema BO to veot ra^m s!» Italijani sami, misisč merda, dr\ s tem prestrašijo vlado. Mandat je pa odložil samo jeden poslaneo, starki (tea-1 •?) Polesinl, proteže* '.i;«m«rjtnika Rinaldinija in goriškega glsrarja Frft?-ca Coroal- ; , t^li trije poslanci pa so si atvrar premislili in ni o odložili mandatov.
* (Prodaja Koraerjevega rokopista „Zrinski.") Za Ktttaerj cg ,/-. .fi«a.Ofja* je bilo v Draž• danih veliku kupcev; 500 mark bi bil marsikdo dal zanj, a oglasili eo 3*j dragi, ki bo bii ptiprav lier.i kupiti gd z\ 2400 ai^ik. Nabiralec rokopisov Alsksandec Pozony< pa je ponudil še pjt mari več
ia rokopie je bil njegov. Draždanci an zalo žaloval*«
ker jim je vzel Madjar rokopis, češ: Z*;nskega ro kopis sodi le v Draždane. Madjar Pozonyi pa jim je odgovoril: „Zrinski je bil vendir Madjar, kar je nedavno celo nemški cesar povdarjal, zato bi bil d«l aa rokopis tadi Šs dvakrat toliko!" Kolika laž! Zrinski in Frankopan sta slavna sina najslavnejših hrvatskih rodbin, in neumno je skl csvati ee na nevedaoft kronanih glav.
* (Ker je razžalil belgijskega kralja,) ja bil v Himbargn nredaik ondutnega aociialietičnega Časopisa cbsojen aa 8 mesecev v je'o; orrduk je moral nastopiti ka;en tako|. To je prvi slučaj aa Nemškem, da je bil kdo obsojen po § 103 radi žaljitve tujega vladarja. B-žčas se ta paragraf že v kratkem odpravi!
* (Nekaj novega za naše dame) ki hočejo biti zares moderne, so — izprehodue palice. Po velikih mestih se širi ta moda vedno bolj. V belo-rokavičnib ročicah dr?e* dame drobno, črnolakovaao paličico s finim, navadno srebrnim ročajem. Ztasti se rabi paličica takrat, ako niti ne dežu.e niti ne s>je solne?. Trudnim samikim damam slaži palic* v izvrstno oporo; omožacim tega seveda n treba, ker ee opro cb soprogovo roko. Vendar pa slin baš omožerjis damam palica posebno imenitno t podkrepilo ,gardinskih' in tndi drugačnih pridig;f
* (Stoletna žeua na bioiklju ) Mrs. Dđborah Dotb, 101 leto stsra ž«»na v N^w Varka, se je za ■¥.l.i na biciklja vozli. S arka pravi, da je na Bvetu že toliko   doživela,  da zato  nikakor nt more od tod, pridno ni pcsktsila i taga.
* (Pasja obutev) V Severni Aneriki se pt-i na lova večkrat — pruuJađć, ker je ondetni svetna miog^h krajih iscčviren. Psi dobe o ho i, glava jih boli, v noge jim zaide — prottn in po njih je. Lovci izgutć tako nauzvrstnsjše gonjača in sledilce. S*daj pa so lovci nekaj pametnega pjgruntali. Kd j ug«ne kaj? — Pasjo ohntev! Lovski psi gredo m lov vedno v visokih pasjih, n^premr^čtjivih škornjib^ in odslej ne dobi nobeden pes — naboda. Fin de se .le! B-ž'a8 je us'relil to ,raco" kak poredeu lovec, katoro pa marsikdo tu ii verjame!
Brz oj a,*\rls:e-
Dunaj 15. oktobra.   V parlamentu
se govori o krizi. Zatrjuje se, da je Badeni podal ostavko iu da se dane3 zvečer odpelje v Budimpešto, kar pa se z inerodajne strani dementuje. Istina je, da je Badeni s pasivnim postopanjem desnice napram ob-strukcijonistom nezadovoljen. Načelniki desničarskih klubov so imeli danes posvetovanje z dr. Kathreioom, kako pospešiti delovanje zbornice.
Dunaj 15, oktobra. Tudi v današnji seji poslanske zbornice je opozicija predlagala kar zapored glasovanja po imenih. D j polu 3. ure je zbornica petkrat glasovala po imenih, štirikrat o predlogih} naj se v stenograiičnem za planika natisnejo neke peticije, petič pa o predlogo, naj bodo posvetovanja legitimacij-skega odseka javna.
Dunaj 15, oktobra. Zbornica je odklonila predlog, naj bodo posvetovanja legiti liiacijsktga odseka javna, kar je opozicijo siluo razkačilo, saj se boji, da bode zbornica razveljavila izvolitev nekaterih njenih pristašev. Nemci so pri tej priliki češke poslance surovo psovali, a predsednik Kathrein je proti temu energično nastopil in naredil konec škandaloz nim prizorom.
Dunaj 15. oktobra. Po končanih glasovanjih je zbornica zabela nadaljevati raspravo o predlogu, naj se obtoži minister>ki predsednik. Prvi je govoril dr. lluss Sej* Iu najbrž trajala do pozne noči.
Dunaj 15. oktobra. Bivši posl. Iro je priredil včeraj v llebu volilski shod. Volilci so mu votirali zaupnico
Dunaj 15. oktobra. Roparski morilec Dole/al je bil danes zjutraj obešen. Pred usmr-čenjem je priznal storjena zlodejstva. Uuirl je pogumno.
Pariz 15. oktobra. Uradni list javlja, da je poslanik v Madridu, marki Robert de Reverceaux, imenovan veleposlanikom na Dunaju na mestu Lozeja.
Narodno-gospodarske stvari.
— Državne železnice. Od dneva, ko ue začne obrat na lokalni prvgi Neuhans Nova Bstn a osir. Poi.čka Skuč, utopi v veljavo 11. dodatek ta* r?f;iim določbam gls -e prav&žanja ljudi j iu prtlj<>g* z due 1. jamivarja 1897., kateri velja za v*e »o k>.:ne prr.g^ jzvzevtifii g.-lišV.e in bukovinslie in »a katera ne velja lokala' UrA z dne 1. avgusta 18U6. Tarif ob8:za cenik in kiiom .tersri zaznamek loknl*
Bih prog N«u*acr Nova Bistrica in Cvitava-Policka-Skn1 ter premeirb* in 'popolnitve glavnega tarif* Dcbiva h i pri ravnateljstvih drž vr.ih ieleznic tndi poartdovaniatrn pnstainih nrednv r»r» tO vinarjev.
Protokolirane firme v novih civilno-pravdnih zakonih.
Prihodnje dni se začno lzobeialne pole (zvezki za poskuKnjo vsako leto v moji zalogi z ozirom na gori na ve dene zakone izhajajočega
„Oeaterreichisches Firinen - Register"
(avtentičen zaznam k v Avstriji protokoliranih firm) razpošiljati gratis protoknliranim firmam na Kranjskem, Koroškem, Oorenjem Avstrijskem, Solno^raSkem in Štajerskem Sprejemniki se prosijo, da blagovolijo njih zadevajoče dotične podatke v poskusnem zvezku poiskati in kako evcntuvelno tiskovno pomoto meni takoj naznaniti, da so delo da potera v definitivno natiskanje.
Naroollna oena za prvo 11 tletno dobo: Julij 1897 do decembra lK'fcS (1 glavni zvezek s popolnim zaznamkom vseh avfctr  protok, firm in 18 supl.) poStnine prosto 6 gld.
Naroollna eena v istem načinu in v isti vrsti, kakor .o.'ster. Firmen-Register1 v moji zalogi izhajajočega
„Schemalismus d.Actien-GesellscIiaflen u. Ervverbs-u.VVirtscIiaflsgenosseiiscIiaften in Oesterreicli".
(1 plahni zvezek s ropolnim stanom in 13 supl.J p< Stnino prosto 6 gld. — obe deli skupaj 10 sjld. (1575— 2) Založna tiskarna Morica Frlscha, Dunaj 1., Baaernraarkt 3.
I ni ril so v I julil jaiil:
Dne 12. oktobra: Rozalija Pavšck, lončarjeva hči, 2 meseca, 2itni trg st. 9, boiJMt,
V deželni bo1n i c i:
Dm' B oktobra: Janez Hlanc delavec, 57 let, vsled raka.
Dnč 10. oktobra: Janez Golob, delavec, 2H let, jetika.
Dne 11, oktobra: Mart n Prerok, gost- č, 78 let, osta-relost. — Franca Ropret, UlV, delavka .*W K t, jetka.
Dni 19, oktobra: Marija Porenta, delavka, 82 lef, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 808*9 na.
1 2 M O	Čas opazovanja	Stanje barometra v min.	lempe-ralura v C	Vetrovi	Nebo	Pi'la'ina v mm. v i \ arah
14. 15. ■	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7 18 'i 789 0 73'J 1 |	118 li »3	si. jzah. ir. vzjvzh. brezvetr.	pol obl. megla oblačno	07
Srednja  včerajšnja  temperatura   118°,  za  10° n.ad normalom.
^>u.3^.a-j3isa. borza
dn« 15. oktobra 1897.
Sknpni državni dolg v notah..... 102 gld. 10 kr.
Skupni državni dolg v srebrn    .... 10*2 , 15 „
Avstrijska zlata renta....... 123 „ 25 ,
Avstrijska kronska renta 4" ,..... 102 „ — „
Oirerska ilata renta l1 „....... 181 n 70 ,
Ogerska kronska renta 4 /,..... 99 , 65 ,
Avstro-ogorske bančne delnice     .... 95t> „ —
Kreditne delnice......... 351 , 50 _
London vista........... 119 s 70 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 80 ,
20 mark............ 11 „ 75 ,
20 frankov........... 9 n 52«,, „
Italijanski bankovci........ 45 „ 15 „
C. kr. cekini........... 5 , 6<J JJ
Dn« 14. oktobra 1897.
4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 159 gld. 25 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.     . 190 , —
Donava reg. srečko 5' 0 po 100 gld.    .   . 128 „ 40 n
Zemlj obii. avstr. l'/j' „ zlsti zast. listi    . 98 „ 60 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „ 2i „
Ljubljanske srečke......... 98 50 „
Rudolfove srećke po 10 gld...... 25 B — _
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 1B2 „ —
Tramwuy -drust. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 426 , — _
Papirnati rubelj.......... i 27a/.
Zahvala.
Vsem udeležencem pogreba naSega ljubljenega brata, oziroma svaka, bratranca in strijca, gosp.
Janeza Nep. Kremžar-ja
posebno Se njegovim gospodina kolegom in darovateljem lepih vencev, izrekajo tem potom naj-toplejSo hvalo
(1680) falujoči ostali.
e 5 erbami in pritiklinami, z razgledom na obrežje Ljubljanice, odda ne n 1. novembrom t. I. v  aanJena. — Več ee izve Mir. Petra ainftlp
Maver, 17. (tf>62-2j
Strugalnica
dobro obranjena, na kateri se lahko etružijo 12" široke deske, dalje
dva stroja-žerca
(Fressmaschinen) cistr—i) se prodajo proti primerni ceni.
Naslov pove upravn fitvo „Slov. Narttl u.
Ccs. kr. avstrijske      državne železnic«.
m y. M
H >o
'S a>
Pn o
.c >
» aa
< u
<
OS
>
<
7t
a o
'3*
o
m
3)
—
>
Doering-ovo milo
ŠL
y. m v.
:*: K ij :♦:
I ■ 1 ■
8 a JL JL.
y. >i «
Od I. 1897
zopet po dodaji dragocenih tvarin zboljsano, tako da se vsem damam in materam ne moro dosti nujno priporočiti, naj poskusijo.
S >; s y.
:< >: :< m
[ t t 1
>: >: >: s
9 i
y y. >: v
Varčno v porabi
Izborno v kvaliteti.
Povsod se dobi po 30 kr.
Q
CD 0 CD
Si
o
n V
CD e*-O
00
< O
o
trt-
00
o cr
O o
d
.58
d
CD
pr
Izvod iz voznega reda
vvlja-rrnaffa od 1. oktobra 1897, Oilhod Ib I.JnblJane jn2. kol. 1'roaaa eea l'rt»j,
Ob 12. nri ft rn. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Aasse, Solnograd; re« Klein Reifling v Stt-yr, Line, na Dunaj via Amstettcn. — Ob 7. nri B m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabt-l, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj ; ćea Selzthal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoladn» osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz. thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osotuii vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend (lastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Bari/, j čez Klein-Keitling v Stejr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Beb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-ako, Dunaj via Amstetten. — Proaa v N«i>«» meMto h> v hm v\ I«-. Ob 6. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri f)f» aa. popolndne mešani vlak. — Ob (J. uri 30 uj, zvečer tneSani vlak. — l'rllio«! v Izubijano, j. k, l*rciKw Ib li »»i/««. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Ltpskega, Prage, Francovib varov, Karlo, vih varov, Helia, Marijinih var«»v, Plzuja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Du~ naia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, liudejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oenevo Curiha, Bregenca, InomoBta, Zella ob jezeru, I ,,'inl Oasteina, Ljubna, CTelovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne neobsal vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob i), uri t» m. zveffr osobni v i. i k z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — IVokm Is Noveiga uieal« Iu I/, HoeeTja. Ob H. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popo'udne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer mešani vlak. — ouikmI Ib i.|ublja»ne d. k. v Kaiunlk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob tJ. uri 50 m. zvečer, ob 10. uri 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v meitecu oktobru. — l'rlhotl v LiiiU-I|hu«» d. k. 1 r. K u m Um. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri H m, dopoludne, ob B. uri 20 m. zvečer, ob 9. uri 55 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru.
Kot
(1503 —ii)
trgovski učenec
vzprejme se v trgovino s špecerijskim in železnim blagom čvrst in krepak deček, kateri  ima veselje do kupčije iu jo dovršil vsaj jednega ali dva razreda realke ali gimnaziji*. Dopisi na Adolfa Gustlna v Rudolfovem.
Prodajalka
zmežna v trgovini z jestvinami, barvami, milom itd., slovenskega iu nemškega jezika popolnoma zmožna, se takoj vzprsjme. — Ponudbe do 20. t. m. pod naslovom: Ivan <«o*mr v Celjl (Cilli), Štajersko. (l.r)78—1)
(1293—3)
SANTAL od MID7. Zatrc Copata, kubebe, vzbrlzgranja.
Ozdravi iztok v 48 urah. — Posebno učinkujoč pri mehurskih boleznih in povzroči fičifičcnje najbolj s s. kalne vode. Kot jamatvo l ^.iDTJ ima vsak tobolčoo ime
Zaloga, 8, rue Vivienne, Pariš
in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske.
Ozkotirne in oarmalnotlrne železnice
Dunaj, I, Annagasse 3
reaslein l Eoppel
tovarne totalnih železnic
Berlin S W. — Praga — Budimpešta — Dortmund.
Za prodajo in n a. posodo
jekleni rclsi, gotovi tiri, koritasli in skrinjasli nagibni lorri
sploh (714—7)
V.'3T~ %-n»k«vr«tnl vokovI.
Lokomotive, kolesa, kolesni stavki, ogitaliača, vrtilno plošče, vezovi, vleeće železnice, tične telozrilon, zavorno gorsko žoloznice; dalie: grabilne trobilnice, vedrasto trcToilnice, centrifugalni črpalnl stroji, lokomobili in centrifugalno sesalnice, parni zabijalniki kolov. Posebni katalogi za vse industrije in obrti brezplačno in poštnino prosto. "QSti
LSES7XSCBU9a
Genijevo carobno-prikazensko in specijalitetno gledišče
v restavracijskem vrtu M. Favai-a pri državni železnici v* Šiški.
W ^Vtniit««*tti'«imi r.<*i-n<ir>ji, obasejjra.Joda lOOO oae1>. ^Saa
fr/^v^^'*:^,^w Danes, v petek dne
ty       4rf. ' ■-^■■■■■^'F^    15. oktobra 1897:
1 ^*š§K    ' ijedna predstava
>\' t^a^lBaVii^^ novim vzporedom
'"'"^^^^^'^        Zacelelt ob '-8  uri zvečer. ' ;,■".. r   •      * Na svršetku:
■f^i^. prikazni duhov.
,J\J8t?t\ v- Najuljndnije vabi
(15.V2—4)  L. Geni, ravnatelj.
'S* ■
f zavarovalno društvo u
7
Filijala za Avatrljo: Filijala za Ogorsko:
Dnnaj. L, Mastrasse l Pešta, Franz • Josefsjlati
fit. 1, v hiSi društva. |      6t. 6 in b", v IiiSi društvo.
Društvena aktiva dne 31. decembra lh'J6.......... kron 167,805,840' -
Letni dohodki na premijah in obrestih dno 31. decembra 1H96 .   . „ 'JHjfUU.Dlt) — Izplačitvc zavarovalnin  in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)   ,.................. , 339,407.5100—
Mej letom 1B!»(> je društvo izpostavilo »654 polic z glavnico ... „ 80,677#850*-' Prospekte in tarifo,  na podlagi  katerih izdaja  družba police,  kakor tudi obrazco za
predlogo, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti nNarodnemu domu
pri O-^Id-cir^-ia. Zescliko-tn.     (3196—121
ladajatolj m odgovorni nrednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarnu*.
7017
1904
6128