191 ftntM I 21 im. Cmw m ftauujev. lUlLleto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta......., 12 — četrt leta.......B 6 — na mesec......., 2*— v upravnistvu prejeman: celo leto......K 22 — pol leta........ !!•— četrt leta........ 5 50 na mesec......._ 1~90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo 1'rednifttvo: traflcva ulica it 5, (v pritličju levo). tolika št S4. lnserati veljajo: peteroslopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to jc administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, larelu tiakarma iaiilin it ti. .Slovenski Narod- velja po pošt!: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta.......,13- četrt leta........6 50 ......230 na mesec za Nemčijo: celo leto ....... K za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"-* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ĐeravnliUs: Inaflova ulica it 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it S5« Klerikalcem le uje dovoljeno. Preteklo nedeljo je pater grof Galen po koneani maši razdeljeval pri vratih štefanske eerkve na Dunaju »Bonifaziusblatt«, v katerem je • >ter članek zoper protestante in re-■ rmacijo. Nas danes ne zanima toliko vsebina tega članka, ker je to popolnoma stvar klerikalcev, če ho- io svojo bankrotno in komotno po-*iko zakriti z versko gonjo zoper pripadnike protestantske vere, ki so \ Avstriji zakonita priznani. Zani- ia nas pa tembolj dejstvo, da za av--'rijske klerikalce ne velja veljavni državni zakon in da smejo klerikalci nekaznovano Se tako grešiti zoper >>toječe zakonite določbe. Razdeljevanje »Bonifaziusblatta« je namreč direktnem nasprotju s tiskovnim zakonom. Po § 23. tiskovnega zakona i namreč prepovedano »krošnjariti - tiskovinami, tiste oklieevati. razdajati in prodajati iz\en za to pravilno namenjenih lokalov«. »Bonifazius-1 latt« se pa razdava v cerkvah in / ven cerkva. Vsaka številka ima ce-lo opazko: Razdeljuje se začetkom vsakega meseca v avstrijskih cer-kvah.« Iz t»^ga se razvidi, da se kleri- alci sploh ne brigajo za tiskovni zakon. Stoje celo na stališču,da hujska-loei »Bonifaziusblatt« ni nič drugega nego »tiskani veronauk« in da trna o razširjevanju veronauka govoriti edinole Škot'. Ta razlaga je popolnoma klerikalna in protizakonita. In »Boni faci jeva korespondence dne 1. marca 1900. sama obja- • ila razsodbo, p katero je bil obsojen duhovnik, ki je v cerkvi razdajal Bonifaziusblatta. Razlogi te razsodil so interesantni, erlase se namreč: »Razdajanje tiskovin prepoveduje brezizjemno tiskovni zakon v s 23., v kolikor gre za razdajanje izven za to pravilno namenjenih lokalov, in nobena dežel ska varstvena .]a-t. še manj pa kak drugi faktor ne more dispensirati od tega zakoni-- normiranega zakona. Da pa cer-;ev ni za razdajanje tiskovin — ka-rsnekoli vsebine — določen kraj »je a-no«. Iz navedenega je torej popolnoma jasno, da je pater grof Galen preziral obstoječe določbe tiskovnega za-'•na. ko je razdajal »Bonifazius-Matt«. In temu se ni prav nič čuditi. Znano je namreč, da se klerikalci prav nič ne ozirajo na veljavne zako- ne, ker vedo, da se jim ne bo nič zgodilo. Kar najbolj značilno pa je, da se pater Galen dobro vedoč, da je ravnal protizakonito, še celo javno baha s tem. V četrtkovi »Reichspo-sti« vsklika: »Jawohl, ieh habe es £etan umi es war langst nicht das er-ste Mal«. Ali se ne pravi to, norčevati se iz vsega zakonodajstva in iz veeh oblaste v. In naravnost nečuveno je, da se to upa storiti človek, ki se je prite]>el iz inozemstva. Vsa pošteno misleča in avstrijske zakon*' npoŠtevajoča javnoltt i \ -lomo gotovo neredko naleteli na uvodne in druge članke, kjer se na bombastičen in bahav način pripoveduje, kakor da bi bilo že vse tržaško in istrsko ljudstvo obrnilo hrbet »oderuškim, brez verskim, lažnjivim, iz-koriščevalskim in ne vemo še kakšnim narodnjakom« v Trstu in Istri. Polni so bili tedaj predali klerikalnih listov o »rapidnem napredku« klerikalne misli in o »velikanskih shodih, kjer se ljudstvo preraja v Kristu — kralju v Trstu in Istri, tako, da bi bil vsakdo mislil, da bodo tekom dveh. treh let že nad vso jadransko obal jo in nad Istro zagospodarili vsemogočni klerikalci. Mi smo slovensko javnost že tedaj opozarjali, da je vsa ta klerikalna bahavost le farbarija, da je ves ta klerikalen »napredek« v Trstu in Istri, in te mase ljudstva na shodih le — Potem kinove vasi. Z javnim farbanjem in obrekovanjem narodnih voditeljev so hoteli dosegati kar čez noč uspehe ter spraviti vse pod klerikalen klobuk tako, da je res že marsikdo, ki želi v Trstu in Istri složnega dela, majal z glavo, češ: »glejte, klerikalni zdražbarji bodo napravili med nami razdor in zaman je bil ves naš dosedanji trud nasproti krutim narodnim nasprotnikom.« A mi, poznajoč klerikalne zvitosti, smo šli preko teh farbarij na dnevni red, dobro vedoč, da se politično in narodno zavedno ljudstvo v Trstu in Istri ne bo dalo zavesti od srboritih klerikalnih agitatorjev. — Vedeli smo pa tudi, da niti vsa duhovščina ne soglaša s temi klerikal- LISTEK. o Sonjo. Piše dr. Ivan Lah. (Dalje.) Moskovski Kreme! j je znan. Vsak dan so na njem množice niskih :ii tujih ljudi. Ko stopaš skozi vrata i:a Kremelj — na Kremelj vodi pet v rat — se moraš odkriti, ker store to \ >i. V tem oziru je pri Rusih zelo mnogo zunanjosti. Ako jerre mimo kapelice se križa, ako tramvaj vozi mimo cerkve, se prekrižajo vsi. V cerkvah se priklanjajo in prekrižujejo neprestano. Pri raznih ikonah, ali -vetinjah pa nada jo na kolena in se riklanjajo z glavo do tal, poljubu-ejo razne svete ostanke eto. Ker je na Kremi ju v cerkvah mnogo podobnih reci, je naravno, da ee tu izraža zunanja pobožnost ruskega priproste-ga naroda na najbolj očividen način. * >rkev je na K remiju mnogo. V bistvu so si vse enake, odlikujejo se po v o ji starosti in po starinah, ki se v njih nahajajo, »f'spenskij sobor« je trotovo samo eden na svetu. Okoli njega jih je še nekoliko, ki so mu podobni, toda ne enaki. Na Kremlju stoji car - puška, menda največji top na svetu in car - kolokol, največji zvon. Stojita na prostem, da si ju vsak po volji ogleda. Za nekaj kopejek, ki jih darujete po svoji volji v pušieo, lahko stopite na zvonik Ivana Velikega. To je najvišji zvonik na Kremlju in hrani v sebi poleg mnogih malih, tudi dvoje velikanskih zvonov. Z zvonika Ivana Velikega vidite celo Moskvo pod seboj. Krasen razgled, ki ga občudujejo vsak dan obiskovalci s celega sv^ta, ki prihajajo sem gledat, rusko Moskvo. Pod vami se dvigajo stolpi (sedem večjih) kremelj-ske trdnjave, okoli vas mole pod nebo zvoniki kremeljskih cerkev in ponosna pročelja dvornih stavb. Pod kremeljskim zidov jem leži »rdeči trg« »krasnaja ploščad«, na nji cerkev Vazi lija Blaženega in zgodovinski muzej, za njim pa se dviga kopica gosto natlačenih hiš, Kitaj-gorod. Reka Moskva ae vije v obliki črke S skozi mesto. Na drogi strani leži Zamoskvorečje, okoli in okoli mesta pa se razprostirajo vile in gaji. Moskva leži na več gričih, ki tvorijo vsak zase nekak del mesta. V tem ima nekaj podobnega z Rimom. Celo nje počete k so hoteli nekateri najti v bajki, ki spominja na rimsko. Toda Moskva je različna od Rima, kakor je ruska narodna Bil ina različna od klasične rimske Eneide. Dolgo stojimo na zvoniku, kajti vedno se nam nove slike odgrinjajo pred očmi. Ne moremo ae nagledati tak drobnih hiš pod seboj. Ako se zglasi-mo v kanci i j i. nam dovolijo pogledati carske dvorce. Vsak četrt ure se nabere v vestibulu velikega dvorca nova družba, ki odide v spremstvu čuvaja v dvorec. Z različnimi čuv-stvi hodijo ljudje po teh velikih visokih dvoranah, kjer je nakopičeno okrasje in bogastvo, ki kaže na zunaj ves sijaj in mogočnost ruskega carja. Po treh velikanskih dvoranah pridemo do trona. Priprosti ljudje se začno priklanjati. Mi gledamo z mirnim očesom dragoceni prestol. Dvorane imajo svoja imena, po redovi h in so delo novejše dobe. Od tn nas pripelje pot v starejši del dvorca, ki ima v svoji ornamentiki in notranji opravi, v slikah in pohištvu za vsakega mnogo zanimivosti. Zanimiva pa je tudi njih zgodovina. Tu so živeli carji še pred Patrom Velikim. Vse spominja na one čase. Ko stopimo zopet na prosto, si pošteno oddahnemo. Človeka utrudi to ogledovanje. Stopimo torej k oni steni K remija, ki se dviga nad reko Moskvo. Tam stoji nekaka »Ruhmhalle« s spomenikom carja Nikolaja I. Pogled na reko in na mesto je tndi od tukaj zelo lep. Kar človeka pri tem najbolj moti, so berači. V tem oziru je skoraj tako, kakor kje ▼ Italiji. Povsod pred cerkvami, v cerkvah, ob spomenikih, pri vratih in na naići te nsdJssjnJsin berači. Niti v no- ninii agenti, temveč starejši in pametnejši direktno obsojajo to narodu in cerkvi škodljivo gonjo, ali pa stoje daleč proč od delovanja teh srboritih kaplanov. In res, danes po dveh, treh letih ne prihajamo mi, temveč oni klerikalni hujskač, ki je takorekoč prvi pričel na tržaškem ozemlju z razdi-rajočo klerikalno politiko, ta »prvak« invazije razdora med tržaškimi Slovenci in zvest sodrug prvega zaupnika slovanožrca Nagla — kaplana Lkmarja: kaplan Cok je priznal, da na tem ozemlju klerikalna pšenica ne gre in ne gre v klasje, da se ni nie napredovalo, pač pa nazadovalo. Da, tako je, dragi klerikalni petelin Cok; do neba se ne povzpne tako lahko, kakor si je to predstavljal sve-toivanski Jeremija! — Za tak velikanski in tako hiter »preobrat« zavednega narodnega ljudstva, kakor so tržaški Slovenci, se že hoče nekoliko »večjih« ljudi, kakor od klerikalnega fanatizma zaslepljeni kaplan Cok. Pač pa je ostal na »temni tržaški točki« vendarle en svitel žarek, namreč: Marijina družba. — Profesor Jarc je na zborovanju S. K. S. Z. pohvalil »zelo delavnega« Coka in rekel, da se da tudi v Trstu dovesti do uspehov. Dokaz temu je Marijina družba, kjer je organiziranih 1000 deklet. Da bi na to klerikalno »tolažbo« reagirali, bi bilo presmešno. Pač pa povemo gosp. Jarcu, da ako druga moč in vpliv ne bosta politično »spreobrnila« tržaških Slovencev, bo tudi moč in vpliv onih 1000 organiziranih kuharic ostal brez — uspeha. Kakor samoobsebi umevno, so klerikalci končno sklenili, da bodo nadaljevali s »trdim bojem« v Trstu in Istri, ali ne morda proti narodnim našim nasprotnikom Italijanom, temveč proti svojim lastnim bratom — Slovencem. — V ta namen da prično v jeseni v slovenskem delu Istre socijalne kurze za duhovnike in učitelje — klerikalnega mišljenja. Mogoče bo ta »poskus« vendarle »preobrnil« one istrske duhovnike, ki še narodno mislijo in delajo ter nočejo podpirati importirane narod-noškodljive klerikalne politike. Poznavajoč težak boj tržaških in istrskih Slovencev z mogočnim in močnim narodnim nasprotnikom Italijanom, se nismo nikdar posluže- vali kake politične »diktature« za' Trst in Istro, niti ne vsiljevali kakih naših političnih nazorov, dobro vedoč, da stoje na čelu slovenskega vodstva na tem ozemlju- zavedni* trezni in previdni slovenski rodoljubi, ki poznajo potrebe našega naroda in taktiko brezobzirnega nasprotnika, ter da temu primerno urejajo svoje postopanje v narodno korist in v obrambo ugrožene slovenske gru' de. Dobro vemo, da je posebno šel v Trstu mogoč znaten in uspešenl odpor nasproti močnim narodnim sovragom le s skupnimi nastopi narodnih sil. Zato pa smo želeli in želimo tudi danes, da bi se narodnih sil na sovragu izpostavljenem tržaškem ozemlju in v Istri nikdar ne cepilo, ker bi se to cepljenje nad našo narodno stvarjo kruto maščevalo in koristilo le — tretjemu. Ali o tem skupnem delu nočejo* nič slišati srboriti klerikalei.ki srdec se zaradi svojih neuspehov z neko* peklensko jezo in srboritostjo vsiljujejo razdor v narodne vrte na tržaško/ ozemlje in v Istro. Ta gospodstvaželjna klika kaž& s tem grdim početjem v vsej nagoti,-da ji za narodno stvar in napredek: ni prav nič, temveč le za to, da bi zadostili političnim in narodnoizda-jalskim svojim nagonom. Ljudstvo sicer te vsiljive »tiče« že pozna; vendar je pa potreba, da se javnost na' te importerje nesloge in bratomorja kolikortoliko opozori, da se ga — ako pride eden ali drugi na od klerikalnih insektov neokuženi narodni prag —-pošlje tja v tisto peklensko brezno, ki je pripravljeno onim, ki so zagrešili izdajstvo nad svojim narodom! Kdor ni z nami, ta je proti nam! Ako se bodo te devize držali in jo izvajali Slovenci Trsta in Istre, bo na prihodnjem občnem zboru S. K. S. Z. svetoivanski Jeremija poročal o še večjih neuspehih svoje izdajalske potil^__ Dnevne vesti. -j- Dr. Weisskircher — bodoči ministrski predsednik? Fevdalno-klerikalna koresponderca »Centrum« poroča, da so dobili ob priliki dr. \Veisskirchnerjevega obiska v Pragi vtisk, da je šel dr. Weisskirchner na Češko obiske delat le formalno kotf trgovinski minister, v resnici p a kot šef bodočega kabineta. stilnici nimaš miru. Tujca prosijo za kopejko tudi ljudje, ki sicer ne beračijo. Sitni in vsiljivi so kakor nikjer. Gredo za teboj po ulici in prosijo z lokajoeim glasom: Krista radi, dajte, barim, dvorjanin, golubčik, dajte, Boga radi, pomilujte, barin ... Beračijo tudi mladi, delazmožni ljudje, ki se gotovo debelo v pest smejejo, če jim kaj daš. Ruski listi opozarjajo tujce, naj takim ljudem ne dajejo. Da*, mnogo beračev je v Moskvi in mnogo pijancev. Alkoholno vprašanje je na Ruskem zelo važno. Vino je drago, pivo tudi, posebno na severu. Najvažnejša pijača na Ruskem je čaj. Pij o ga vsi od najvišjih do najnižjih. Komaj se je n. pr. začel vlak pomikati, že vleče vsak svoj čajnik iz kovčega. Brez čajnika na daljšo pot nihče ne gre. Vrelo vodo dobe ljudje zastonj v vagonih in na postajah. Tako se v vseh vagonih pije čaj. Enako ae pije čaj na vseh po-setih, v gostilnah po obedu, za zajtrk, ?a večerjo. Toda delavec in mužik si hoče privoščiti kaj boljšega in pije vodko. Vodka je navaden špirit. Naravno je, da se Človek zelo opije. V nedeljo zvečer sem šel po nabrežju Moskve. Ležalo jih je tam nekoliko po tleh. V tem oziru so petrograjski delavci mnogo viaje. Danes ss na tean od vsak strani mnogo dala BsJ je tanak. Po skem mužiku. Toda to je naraven pojav. Prehod iz otroške v zrelo mo» ško dobo. Ob obzidju Kremlja leži »kras« naja ploščad«. Po rusko pomeni to »rdeči trg«. Po svoji zgodovini je to res rdeči ali 'krvavi trg, po stavbah, ki ga danes obdajajo, pa je to res krasen trg. Ni velik. Nasproti kre-meljskemn obzidju stoji nov krasen trgovski dom, nekaka tržnica, ki stoji na mestu, kjer so nekdaj stale lesene budove, prodajalne. Ta stavba in njene neštete prodajalne nam kažejo, da smo v mestu kupcev. Na eni strani trga stoji cerkev Vazilija Blaženega, ki je zanimiva po svoji notranjosti in zunanjosti. Na krasni ploščadi so se godile imenitne reči. Človek se spominja na Ivana Groznega, na Petra Velikega (Jutro strelske kazni) na kupca Valašniko-va. Zato je primerno, da stoji tu spomenik dveh mož Minina in Požarske-ga, ki sta osvobodila Kremelj in Moskvo 1. 1612. od Poljakov. Dve sto let pozneje je spomin na ta dva moža dvignil ono silo, ki je premagala Napoleona. Na koncu trga stoji zgodovinski muzej, krasna stavba, ki ima še zdaj dragocene starine iz starorimske igod. Nekaj posebnega je tudi pri dvoranah njih poarečeni stil in ornamentika Masej je še nov ia še ni ves odprt. Stopimo zopet skozi in nevarni časi ae morajo bližati avstrijski državi, tako resni in nevarni, da bodo mogoče morali klicati na pomoč še dijake srednjih šol. Moder človek se pravočasno pripravlja na vse slučaje, in če je kdo o modrosti avstrijskih merodajnih krogov doslej dvomil, ga morajo ti dvomi miniti spričo odredbe, da se bo v prihodnje že srednješolsko dijaštvo vadilo v streljanju. Domobransko ministrstvo je že izdelalo navodila za ta poduk. Od začetka oktobra pa do konca maja se bodo dijaki srednjih šol in strokovnih šol vadili v streljanju, in sicer ob sobotah popoldne vselej dve uri. Vežbali se bodo v vseh vrstah streljanja, tudi streljanje na dobitke se bo gojilo. Sicer še nismo nikjer slišali, da bi streljanje imelo kak vpliv na duševni in telesni razvoj mladine, ali ker so tako ukrenili možje, ki jim je skrbeti za ta razvoj, mora že prav biti. S tem bo državi vse-kako znatno pomagano, zlasti v slučaju kake vojne. Pa tudi mladini bo pomagano. Tisti fantje, ki študij ne bodo mogli končati, bodo vsaj lahko v cirkusih nastopali kot strelci in si s tem služili kruh. Adijo frača in drugo tako morilno orožje, s katerim se je mladina doslej kratkočasila. Prišli so resni časi, in mladina dobi resno orožje v roko. Upamo, da se bo pri teh strelskih vežbah mladina vzgajala v patriotičnem duhu. da bo različne Sehwarze in take tiče primerno spoštovala in sploh prišla zopet do spoznanja, da je ni večje slasti, kakor umreti od kroglje zadet ali z razsekano glavo na mokri poljani za ideale, težnje in koristi — drugih. — Zmedeni tolovaji. 1'boj v Vrbju pri Žalcu je klerikalnim tolo-in popolnoma osmodil še ti>to malo pameti, kolikor so je sploh še imeli. Danes kriče o liberalnih lažnivcih ter trdijo, da Cokan sploh ni dobil nikakih poškodb, marveč je umrl čisto naravne smrti, jutri pa eelo sami priznavajo, da je Cokan umrl vsled ran, ki jih je dobil na \ aškem pretepu. In kakor se kaže, so klerikalci vsak dan bolj prepričani, da je bil Cokan ubit. Tega njihovega mnenja ne morejo omajati niti zdravniški izvedenci, niti celjsko državno pravdništvo, dasi so izjavili, da je ( okan umrl povsem naravne smrti. Xiti klerikalci ne verjamejo trditvi označenih »izvedencev«, kako pa naj bodo naprednjaki prepričani o naravni smrti CokanoviDa so klerikalci sami prepričani, da je Peskan -zaklal Cokana. se jasno razvidi iz 'zadnjega »Slov. Gospodarja«, torej •i-ta. ki je bolj papeški nego so papeži sami. »Slovenski Gospodar« z dne 28. julija prinaša znameniti popravek celjskega državnega pravd-ništva. gla-som kateresra je Cokan naravno smrt storil«. Temu popravku, ki je bil priobeen že 22. julija, dostavlja »Slov. Gospodar« sledeči odstavek: »S tem uradnim popravkom je propalost liberalnih listov in liberalcev za vsakega količkaj trez-li^gra človeka dovolj razjasnjena. Ali si upa pošten človek lahkomiselno kriviti drugega, da je izvršil umor? \e, to je mogoče le med gnilobo nabili liberalcev.« Ko so se na ta način klerikalci odkašljali na popravek, ki je bil priobčen že 22.' julija, pa priobčijo isti klerikalci dne 28. julija dopis, v katerem se zatrjuje, da je *----- ------j---------• w--- •evtfar Cokan umrl valsd ran, ki jih je dobil na vaškem pretepu. Zagovorniki klerikalnih tolovajev so tako zmešani, da niti tega ne čutijo, da sami sebe tolčejo po zobeh. Vzbuja se jim vest v njihovih grešnih srcih in ta vest je is zdaj assapejsa, nego so vsa zdi aTfJPra mnasjs in vsi popravki di Javnega pravdništvm. Odtod zmedenost pri zagovornikih ubijalcev. — Oslika i S n oriitsjk. Postaje-vodja, titnlami strašmojstsr Fran PajnterT Ljubljani je prejel pohvalno spričevalo in denarno premijo, ker je v nevarnosti na lastno življenje rešil človeka iz vode. Podelitev premij učlteljstvu. Iz ustanove Frana Metelka so dobili premije po 80 K 41 vin. sledeči nad-učitelji: Andrej Skulj v Tržišču,, Iv. Kocijančič v Bušcei vasi, Leopold Punčuh v Gornjem Logatcu, Josip Ažman v Breznici, Martin Matko v Toplicah in šolski voditelj Fran Stu-lar v Petrovi vasi. — Nadalje so dobili iz premoženja bivšega društva za obdelovanje vrtov premijo po 71 kron 41 vin. nadučitelj Josip Perz v Koprivniku, nadučitelj Makso Baje v Igavasi in šolski voditelj Josip Go-rišek v Dobliču. Revizija trase za nameravano relezniško progo Ljubljana - Vrhnika - Idrija - Sv. Lucija se vrši dne 2. in 3. avgusta t. 1. Svojo znanko okradla. 24 let stara Frančiška Lindič, katera se za-ladi tatvine po tiraluici zasleduje, .it prišla k svoji znanki Mariji Cof, delavčevi ženi v Mostah. Ta ji je dovolila, da sme prenočiti pri nji. Zjutraj pa, ko so šli domači na delo, je Lindič ostala doma. češ. da bo sobo -pravila. Ko pa je bila -ama, pokradla je gotovine in nekaj drugih reči v vrednosti 44 K, potem pa izginila. Puška v panju. Posestnik Janez Zavrl iz Cornuč je uesel proti domu panj, v katerem je imel skrito puško. Na noti sreča sovašeana, posestnika Janeza Kovača, s katerim se takoj nekaj sporeče. Zavrl se je pri tem tako razburil, da je vrgel panj z puško vred v Kovača. Ker pa je bila puška nabita, se je sprožila, ne da bi bil kdo poškodovan. V tem pride mimo Peter Dobrave, posestnik iz Cernuč. Tudi tega Zavrl s puško na-t ade, a Dobrave mu jo vzame in razbije na tri kose. Sedaj pa je prikipe-la Zavrl u jeza do vrhunca in je obema zagrozil, da jima bo hiše zažgal. Stvar pride pred sodišče. Skrajna zlobnost. Na sadnem vrtu posestnika Janeza Zupana v Šmartnem je naznan zlikovce pore-zal 27 mladik sadnih drevesc in napravil 135 K škode. Orožniki so prijeli dninarja Franceta Friškovca iz Mengša in Franceta Lepa iz Topola. Oba sta na sumu, da sta 21. t. m. z žitom napolnjeni kozolec Ivana Bokaliča na Pristavi zažgala. Oddana sta bila okrajnemu sodišču v Kamniku. Z Vrhpolja pri Moravčah se nam piee: Klerikalna zagrizenost se je prav jasno pokazala na Vrb polju pri Moravčah dne 20. t. m., ko je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Janeza Prašnikar-ia. Vrla požarna hramba iz Moravč, oddaljena pol ur'3 od Vrhpolja, bila je v grozni plohi v najkrajšem času na licu mesta s svojim vrlim načelnikom Tomanom, nadučitei/iein v Moravčah. To pa nikakor ni bilo P*» volji klerikalnim petelinom, marveč se zahtevali, naj se požarna hramba tisti sni. Požarna hrambe se pa m odstranila, ker tndi dotični gospodar nI pustil, da bi se odstranila, ker je bil popolnoma nverjea* da brez pomoči p Blatne hrambe, ne bi kilo Mogoče ognja omejtti, kajti bilo je ▼ trenotkn eelo poslopje ▼ velikanskem plamena in cela vas ▼ veliki nevarnosti. Menda so klerikalci hoteli s klobuki vodo donaiati in gasiti, s čimer ki pa najbrl na bili ničesar opravili, kajti ogenj se je že oprijemal Hrenovega gospodarskega poslopja in tudi hiša gospodarja Janeza Prašnikarja je že bila v veliki nevarnosti, ker as je tudi že vžigala. Bila je torej največja bedarija, da so klerikalci zahtevali, naj se požarna hramba odstrani. Saj je moral vsak tepec uvideti, da le požarna bramba more požar omejiti, kar se ji je tndi popolnoma posrečilo. Prašnikarju je pogorel hlev, skedenj in vsa krma. Škoda, katero je povzročil požar, znaša 6000 K, zavarovalnina znaša samo 1000 K. Če bi ne bilo vrle moravske požarne brambe. katero smatrajo klerikalci za liberalno, bi bili imeli na Vrh polju še \se drugačen požar. Ob ti priložnosti naj še omenimo, da nima vrhpoljska vas prav nobene priprave za prvo pomoč proti požaru; morali so si vse izposoditi is sosedne va*>i. Ključi, ki služijo v prvem hipu za raztrganje streh, za olajšanje gašenja, so razsajeni že od leta 1893. Tudi nimajo nikakega droga, dasi se je požar od takrat pojavil sedaj že četrtikrat. Poleg tega šteje vas Vrhpolje 34 hiš, cerkev z župniščem in šolo, ali nikjer ni nobenega strelovoda, dasi ima drugod že vsaka cerkev in vsaka šola svoj stre-lovod. Iz tega se razvidi, kako gospodarijo klerikalni možje — v občini. V*o čast pa zasluži načelnik požarne brambe, gospod Janko Toman in njegovo moštvo za neumorno delo in vztrajnost. V Ratečah na Gorenjskem je nenadoma preminul zemljak in cestar na deželni cesti, obče priljubljeni Joža M a t j a ž vulgo Krevt, star 61 let. N. v m. p.! Nevarna fanta. J. Hace, posestnikov sin in Jakob Reven, hlapec, oba v Starem trgu pri Ložu, prišla sta pred kratkim okolu polnoči pred spalnico Antona Sagmeistra, mesarskega pomočnika pri Karlu Kovaču. Hotela sta po vsi sili v spalnico, ker jima je bilo pa to zabranjeno, meta-ta sta kamenje in opeko skozi okno ter razbila 7 šip. Sagmeister je bil v postelji na glavo zadet. Na to je Hace vlomil duri spalne sobe ter s silo. oborožen s kuhinjskim nožem, skočil pred Sagmeistra. grozeč mu: »To je tvoja smrt«. S skrajno silo je bilo možno nasilneža odpraviti. Sedaj bo imelo sodišče svojo besedo. Iz Škocijana pri Mokronogu. Da tudi Škocijanci ne spe »spanja pravičnega«, kaže pač misel, ki se je porodila v srcih zavednih škocijanskih fantov ustanoviti si samostojno društvo — »Sokol«. Stvar bo sicer težavna, a ker nam je obljubil priskočiti na pomoč tudi novomeški »Sokol« zato poskrbite tudi vi vrli Škocijanci in za narodno probu jo vneti hribci, da zopet vse ne zaspi. — Potreba nam je kar največ podpornih članov, telovadcev imamo dovolj. Tistih par grošev za mesečnino in za kako drugo podporo, bo pač vsak "MBBgl I I ii ,lL-x_-L-» pravijo, da je Kitaj ruska beseda in pomeni zid. No, vseno je, ampak zveni dovolj po kitajsko. Kitaj-^rorod je ama trgovina. Ob obzidju stoje ledene budove, dolga vrsta, in tam je večen semenj. Kupiš lahko, kar hočeš: knjige, črevlje, tobak, šivanke, vse. Mladi dečki te obdajajo od vseh strani in vsak ponuja svoje. Ako se samo ustaviš in obrneš, je gotovo, da moraš kupiti, ne pusti te preje iz rok. Tako raste trgovski zarod na ulicah Moskve. Tudi Kitaj-gorod je še večinoma obdan z obzidjem. Kremelj, krasnaja ploščad in Kitaj-gorod tvorijo središče Moskve. Toda Moskva je še mnogo večja. Vse živ-*jcnje, prehodi, tramvaji itd. se združijo na lubjanskem trgu, ki je zato najbolj živahen trg v Moskvi. Od tu se lahko peljemo na vse strani prav do zadnjih parkov in vil v okolici Moskve. Krik in hrup na tem trgu -e ne da z ničemer primerjati. Zato se človek rad vsede in se odpelje kam ven. Tam zunaj za predmestji so krasni parki, gosti stari gozdovi nudijo prijeten sprehod. Odpeljal sem se v Petrovski park, kjer je tudi pe-frovski dvorec, v katerem je stanova! Napoleon 1. 1812. Od tam jezdi car skozi triumfalna vrata h kronanju. Za Petrovski m parkom je Pe-trovskoje - Razumovskoje, del Moskve, kjer so same vile in drevoredi; pravo ietovišče Moskve. Na drugi strani leze Sokolniki itd. Tudi po mestu ne manjka parkov in nasadov. V raznih parkih najdemo razne spomenike. Na tverskem bulvarju stoji Puškin, na Nikitski strani je spomenik Gogolja. Gogoljev spomenik je še nov, toda raeni ni ugajal. Razen spodnih reliefov ni nič gogoijevske-ga v njem. Pred univerzo stoji Lo-mo nosov. Iz mnogih muzejev in galerij si vsak ogleda gotovo Tverdskovskojo galerijo in Rumjanceva muzej. Prva je zelo bogata, ima toliko svetovnih del, kakor pristno ruskih, ki predstavljajo tudi večinoma slike iz ruskega narodovega življenja. Ta galerija je biser nove Moskve. Koliko znanih slik vidi tu gledalec v originalu. Tu se je združila res ruska umetnost. Na koncu galerij je nekoliko dvoran, kjer se nahajajo najlepša dela Vereščagina. Galerija v Rumjanceva muzeju hoče biti nekaka zgodovina umetnosti, kakor je v petrograjskem Rrmi-tažu. Najkrasnejše delo v nji je pač Ivanova: »Prihod Krista«, ki mu je posvečena cela dvorana. Tu res človek obsedi in gleda. V spodnjih prostorih je muzej s staro biblioteko. V etnograf i enem oddelku smo tudi Slovenci. Toda malo slovenskega je v oni skupini. Podobe so narejene po neki stari sliki. Po mojem mnenju bi bilo treba cel oddelek prenoviti, kajti tndi drugim skupinam bi se dalo kaj očitati. Morda se zgodi to, kadar se uresniči slovanska narodopisna razstava. Je še mnogo zanimivosti v Moskvi in v nje okolici. Toda človek se naveliča gledati in se rajše vsede v senco kje in gleda ljudi, ki posedajo po klopeh ali ki gredo mimo. Bil sam slabe volje. V »Petergofu«, ki mi je bil priporočen kot dober ali eelo boljši kotel, Jaz sem trdil, da so bile uši, drugi so rekli, da so samo klopi. »To ni nič, to so klopi . . .« Nazadnje sem celo zamudil 6voj vlak, vkljub temu, da sem bil pol ure prej na postaji. Cisto mirno sem ga gledal, ko je odhajal — trenutek pozneje sem izvedel, da je bil to moj vlak. Moral sem se torej odpeljati uro pozneje s poštnim vlakom, ker se nisem hotel vrniti med klope. Tako sem se vozil dve noči in en dan v Kijev. To vendar še ni bila taka nesreča, kakor sem jo videl drugi dan na neki postaji blizu Kr a lovca. Nek oče — bogat Rus, — se js peljal z dvema hčerkama v Moskvo. Na Ruskem se navadno potuje z zelo obilo prtljago, ker se v vagonih sni in ker je tako navada. Hčerke in pol i prtljage je bilo v vagonu, ko se je začel vlak premikati. Ubogi mož je i začel klicati: počakajte, kam greste, slišite — toda vlak je šel, on in pol prtlage je ostalo na peronu in tudi karte za gospodične je imel on pri sebi. Seveda so ga obdali takoj razni potniki, ko je kričal. Mi smo se tej sceni seveda smejali, v resnici pa je bila za moža situacija resno neprijetna. Hčerke so morale na prvi postaji izstopiti in tam prenočevati, ker je šel šele zjutraj vlak proti Moskvi, s katerim se je za njimi pripeljal oče. Res, skoraj snov sa opereto. Vsakovrstne nezgode se pripete človeku na potu, no, treba je imeti mirno kri. Vkljub v«emu stoji danes pred menoj slika Moskve, obšarjena ▼ onem jasnem solncu, kakor sem jo gledal v prvem trenotkn: jata golobov, belih in pisanih se js spustila o% reki sredi zelene ravnine — to je Moskva. ( lahko žrtvoval, ako mu je kaj na tem ležeče, da ne zamre pač krasna misel ustanoviti si »Sokola«; kajti ko bode v vsaki večji vasi »Sokol«, se bode mogel tudi naš narod uspešneje bojevati proti tujimi in žali bog tudi domačimi sovražniki, ker le v preprostem naroda je rešitev naše mile slovenske domovine. Skrbite torej domačini in tndi drugi narodnjaki, da bods mogel tudi škocijanski »Sokol« v kratkem času poleteti med ljudstvo pokazat, kaj da se da storiti z vsstrajnim sokolskim delom. »Na dela torej, ker resnobni so d novi.« — Na adar! Višek neumne domišljavosti. — Piše se nam od Save: Hrastniški nemcurji delajo strašno propagando za svojo »nemško« šolo. Trobijo oblastno v svet — vide celjsko »Deutsche Wacht« z dne 28. julija t. 1. — da je od njih milosti odvisna eksistenca (!) slovenske ljudske šole v Hrastniku!! Hoher gehts' nimmer! To je že največji švindel! — Kdor pozna razmere v Hrastniku, tisti pač dobro ve, da je ravno narobe — resnica. * Hajlanje v kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu je večkrat tako, da presega vse meje. Včeraj ponoči vso se n. pr. ti hajlovci obnašali \ restavraciji II. razreda skrajno predrzno in izzivajoče. Pač čudno, da vodstvo južne železnice že ne pornede posili - Nemcev tja, kakor spadajo. Da se je hajlanje s pobijanjem kozarcev slovesno končalo, se pač oh sebi razume. Južna železnica pa naj že enkrat red naredi. Štrajk s stradanjem nadaljujejo oni v tržaških sodnih zaporih se nahajajoči italijanski mladeniči, ki so obdolženi veleizdaje. — »Piecolo« poroča, da večina zaprtih ni že od pondeljka ničesar vžila, radi česar da so nekateri zboleli. Med obolelimi je tudi nek dr. Hobert (Italijan puro sangue). Nekega »štrajkovca«, imenom Hirschdorfer (tudi pravo latinsko ime), so odvedli iz zaporov v ulici Tigor v one pri jezuitih, a mu je med potom prišlo slabo, ker ni že več dni nič jedel. Dva milijona na ulici. Dne 27. julija so na vozu prevažali denar v znesku dveh milijonov kron iz poslopja poštnega urada v Pulju v plačilni urad vojne mornarice. Denar je tehtal 1500 kg, katere teže pa dotični voz ni mogel prenašati in se je sredi pota polomil, nakar je denar — ki je bil naložen v železnih skrinjah — padel na ulico. Prihiteli so z drugim vozom in naložili na cesti ležeča dva milijona, ter ju odpeljali na namenjeno mesto. Grand cirkus Freres Villand. Včerajšnja otvoritvena predstava tega cirkusa je pokazala, da cirkus zasluži res priznanje in ime, ki ga vživa. Vse točke so bile zanimive in zelo precizno izvedene. Dresura konj je naravnost klasična. Kdor je videl štiri krasne perzijske žrebce ali pa devet rjavih žrebeev, mora priznati, da je gosp. Klisko naravnost mojster v dresuri. Tudi kot jahač visoke šole se odlikoval gosp. Klisko na svojem, res krasnem »Prachtkerlu«. Občudovanja vredna je pa tudi moč in pogum obeh kolesarjev »Michele an Sandro«, katerih eden je izvedel »smrtni skok s kolesom«. Ljubek, pa tudi težek komad je bil ples z lopaticami, katerega sta proizvajali dve deklici in dva dečka. Omeniti pa moramo tudi ikarske umetnike, ki so z največjo preciznostjo izvajali najtežje skoke. Občinstva se je zbralo jako veliko in je bilo povsem zadovoljno s predstavo. Glas iz občinstva. Pri prehodu žez tir južne železnice na Dunajski cesti so ponoči ograje pri mitnici večinoma zaprte, in sicer kar cele ure. Na mestu pa ni toliko razsvetljave, da bi vozniki mogli že od daleč spoznati, so li ograje odprte ali ne. V temni ali megleni noči se to spozna šele tedaj, kadar človek ob ograjo zadene. Lahko bi se zgodila grozna nesreča, če bi avtomobil ali voz ▼ diru zadel ob zaprto ograjo. Pri mitnicah je sredi ceste rdeča iuč, na ti ; ograji pa je ni. V javnem interesu j je potrebno, da se na vsak način po-f skrbi za tako luč. Najlepši cvetlični okras v Ljubljani. Prvenstvo za najlepše in naj-oknanejše okrašenje balkonov oziroma oken gre brez dvoma »Ljubljanski kreditni banki«, ki je z bujnim zelenjem in pestrobojnim cvetjem okrasilasvojo hišo.Cvetlični pas oklepa na vrhu izložbenih okvirjev cela stavbo in jo dela zelo prikupljivo hi vabljivo. Z umetniškim okusom izvršeno cvetlično okrašenje vzbuja občno pozornost in pohvalo. BrespraŠna cesta. Neka vnanja tvrdka je za poskušnjo napravila na Bleiweieovi cesti v dolgosti kakih sto metrov brezprašno cesto. Črnikasta zmes obstoji iz neke smole z raznimi dodatki in ima baje to dobro svojstvo, da ne dela nikakega prahu. V Berlinu, kjer je že več takih brez-prašnih cest v rabi, se je stvar baje Iprav dobro obnesla. Steber Je podrl. Bansingerjev hlapen je ▼ Vojaški ulici zadel s ve- likim vozom sa prevajanja pohištva v visok kamenit steber pri vhodu v mestno pehotno vojašnico. Težki steber, na katerem so bila pritrjena zaklenjena železna vrata, se je zrušil Sa cesto, ter iztrgal in potegnil s seboj tudi polovico vrat. Pri odprtem vhodu stoji sedaj posebna vojaška straža, dokler se škoda ne popravi. Pred skladiščem na južni železnici so začeli graditi trdno zidano cesto oziroma dvorišče, kar je bilo vsled vedno živahnega voznega prometa naravnost nujno potrebno. Ves prostor dobi kamenito podlago in se po-siplje z gramozom in peskom. Pri tem delu rabijo parni cestni valjar, ki izvrstno deluje. Zob izbil. Včeraj je neka služkinja z otroci odšla ob 9. dopoldne ven ter se vrnila šele ob 7. zvečer, predvčerajšnjim pa je celo z njimi pohajkovala po mestu do 10. zvečer. To je njenega gospodarja tako vjezi-lo, da ji je pripeljal tako močno po obrazu, da ji je izbil zob. S ceste. V Hradeckega vasi se je lotil nek posestnik s Hrušice nekega zidarskega pomočnika, ter ga z bičem tako klestil, da ga je na čelu znatno telesno poškodoval. Zadnjo besedo bode izreklo sodišče. Izgubljeno. Nek gospod je izgu* bil zlat gumb. — Katarina Smoletova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Vdovo Uršula Ar-zenškova je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov in 15 Macedon-cev, nazaj je prišlo pa 25 Hrvatov. V Heb je šlo 16, v Buchs pa 19 Hrvatov. »Slovenske Filharmonije« odde* lek koncertira jutri popoldne od pol 5. naprej v hotelu »Tivoli«; drugi oddelek pa od 8.—12. zvečer na vrtu hotela »Južni kolodvor« (A. Seidl). — V nedeljo popoldne in zvečer igra oddelek v hotelu »Tivoli«. Vstopnina vselej prosta. Narodno obramba. Veselica podružnice družbe sv* Cirila in Metoda v Cerknici dne 10. julija t. 1. je uspela nad vse pričakovanje sijajno. Dohodkov je bilo 2229 kron 14 v. Od čistega dobička je podružnica že odposlala osrednjemu društvu v Ljubljani znesek 1100 K kot jubilejni dar. Podružnica izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji pripomogli do tako sijajnega uspeha veselice, bodisi z darili, s požrtvovalnim sodelovanjem ter mnogobrojnim obiskom ali na kateri koli drug način. Gori navedene številke pa naj bodo v tolažbo dopisniku žalostne »Stražine« prireditve, katere-mu je dala mržnja nad tako krasno uspelo veselico povod do neutemeljenih napadov v »Slovencu« in »Domoljubu«. Podružnica Cirila in Metoda v Metliki priredi s sodelovanjem »Belokranjskega Sokola« dne 7. avgusta veliko ljudsko veselico na »Punger-tu«. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v prostorih »Narodne čitalnice«. Začetek ob 3. popoldne; vstopnina 20 v za osebo. Ciril - Metodova podružnica in gasilno društvo v Kranjski gori priredita dne 7. avgusta veliko vrtno veselico pod naslovom »Borovškf semenj«, na kar se opozarjajo vsa narodna sosedna društva. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Program raznoličen. Društvena naznanila. Politično, gospodarsko in izobra* že valno dr ust. za »Vodmatski okraj« ima v nedeljo, 31. t. m., svojo tretjo ljudsko veselico na obsežnem vrtu gospe Marije Draščkove ob Bohoričevi ulici št. 9. Ker je sv. Peter obljubil za ta dan lepo vreme, zato bo moglo društvo preskrbeti vse udobnosti. Za dobro kakovost vina nikar ne skrbite. Vodmatčani pijo samo dobro kapljico, dokaz temu je, da ka-m^r pridejo so povsodi dobre volje! Pivo pa bo slovensko, ter bo prav dobro teknilo-, saj smo pobrali vso zadnje tedne padlo točo, da ga ohladimo. Ne pozabite obleči dobrih čev-ljev,ker godba bo igrala takomikavo, da bo vse plesalo. Petja bo tudi dovolj saj vodmatska grla so za to posebno ustvarjena, Kdor ima srečo, bo tudi kaj »zadel«. Dobitki pa bodo vsi živi, da mu delj časa ohranijo spomin na to veselico. Tudi šaljivih nastopov ne bo manjkalo. Naročene so za to najboljše moči iz inozemstva. Bajanje se bo začelo ob 3. popoldne ter bo trajalo celih 12 ur do 3. zjutraj. Kar odloči se sleherni za pose t te veselice, saj se bo vsakdo naužil dobre in neprisiljene vodmatske zabave. Kdor ima ravno roko si tudi na kegljišču kaj prisluži. Za nedeljsko Sokolsko slavno** na Viču se pripravljajo velike reci. Toliko vrst na orodju ni nastopilo se nikoli na Viču. Svoje vrste postavijo vsa ljubljanska in okoliška društva. Tudi oddaljena Vrhnika bo prihitela in sodelovala s tem, da postavi eno vrsto na orodja. Domači šolski ččaj, ki je znan še iz župnega sokoljega izleta, naatopi 3 ličnimi vajami s praporci; obrtni naraščaj pa a posebnimi prostimi vajami. Prijatelji Sokolstva in naprednih idej v ne-cieljo vsi na Vič, na lep senčnat vrt Baiija. Poseben vlak v Novo mesto. Na letošnjo Zavezino skupščino, ki bo dne 6. in 7. avgusta v Novem mestu, & odpelje dne 6. avgusta zjutraj ob 10. uri z južnega kolodvora v Ljubljani poseben vlak. Vlak Se ustavi tja in nazaj na postajah: Ljubljana - dolenjski kolodvor, Grosuplje, Št. Vid •n Trebnje. Iz Novega mesta odhaja vlak v nedeljo, dne 7. avgusta, ob 9. uri zvečer. Vlak odhaja iz Ljubljane :ak čas, da imajo zvezo z njim tovariši in tovarišice s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Udeleženci naj se priglase po do-: iglicah takoj na naslov: Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani. — Tovariši, to-varišice.poslužite se posebnega v laka, ki ga sedaj prvič priredi Zaveza za svojo skupščino, v na j mnogobrojne j-številu! Vzemite s seboj tudi prijatelje učiteljstva! Cene vožnji izve-vsak pred odhodom. Priglasite se takoj na navedeni naslov! Telovadno društvo »Sokol« v Trebnjem priredi v nedeljo 31. t. m. >voj I. zlet na Vel Loko z javno telovadbo in prosto zabavo s sodelova-njem trebanjske godbe. Začetek ob 5. uri popoldne. S to prireditvijo hoče rpbanjski »Sokol« dejansko pripomoči, da ljudstvo samo vidi in samostojno izreče svojo sodbo o našem dolu. Želimo v največji meri moral-ga uspeha in prosimo, da v tem žiru vsakdo stori svojo dolžnost. Na zdar! 251etniea slov. bralnega društva Železnikih, ki je v ila 24. t. m., v moralnem in gmotnem oziru >pela tako nepričakovano lepo, da čutimo veliko dolžnost, javno zahvaliti vse one, ki so na ta, ali oni na-in pripomogli, k tako sijajnemu uspehu. Pol desetletja je minulo, odkar je bila zadnja slavnost 201etniee, toda ne v brezdelju za naše društvo. Hitelo je, da si razširi svoj krog, iz-7 polni in poglobi svoje delo. Pred-\5em torej velja naša iskrena hvala \ sem onim, ki so v tako impozant-t em številu pohiteli k nam in nas nanovo navdušili za nadalnje skupno arodno delovanje. Kdor gleda tako n nožico odličnih gostov, mu iskre je zasveti oko, zapolje živahneje kri, zatriplje krepkeje srce! Ponosni smo zrfi na to pestro množico ljudi in ni nas treba biti strah bodočnosti. Zastopani so bili vsi sloji. Videl si med oglednimi pr ^fesorji, doktorji, viso-' ošolci, trgovci in obrtniki, tudi poleno, kmetsko ljudstvo, skupno kot brate in sestre, v eni srečni družini. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Na to so gostje korakali z godbo na Mu s šopki okrašeni skozi trg, do -davnega trga, kjer je gospica Min-ka Košmeljeva, po ljubkem govoru, ripela zastavi krasen, društveni rak. Na to, je govoril nas rojak, g. Klopčič. On je res steber naših na-dnih društev in izvežban govornik. Hvala mu! Govoril je še v vznesenih besedah gospod prof. Jug, ki nas veselo iznenadil s svojim prihodom iz Ljubljane. Pazljivo smo sleti jegovim odkritim, toplim bese-am in zdi se mi, da je bila želja w>h. da bi govoril še in še tako iz rr-a. do srca. Govoril je potem še na rai-nem vrtu g. Thalerja, tako krasno, tako temperamentno, da se je zametala marsikatera solza navduše-r.ia in hvaležnosti v očeb. Hvala mu •orej. topla hvala, za njegovo ljubav -lovenskega naroda! T'pamo, da Je odnesel prijazne spomine od nas, in da se vidimo še kdaj! — Hvala "idi gospodu nadučitelju Štupiei iz Dražgoš, ki je pripeljal seboj svoj • zbani pevski zbor, in s tem pri-^•mojrel mnogo k sijajnosti veseliee. hvala tudi goriški vojaški godbi, ki jp tako neumorno igrala, da jo kar najtopleje priporočamo. — Iz umorih hiš plapolale so slov. trobojniee, ki so klicale prišlecem nasproti: ;^Tu -(-- bije pošteno slovensko srce!« simpatije, ki nam jih je izrazilo s -vojo udeležbo napredno slov. ljud-Jvo. nam bodi bodrilo v našem načinjeni narodnem delu, vsikdar jih bomo znali dostojno r-eniti. Gasilno društvo v Begunjah Gorenjsko) priredi v nedeljo na devnici« pri Zapužah gozdno ve-selico. oOIetnica hrvaškega pevskega društva »Zora« v Karlovcu bo dne 14. in 15. avgusta. Ustanovljena je :,ila Zora« 1. 1858. in je najstarejše hrvaško pevsko društvo in prvo hr-aško društvo, ki je napravilo kor-I orativen izlet v Ljubljano. Bilo je te že pred kakimi 30 leti. Slovanski log. — Abdikacija črnogorskega pre-olonaslednika Danila? V belgrad- ^kih političnih krogih je razširjena ' est, da se namerava črnogorski prestolonaslednik Danilo na dan vladar->kega jubileja kneza Nikole odpove- dati vseh pravic do praštala in na korist svojega mlajnsgs brata kneševiča Mirka, Danilo ae ko odpovedal vsem pravieam na sssslul na izrecno žejjo svojega očeta. Knaisvič Danilo namreč nima otrok, nato bi knez Nikola rad videl, da bi prestol zasedel princ Mirko, ki ima Še moške potomce. Ta vest dosedaj ofici-jalno še ni potrjena. — Hrvaški taamaaraši v SrkijL Tamburaški zbor gimnazijskih abi-turijentov ic Osieka, ki je pretekli teden koncertiral pred sultanom Mohamedom, priredi na povratku v domovino več koncertov po rasnih srbskih mestih. Včeraj je orheeter koncertiral v Nišu, jutri koncertnje v Kruševcu, 31. t. m. v Vrnjiei, 3. avgusta v Kragujeveu, 4. avgusta pa v Helgradu. Srbi sprejemajo mlade Hrvate povsodi z veliko presrčnostjo in jih goste prav po bratsko. — Napad na časnikarja. Iz Bel-grada poročajo: Dva makedonska četnika sta v torek zvečer napadla urednika »Pravde« Jovana Adamo-viča, ko je zapuščal kavarno, ga vrgla na tla in ga jela tolči s pestmi. Policija je rešila časnikarja iz rok napadalcev. Govori se, da je napadalce najel stotnik Tankovič, ki se je čutil žaljenega, ker je »Pravda« trdila, da častniki pri njegovem polku slabo ravnajo z vojaki. Srbski listi zahtevajo od vlade, naj poskrbi, da bodo napadalci eksemplarično kaznovani in da se da napademu uredniku primerno zadoščenje. — Kralj Peter poseti avstrijski dvor? V Bel gradu govore, da so se pogajanja radi trgovinske pogodbe med Srbijo in Avstro-Ogrsko tako hitro končala zategadelj, ker je cesar Fran Josip dal sporočiti, da je pripravljen sprejeti poset kralja Petra na Dunaju. Koliko io na tej vesti resnice, se seveda ne da kontrolirati. — Nov profesor na belgradskem vseučilišču. Za rednega profesorja na tehniški fakulteti belgradske univerze je imenovan dr. Jovan Arnov-lievič. Predaval bo mehaniko, grafično statiko in statiko inženirskih konstrukcij. — Ruska razstava v Sofiji. V torek je bila slovesno zatvorjena ruska knjigotržka razstava v Sofiji. S Pri zatvoritvi je erovoril v imenu j prirediteljev A. A. Bašmakov, ured-j nik »Praviteljstveneea Vjestnika« v Petrogradu. v imenu bolgarskega ! odbora pa vseučiliški profesor dr. I Miletić. Po slovanskem svetu — Ruski vladni list o sofijskih in krakovskih slavnostih. »Rossija«T cficijozno glasilo ruskega ministrskega predsednika Stolvpina piše o grunetvaldski proslavi in o vseslovan-skih prireditvah v Sofiji tako-le. Nemško časopisje postaja vedno nervozno, čim se kdo dotakne slovanskega vprašanja. To nervoznost znajo Nemci slabo prikrivati z umetno narejeno brezbrižnostjo in ironijo. Ce bi slovanski politiki kdaj hoteli smatrati idejo o slovanski vzajemnosti za utopijo, naj prebero samo <"lanke gotovih nemških listov o grunewaldski proslavi in o vseslo-vanskem kongresu v Sofiji, pa se bodo takoj prepričali, da ta ideja ni nobena utopija. Grunewaldska proslava sama na sebi ne vznemirja toliko praktičnih Nemcev, vznemirjajo pa jih govori po raznih slovansnih kulturnih centrih, v katerih se razglaša potreba, da se Slovani morajo združiti, ako hočejo uspešno odbijati nemške navale na njihovo rodno grudo. Ta naval pa dejansko obstoja vkljub vsemu nemškemu tajenju. Vkljub umetnemu in preziralnemu držanju nemškega javnega mnenja napram vzbujeni samozavesti slovanskih narodov vendarle Nemci u videvajo resnobo sedanjega položaja, zato se trudijo, da bi svoj naval se podvostročili. Želeti bi bilo, da bi bila ogromna masa zapadnega slo-vanstva vedno prožeta od potrebe >kupnega odpora proti germanstvu.« — Naglašamo še enkrat, da piše tako organ ruske vlade. — Rusija proda ali odstopi svoje poljske pokrajine? Lani je »Schle-sisehe Zeitung« pisala, da nannrava Rusija svoje poljske pokrajine prodati Prusiji. Te dni pa je neki dunajski list priobčil članek baje izpod peresa nekega Rusa, da namerava Rusija šest zapadnih, čisto poljskih gubernij odstopiti Avstro-Ogr-ski, ako ji leta odstopi vzhodno Gali-eijo in severno Bukovino, to je kraje, kjer prebivajo Rusi. Poljska »Gaae-ta Warszawska« pripominja k tej vesti, da bi bila ta zamena za Rusijo pač zelo ugodna, manj pa sa Avstrijo. Rusija bi se na t« način isne-bila Poljakov in nihče bi ji več ne mogel očitati, da satira bratski slo* vanski narod. %V drugem ozimne ▼ tem slučaju ne bi mejila več na Nemčijo, kar bi bilo zanjo tndi v< pomena. Avstrija bi dobila pod jo lezlo malodane vse Poljake, kar bi ji pa nemara ne prijalo posebno, ker bi Poljaki neprestano izzivali konflikte s Prusijo. Najmanj zado- pa bi kila — « sJUsme rodom Ca*. Uradnik ta aosrianakega« dr. F. v s m Jani lista nasvetov«! v ftleaiji, naj se raje kore proti Nemcem, kakor proti Cehom. V poljskih šovinistiakih krogih ga radi tega nasveta silno napadajo in mu oči* taja, da sploh ne more poljsko čmti-ti, češ da je itak prikrit Ceh, ker je baje češkega pokolenja. Kaaenske obravnave pred detelnim Nadležen berač. Patrulujoči orožnik je dne 13. julija v Medvodah prijel vlačugarja Karla Hackla iz Trai-sena, ko je od hiše do hiše na jako nadležen način beračil. Hackel se pa pozivu orožnika ni hotel pokoriti, marveč je bil z rokami okrog sebe in mu skušal verižico, s katero ga je mislil orožnik vkleniti,iz roke spuliti. Poleg tega je še orožnika opsoval. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Otrok se opekel. Dekla Marija Stružnik na Jesenicah je prostovoljno prevzela nadzorstvo 51etne hčerke Marije Lampe. Deklica, z imenom Anica, je spala v postelji z Marijo Stružnik. Dne 12. junija je pa ta pod vzglavjem svoje postelje pozabila vžigalice. Isti večer položi mati Lam pe svojo hčerko v to posteljo in odide. Otrok je pa našel vžigalice in se jel ž njimi igrati. Pri tem se je vnela otroku srajčica, tako da je dobil tako hude opekline, da je v bolnici umrl. Sodišče je obe obdolženki oprostilo. Z zažigom grozila. Helena Le-vakovič, 551etna ciganka iz Postojne, je prišla s svojo družino na Ilovco, kjer je hotela prenočiti pod kozolcem posestnika Janeza Goršiča. Ta pa tega ni ciganom dovolil, ter jih izpod kozolca prepodil. Obdolženka Levakovič mu je nato zagrozila: »Kaj pa bi bilo, če bi vam hiša pogorela!« Teh besedi se je Goršič silno prestrašil in je zadevo naznanil orožnikom. Ciganka je bila obsojena na dva meseca težke ječe. Aretovana Hrvata. Tnkajšna mestna stražnika sta po polnoči prišla v Anžičevo gostilno v Hradecke-ga vasi, ter opomnila goste, da naj se razidejo, ker je policijska ura že prekoračena. Matija Žalac iz Sinaca pri Otočacu je jel stražnike zmerjati s policijsko barabo in še z drugimi psovkami. Bil je aretiran, zato je pa klical svoje tovariše na pomoč. In res se je odzval Ivan Stojadinovič, delavec iz Otočaca, prijel stražnika za roko in ga potegnil proč. To je imelo za posledico, da je bil tudi ta aretiran. Na Zalacovo vpitje: »Udri-te jih!« padlo je nekaj kamenja, ne da bi se za storilce izvedelo. Obdolženca sta bila hudodelstva javne sile oproščena, pač pa sta bila obsojena Zalac zaradi žaljenja straže na 14 dni, njegov tovariš, Stojanovič, pa zaradi vmešavanja pri aretaciji na 10 dni zapora. m * m Obsojen satir. Pred tržaškim kazenskim sodiščem se je v sredo zagovarjal kotlar Alojz Švara iz Trsta, zaposlen v ladjedelnici Sv. Roea, obtožen hudodelstva posiljenja na škodo 101< t ne Valerije S. in poskušene-ga posilstva na Katarini R. iste sta rosti. — Švara je krivdo na vso moč zanikal in isto je storil tudi njegov zagovornik, ali ker sta deklici, posebno Valerija S. kategorično izjavili, da je satir uprav Švara, ga je sodni dvor spoznal krivim in obsodil na 18 mesecev težke ječe, poojstreno s postom vsak mesec. Res huda, ali zaslužena kazen. Bazne stvari * Docent si prilastil dragoceno knjigo. Iz Soluna poročajo, da je on-dotni srednješolski profesor, Mihael Dimonier, napravil pri žandarmeriji ovadbo zoper nekega privatnega docenta, ki je bil pred enim letom na Dunaju, od koder se je preselil v Dubrovnik. Temu je namreč Dimonier posodil dragoceno knjigo, in sicer »Codez Dimonia oehrida« iz 17. stoletja, pisan v kneovalaškem jeziku. Te knjige mu zdaj noče vrniti. Ker je knjiga n nik um, jo Dimonier ceni na 10.000 K. * Konec kitajskih rokovnjačev. V skalovju otoka Colowan so imeli kitajski roparji več let varno skrivališče. Ker so pa zadnji čas postajali vedno bolj predrzni in vedno bolj nevarni, so Portugalci sklenili, da za vselej pokončajo roparsko bando. V neki noči se je napotilo proti roparskemu skrivališču sto mornarjev in dvesto vojakov. Pot po gorskih prepadih in jarkih ni bila posebno prijetna. Končno se je pa Portugalcem le posrečilo, da so neopaieno prišli do rokovnjaškega serrvnlišča. V skrivališču so zalotili 90 kitajskih roparjev, ki so imeli 16 v ieleaje okovanih jetnikov. Jetniki so bili ie vOČ hoditi. Po brlogu je kilo vsa pohno Človeških slnulnJahiiT iskaz, da je že marsikak Evropejec ali prebivalec kitajskih obrežnih mest postal žrtev kitajskih rokovnjačev. Teiefnski lo trzolovM poman Za CIH1 . Metodovo dražbo. Podnart, 29. julija. Vabimo vse gorenjske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo popoldne ob 3. na sestanek v gostilno župana g. Pogačnika v Podnartu. Somišljeniki dobro došli! Tržaški obe. svet Trat, 29. julija. V snočni seji mestnega sveta sta bili prečitani spomenici takozvanoga monarhičnega društva in uradniškega društva, naj se povodom cesarjeve 801etnice Veliki trg (Piazza grande) prekrsti v trg Franca Jožefa. Spomenici sta bili izročeni mestnemu odboru in sta s tem pokopani. Pač je pa mestni svet sklenil, poslati udanostno izjavo, zvišati prejemke mestnim uradnikom in učiteljem in dovoliti 100.000 K za fond zoper potepuštvo. Letošnji cesarski manevri odpadejo. Dunaj, 29. julija. Iz Išla dohaja oficijalno poročilo, da je cesar pritrdil predlogu šefa generalnega štaba, ki je predlagal, da naj letošnji cesarski manevri sploh odpadejo. Srbsko - hrvaška koalicija. i Zagreb, 29. julija. Pododsek, kateri je imel nalogo, sestaviti odgovor na banovo pismo, predloži načrt tega pisma v današnjem plenumu srbsko-hrvaške koalicije, da se o njem razpravlja. Še vedno se upa, da bo mogoče rešiti mirnim potom spor med banom in koalicijo. O vsebini odgovora strogo molče. V političnih krogih se sodi, da hočejo srbski poslanci zasledovati glede odstranitve načelnika pravosodja Aranitzkega separatistično politiko. Srbski poslanci pa zagotavljajo, da niso imeli nik a ki h posebnih posvetovanj in da ne nameravajo zavzemati nikakega separatističnega stališča, četudi se poslanec Pribičevič zavzema zato, da se ima glede odstranitve Aranitzkega zavzeti posebno stališče. Položaj na Hrvaškem. Budimpešta, 29. julija. Iz Zagreba se poroča: Člani srbsko - hrvaške koalicije bodo v današnji konferenci izdelali memorandum, kateri se predloži banu, dr. Tomašiču, in v katerem se obravnava tudi možnost skupnega delovanja srbsko - hrvaške koalicije z banom. Velikanska sleparija z dragimi kamni. Budimpešta, 29. julija. Tu se je prišlo na sled velikanski slepariji s ponarejinimi dragimi kamnji. Nek agent z imenom Goldberg je zastavljal v različnih budimpeštanskih zastavljalnicah drago kamenje, za katero je dobil četrt milijona kron. Posebna preskuševalna komisija pa je dognala, da so vsi ti »dragi kamni« ponarejinimi dragimi kamni. Nek nosti. Radi tega je oškodovanih veliko budimpeštanskih zastavljalnic. Obisk srbskega kralja Petra na Dunaju. Belgrad, 29. julija. Poroča se, da je avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach, izročil srbskemu kralju Petru vabilo avstrijskega cesarja Frana Josipa, da naj ga obišče in da pride radi tega srbski kralj Peter jeseni na Dunaj. Srbski zunanji minister, dr. Milovan Milovanovič, in avstrijski zunanji minister, grof Aeh-renthal bode ta vse podrobnosti tega pose t a dogovorila v Marijinih va-rih. Nemiri v Albaniji. Solun, 29. julija. Pri Mičevem je prišlo med turškimi obmejnimi stražami in pastirji do pretepa in boja. Turški vojaki so pobili več pastirjev in jim odvzeli 200 ovac. Solna, 29. julija. Pri Diskati je prišlo do boja med turškimi četami in grškimi Palikarci. Po večurni bitki so bile turške čete tepene in pognane v beg. Proti Poljakom v železniški službi. WL — Varšava, 29. julija. Poljski listi zatrjujejo, da namerava • prometno ministrstvo izdati naredbo, s katero ae imajo polagoma odstraniti iz železniške službe v poljskih pokrajinah vsi poljski uslužbenci. Vsi ti ae baje premoste v notranjost Rusije. _ 29. julija. Finski deželni abor je skliaan k izrednemu zasedanju na 14. septembra t. 1. no leiajsujn leuna J. uitao po m SnV jsdi^ik šin to alata, mladja skoraj nič. V »lavno-znani Ohampagni ni ne kapljice vina. Lov sa merilcem dr. Crlpponom. Parli, 29. julija. Iz Montreala se brzojavlja: Kapitan ladje »Montro-se« je semkaj brzojavil, da se na njegovi ladji res nahaja morilec dr. Orippen, da pa mu ni ničesar znanega o njegovi sedanji ljubici in bivši stenografinji. Ta se ne nahaja na krovu. London, 29. julija. Iz Montreala se poroča, da velikanske množice ljudstva pričakuje v pristanišču ladjo »Montrose«, na kateri se nahaja dr. Crippen. Ladja pa pride šele v soboto v pristanišče. Pač pa je že dospela danes semkaj ladja, na kateri se nahaja londonski policijski šef. krompirja. Vinska letina je skrajno Nemiri v Perziji. Teheran, 29. julija. Položaj jc zelo resen. Na ruskega poslanika se je streljalo. Konzularne straže so se pomnožile z vojaki. Političen umor. Berlin, 29. julija. »Vossische Zeitung« poroča iz Soluna, da je bil tamkaj umorjen carinski ravnatelj iz Skoplja, ki se nahaja na počitnicah. Ustrelil ga je namreč nek dosedaj še neznan storilec. Za motiv umora se smatra reakcijonarno naziranje ravnatelja. Nemiri na Španskem. Bilbao, 29. julija. Okrog 1000 otrok štrajkujočih delavcev, ki nimajo ničesar jesti, je dospelo semkaj. Ljudomili ljudje so jih sprejeli. Turčija in trozveza. London, 29. julija. Tukajšnje ča« sopisje se peča z navedbami mlado-turškega časopisja glede priklopitvo Turčije k trozvezi. Mladoturško časopisje namreč trdi, da je naslonitev Turčije na trozvezo potrebno. Odkar se je izvršil prevrat v Turčiji, se jo zmeraj računalo s turške strani na podporo takozvane »Triple entente«, to je na zvezo Francije, Rusije in Velike Britanije. Za podporo pa je bila samo Francija, dočini sta Rusija in Velika Britanija delovali vedno proti turškim interesom. Zaradi tega je potrebno, da se Turčija naslanja na Avstro - Ogrsko in Nemčijo. Poboji radi štrajka. New York, 29. julija. Pri spopa> du med 800 štrajkujočimi delavci in štrajkolomci je prišlo tukaj do krvavih izgredov. Na obeh straneh se jo streljalo. Posredovati je morala policija, ki je le z največjim naporom napravila red. Pri pretepu je bilo več oseb težko ranjenih, eden jo ostal na mestu mrtev. Stavka železničarjev. New York, 29. julija. Stavkujo« či železničarji Grand Trunk železnice nadaljujejo stavko s tem, da za-branjujejo železniški promet in zapirajo progo. Bratje Sokoli! V nedeljo, dne 31. julija 1.1. priredi bratski Sokol na Viču veliko vrtno veselico na Glincah (restavracija g. Baiija, preje Traun). Odbor ljubljan. Sokola je sklenil, da se udeleži ljubljanski Sokol te bratske prireditve korporativno. V ta namen se v nedeljo popoldne zbiramo do 3. ure 45 min. v telovad-nici, odkoder odkorakamo na veselični prostor. Brate Sokole poživljamo, da se prireditve bratskega in marljivega Sokola na Viču udeleže v čim največjem Številu. Na zdar! Odbor ljubljanskagn Sokola« Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš preljubljeni soprog, oziroma oče, stric in svak, gospod 2658 KAR0L BITSCH tassssat danes po noči ob 2. uri, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažiti sv. vere, v starosti 57 let mirno preminul. Pogreb nepozabnega rajnika se vrsi jutri v soboto, 30. julija 1910 is tsie žalosti, Zaloška- cesta st 58 na pokopališče k Sv. Križu. Posmrtne maže se bodo služile v fant! cerkvi sv. Petra. BlSf ara spomin! V Ljubljani, dne 79. julija1910. taJajsti •leznato Kina-Vlno i i \ t i i l Povzroča voljo do jaai, •kropom iivoe, poboljoa kri ia jo rakaavai»raflrtam ammj - ■ ia Mio priporočamo od nizat- mikih avtoritet Ubornl olcua. odlikov BTed aOOO adravnlAklh ipri«mL § J. SERRAVALLO, t k k M ti -T»*T-Bs*«ovtJe.- HeteorolosKno porofllo. Srebaj i mirni U*k7M*t M 28. 2. pop. 736 2 7356 29. 9. zv. 7.zj. 22 5 slab jug 17 1 sl.szahod jasno 735 7 12 6 si. vzhod ; megla Srednja včerajšnja temperatura 16 8* norm. 19"9\ Padavina v 24 urah 00 mm. sprejme takoj 2552 Ivan Jenko, klepar, v Idriji. Dva liasalu fZutrager) sprejme večja kavi Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2522 Akumulatorji ■aSEfiSpIzi električno razsvetljavo. Male JaaksJBEpsjma^Vfj celice od mark I*— naprej. Žepne svetiljke. Uzigalaecelice. Seznam o elektr. predmetih zastooj. ftlfrsd LBsdier. Mim 22176. Podružnic a: Podmokll -Češko-Runauburo, 176. Prijazno stanovanje s tremi sobami in najmodernejšo Opremo se zaradi premestitve takoj odda. Franc Jožefa cesta štev. 1$ (poleg deželnega gledališča ob vhodu v Lattermannov drevored, Kubelkova hiša). 2566 Razpis. Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje s pričetkom prihodnjega Šolskega leta na družbenih šolah v Trstu dve provizorični učiteljski mesti m sicer eno mesto učitelja in eno mesto učiteljice z letnimi prejemki 1400 kron. Tozadevne s potrebnimi dokazili opremljene prošnje naj se pošljejo v družbeno pisarno najkasneje dO 10. avgusta t L Vfttft dražbe si. Orila in Metoda i Ljobljani, dne 22. julija 1910. Velik 2967 hotelu pri Seidlu ym rt i. mfe. ntmmp jpr Mam 6001 Uataa voda j EUODIN nlankeia kailiiala tvrdtte 25» bvotitAns ■rta flalmntt v tj0juL Gostilno t IMail din gostilničar. Ponudbe pod na upravo »Slov. Naroda«. 2556 Knjigovodja vešč obojega knjigovodstva, praktično izobražen, samostojen delavec is&e radi družinskih razmer primernega mesta v Ljubljani Nastop takoj. Ponudbe sprejme event. da naslov upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2556 m produ! a t ko 2535 Ponudbe s pogoji naj se pošljejo pod p9a^mnikM na upravniŠtvo »Slov. Naroda«. Mnm sliki pnSja k afld a sflm snUli Iv. Bonač v Ljubljani. •UM s 2073 mjMjii papir za limit Bit 12 vinarjev za dvojni list TAN8LEF00T Engros: JOSIP TAUMI6, Dunaj XX, I. Samo 6 dni! Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vezne liste ia brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine mm- samo ED. SMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana. Dunajska cesta štev. 18 v novi alit 1863 Pred rabo. Ho rabi. Tak čudotvorni učinek ima Kola-DulcM Razpoloženje, mišljenje, delovanje, kakor tudi vsak giblje j naSega telesa je odvisen od možgan. Oslabi jen je, glavobol, slabosti, onemoglost, slabost živcev, kakor tudi splošna slabost telesa, so znamenje nedostajanja življenjske sile. Hočete-li se trajno čutiti zdrave in sveže, z jasno glavo, zdravim razumom in dobrim spominom, hočete-li delo in vse žalosti smatrati za zabavo, uživajte „Kola-Dutc". Ta pomladi in izboljša kri, da tako zopet moč in življenje ter vpliva na celo telo blagodejno. JCou-talc" povzrita Ttsdje lo žhijoja aaočk ptUkt, povzroča tudi, da se človek Čuti mladega, zdravega in delavnega, kar prinaša uspeha in srečo. — Ce uživate nekaj časa „Kola-Dulc" vsak dan, postanejo Vaši živci močnejši, vsaka slabost izgine, in vsled močnega učinka se boste Čutili zdrave in močne. 2550 a4aaa^kater SE*** Zahtevajte „Kola-Dulo" aaatonj I Zdaj se Vam ponuja ugodna priložnost za ojačenje živcev. Ne odlašajte in pišite mi dopisnico s svojim natančnim naslovom, na kar Vam pošljem z obratno pošto eno dozo JCola-Delc" zastonj in poštnine prosto. Ta doza je dovolj velika, torej zadošča, da se Vam po zaužKju olajša in da se morete sami prepričati o njegovi čudotvorni moči. Če Vam ugaja, lahko naročite potem več. Pišite pa takoj, prtdno to pozabite. Hat 471 I I «13 Gama adoga Mkana i ^ M. * Tnatai t uama J Ptlbranlte mk dn 4*M St Z4 ton* ako zavživatr fl—jti via* s Um Miril PteMM-Ja v LJah- ljami z dnevnim izdatkom iS viaarjav, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot UVatiM Vin in kojega bi morali izpiti sise is pat lltrST BS iSB, da bi do vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljiva. 1 stekl. Piccolijevega železnatega vina 2 K. — Naročila proti povzetju. 2544 Sisaše. atrajeaiaca aprejma tako* li. im tel, iittlđ i Cona Za Ste ima vedno v veliki izberi in najcenejše: papirnate krožnike, papirnate servijete, konfeti in korijandoli, papir, balončke, cene razglednice, zalepke za šaljivo pošto, dekoracije, tom-1 bole itd. : v zalogi 239) Iv. Bonač Poštna naročila se takof izvrše 1 Za prsmogokop v Zagorju se išče Znanje slovenščine in nemščine potrebno. Ponudbe z navedbo referenc in dosedanje porabe /ia Trifailer Kohlen« ararks-eesellschalt na Dunaju L, Falkestrasse L 2564 C kr. avstrijske a državne železnice Izvleček iz voznega reda. a—I a HaM|aiM O«*- tat) * T-03 z)utra|. Osebni »lak t smeri: Trtic, leeeoice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. *"M zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Kudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 9*12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: tešeče, z zvezo na brzo v lak v Ceio^^c, Dunaj j. k., Line, Prago, rsldane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. r*40 oopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbii, Beljak, Celovec, Gorica, Trst I 12 popoldn* Osehni vlak v amen: Grosuplje, Rudolfa vo, Št. Jani, Straia-Toplice, Kočevje. 3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Trtic, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec •"SO zveoer. Osebni vlak v •meri: Iriič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beliak, < elovec Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dlisseldorf, Vleissingen, Trbii. 7*ao zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. Janž, ftudolfovo, Kočevje. 1 Cr-iO »onool. Osebni vlak v »Treri: J e seri cc, Keiiafc, Gorica rst. Celovec. Odhod Is Liablfana (ariaval kolodvor). 7 28 AjUtraj: Osenn a* v j- «fn 2*oe popoldne: Mešanec > Kamnik. 7-35 /vooor: Meša ec v Kaaiiili. 11-— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. lo asmamjam Prtaaa v Llaailano (]azae zalozalee). 7-00 zjutraj: Osebni vlak iz jesenir, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prage, Lin ca, Celovca, Monakovega, Solno grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta. Trtica a-aa zjutraj: Osebni v]ak Iz Kočevja, Ru-dolfovega, Grosuplja, Št. Janža. 11*20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice. Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnomosta. Bad- ■ gasteina, Bciiaka. 2*00 po po t d no: Osebni vlak is Koče 7 1 ctraie - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št Janža. OM7 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6 58 zvooer: Osebni vlak iz Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, 1 »ovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*IB z*o6er: Osebni vlak is Beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0-07 zvečer: Osebni vlak is Kočevja, Strafe Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št. Janža, 11*22 ponool: Osebni vlak is Trbiža, Celovca rieUaka, Trsta. Gorice, Jesenic Prihod v Linbliano (driavne ieleznice). a*oa zjutrai: Mešanec iz Kamnika. io*B9 dopolde: Mešanec iz Kamnika. a-10 zvečer: Mešanec iz Kamnika. IO SO po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času. C. kr. driaTno-želeiniško ravnateljstro t Trstu. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvo, da aem otvoril moderno urejeno drogerijo in fotomonufohturo „ ADR IJ A" v Jclcnbn joirt ulici it 5. nasproti Slavni poŠti kjer imam v zalogi materijalno blago, kemikalije za tehnične namene, kirurgične obveze in potrebščine za oskrbovanje bolnikov, veliko zalogo vseh redilnih sredstev za otroke, glavno zalogo parfamov ia toaletnih izdelkov tu in inozemskih tvrdk ter po-polno zalogo fotografskih potrebščin in aparatov. aU*f» !• prr#vratea Im avaia. Potradil se bodem veleč odjemalce zadovoljiti z vzorno postrežbo Ia zmernimi cenami. Vaaaja naročila izvršajem z obratno poŠto. «, B. čV AH ČARA M-C 11