"Ustanovi naj se splošno združenje (organizacija) narodov z namenom, da to zajamči POLITIČNO NEZAVISNOST in TERITORI-JALNO NEDEUENOST tako velikim kakor tudi MALIM narodom." Predsednik W. Wilson, Kongresu, 8. januarja 1918 Tretjič: ... da spoštujejo pravico vseh narodov da si IZBIRAJO obliko oblasti pod katero bodo živeli; in da želijo, da bi suverene pravice in nezavisna oblast bila vrnjena vsem, katerim je bila s silo vzeta. Atlantska karta (August 14, 1941) simbol trpljenja in velikonočnega Vstajenja." "V edinstveni lepoti naših gora in njih okamenelih besedah je vklesana resničnost in prvobitnost slovenskega naroda in njega nezlomljiva volja po svobodi in suverenosti." (Planinko) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita Uredništvo in Uprava "Slovenske Države JE VSTAL, VSTALI KRISTUS BOMO TUDI MI . . . Spet je Velikanoč. Vedno se ponavlja dogodek, ki vzbuja slehernemu vernemu človeku veselo upanje. Vstali bomo tudi mi . . . Ni Velike noči brez velikega petka. Kristus je moral trpeti, predno je šel v svojo slavo. Zato tako slovesno done slovenske ' pesmi ob Veliki noči: Kristus, upanje naše, je vstal. Aleluja! Slovenski rojak, kjer koli si, doma ali v zdomstvu, razmisli, da je ta velikonočni praznik tudi upanje nas vseh Slovencev. Za pe.pelnično sredo je zapel naš pesnik Simon Gregorčič: "Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan". Tisoč let 'je krvavel in bil bičan naš slovenski človek od tujca. Uničiti so ga hoteli in iztrebiti iz njegove lastne grude. Nemški nadute-ži so bili tisti, ki so mu kovali verige in ga teptali skoraj tisoč let. In velikan slovenske besede Ivan Cankar je zapisal: "Bilje so mu peli, ti si ostal . . . ". Kje je skrivnost tega čudeža? V trdni veri v lepšo bedo"čnost! V veri da za velikim petkom pride Velika noč! Samo kratek pregled v našo slovensko zgodovino. Nemško nasilje od takrat, ko so slovenski karantanski vojvodi prenehali biti samostojni. Pritisk nemštva skozi vsa stoletja. Tuji graščaki in njihovi valpti, ki so sesali kri slovenskih podložni-kov. Avstrijske vlade pod raznimi veličanstvi, ki niso prinavale najosnovnejših pravic slovanskih narodov. Tudi slovenskega. Hoteli so nas iztrebiti za vsako ceno. Naš laški sosed je hotel pograbit velik del slovenske zemlje in ljudi poitalijančiti. Najbolj žalostno pa je bilo, da niti v "lastni državi", takozvani "Jugoslaviji" nismo našli razumevanje. Ena država, t. j. Jugoslavija in en "jugoslovanski narod .. . " Ali ni čudež, da je narod v osrčju Evrope sploh obstal? Da • Inavguracija novega predsednika ZDA Carterja je bila nekaj novega v odnosu vere do javnega življenja. Dočim je nova vlada v provinci! Ouebec v prvem zasedanju parlamenta odpravila doslej običajno molitev pred zasedanjem, sta bili v Carterjevo inavguracijo vpleteni dve dolgi molitvi ter cerkvena himna. Predsednik Carter sam je Vključil kot nekako vodilo za svoje poslovanje citat iz preroka Miheja. je obstal in smelo gleda v bodoč nost, je gotovo vmes božja previdnost. Slovenski narod je vedno neomajno zaupal v Boga, ki vodi usodo narodov. Ta mu je ob najusodnejših trenutkih poslal može, ki so ga vodili in mu kazali pota v kritičnih obdobjih. Slomšek, Jeglič, škof Rožman, dr. Korošec, in sedanji modri vodniki slovenske Crkve. Kaj bi bil naš narod brez teh voditeljev? In je šla z nami na tuje kjer koli živi naš slovenski človek. Ali ni tudi v tem prst božje Previdnosti? Zato ni prilike za kako malo dušje v sedanjih dobah, ki so za slovenski narod en sam veliki petek. Po Velikem petku nujno pride Velika noč. Tudi mi Slovenci bomo deležni naše slovenske Velike noči, če ne bomo obupali. Vstrajati moramo in odločno kljubovati vsemu, kar. ne služi slovenskemu narodnemu vstajenju. Zdi se trenutno, da je komunistični režim ustavljen za vedno. Ne drži! So že razpokline, ki se večajo. Enkrat bo prišlo rešenje. Slovenski človek bo spet doživel svobodo v lastni slovenski državi in iz polnih prsi zapel Te Deum lau-damus — Hvala Večnemu Bogu. Hvala bo veljala tudi naši nebeški Materi, ki kraljuje na Brezjah in ki je prišla za nami v Lemont in v Kanado, in povsod, kjer je raztresen naš slovenski rod. Molimo in z največjo požrtvovalnostjo delajmo za slovensko Velikonoč. To je naša dolžnost! Mirko Geratič. "V istem krogu smo, otroci dvajsetega stoletja, ki imamo srce globoko pod ožgano skorjo. Nič zato, da smo iz različnih zibeli, nekoč bomo legii v isto. In bomo prerasli sredino zemlje, skoz ogenj bomo prerasli in žulj ave roke se bodo sklenile. Moja raka bo segla morda črni v dlan. Ne vem. Črni ali beli. Vseeno. Vsaka bo bratova. In v tistem stisku rok bo vesel nasmeh, bodo stare zgodbe, ki jih ni v bukvah, pa so lepe, čeprav marsikdaj grenke ..." "Fabrike bodo tedaj še Oruhale dim, življenje bo še bolj mogočno kot danes, mi pa bomo s prepcrelimi telesi podpirali slape sveta in so utripaj i z življenjem nad nami. Iz večnosti bomo .govorili za čas in naša mrtva Vs-^ta -bo dajala takt mladim, ki bodo stopili na naša mesta ..." (Karel Mauser: Na Ozarah) Čeprav je Slovenija zemljepisno majhna, pa je vendar neizmerno velika! Na najbolj izpostavljenem križišču Evrope je bila že v času Rimljanov najvažnejši evropski kolodvor, kjer so se križale ceste s Severa na Jug, v Vzhoda na Zapad. Da, Slovenija je majhna dežela, toda izredno pestra in raznolič-na: brezmejna panonska ravnina — čudovito razbigan alpski svet s Karavankam; in Triglavom, simbolom Slovenstva — skrivnostni Kras s svojim podzemskim svetom in svetovno znano Postojnsko jamo, kjer se blešče snežnobeli stalaktiti in stalagmiti in kjer je doma znamenita človeška ribica, ki ima domovinsko pravico samo pri nas in nikjer drugje na svetu —Cerkniško presihajoče jezero — sončne Slovenske gorice: deželica sonca in grozdja — lahno razgibano dolenjsko gričevje, itd., itd. Medtem ko se na ledenikih pod Triglavom in v Martuijkovi skupini sredi poletne vročine mladina smuča, je samo 100 km južno ob Jadranski obali vse živo kopalcev iz vse Evrope, Amerike in ostalih kontinentov. Zlepa ne bi bilo konca, ko bi se človek, ki je to našo malo domovino prehodil počez in po dolgem, hotel ustaviti ter se naužiti lepot, ki jih je Bog z radodarmo roko razsipava!, ko ga je zaneslo nad naše kraje. Morda se je prav tedaj odprla lvuknja v njegovi vreči lepot, zalo je vsa Ljubezen, Dobrota in Lepota padla na to edinstveno deželo pod Njun. Kako lepo in preprosto je znal Cankar opisati ljubezen do svoje domovine in svojega naroda! Kakor samo bolnik zna ceniti zdravje, lako je tudi domovino možno ceniti šele takrat, ko smo daleč od nje. In kaj je tujina, ve le tisti, ki je sam okusil njeno grenkobo. Prisluhnimo besedam našega največjega oblikovalca slovenske besede: "Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso: ne samo nje, temvče vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva ..." "Slovenska beseda je be'seda praznika, petja in vriskanja TONE KRALJ SLIVJE Iz zemlje same zvem kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se oz j ua to čudovito deželo pod seboj ..." 'Z najmočnejšimi koreninami se ovija ljubezen do grude. Človeku, po svetu pognanemu, iz zemlje izruvaneitu, se toži najpoprej po koči, po njivah, po seno/.eti, celo po siromašnem lazu, nato šele po materi, sestrah in bratih. V nas vseli se pretaka kmečka kri in v tej krvi ljubezen do zemlje, koprnenje po zemlji . . . " "Domovinska ljubezen Slovenca je stvar čisto brez primere in podobe; ne da se nikakor opisati, ob nji se neha moja in vsaka umetnost. Primerjati bi mogel to ljubezen kvečjemu z ljubeznijo do matere ..." "Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnih bi dušo izdihnil, še sveče bi tnu ne žgrali, še bilj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: 'Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let' ..." Slovenija je najlepši košček zemeljske oble, ki ima najugodnejše podnebje, štiri izrazite letne dobe, kristalno čisti zrak in poštene delovne ljudi. Malo nas je, toda povsod po svetu smo in zmi-raj z eno nogo doma, kjer smo se rodili, kjer smo pognali korenine, kjer smo prvič prekoračili hišni prag in kjer smo spregovorili svoje prve besede. Tam smo tudi sanjali svoje mladostne sanje in zapustili svoje mladostne spomine. Med nami ni nikogar, ki ga do zadnjega diha ne bi vleklo nazaj domov. Kajti zemlja, kjer se je člove« rodil, ga vedno kliče nazaj. Korenine v tuji zemlji se rade prezgodaj posuše: in človek je kot drevo . . . * * Poglobimo se v mislih v najbolj skrivnostno kamrico našega življenja, kamor spravljamo svoje najlepše zmage in svoje najhujše poraze. Tja se tudi podajmo v težkih trenutkih, da ob trpljenju in hrepenenju dobimo novih moči za življenje. Bodimo vsi, ki nam jc svoboda naše domovine in naša materina beseda pri srcu, doma in v zamejstvu združenih v mislih v pomenu Kristusovega in slovenskega trpljenja ter v naši neomajni veri v zmago resnicc in pravice, iko bo tudi ta temna noč nad našim narodom prešla v sončno jutro velikonočnega Vstajenja, ko bo narod spet svoboden in se vladal po svoji lastili volji. • Odsotnost od dela pomeni v Kanadi izgubo proizvodnje koL motnje zaradi stavk in iznorov Ljudje izostanejo od dela deloma iz upravičenih razlogov kot je bolezen in podobno, mnogi pa ostanejo doma, ker jih ni volja iti na delo. Izostajanje od dela je bolj vidno med tovarniškimi delavci kot m»d nameščenci v pisarnah. • Predsednik Svetovne banke Robert S. McNamara je izjavil v nedavnem intervjuju tudi tole: "Celo psi in mačke v Ameriki uživajo danes višji standard prehrane kot stotine milijonov otrok v deželali razvoja". Združene države so prispevale 1. 1949 (začetek Marshallovega načrta za pomoč Evropi) za razvoj 2.7996 narodnega proizvoda, sedaj pa prispevajo samo še eno desetino tega — 0.27%. Kljub visokemu standardu prispevajo mnogo manj ikot Anglija, ki ima dovolj gospodarskih težav sama. POEMS VVANTED The National Societv of Published Poets is compiling a book of poems. If you have vvritten a poem and vvould like our sociely to consider it for publication, send your poem and a self-add-ressed, s ta m ped cnvelope to: NATIONAL SOCIETY OF PUBLISHED POETS, INC. P. O. Box 1976 Rivervievv, Florida, U.S.A. 33569 OBJAVA NOVEGA ZAKONA 0 DRŽAVLJANSTVU OTTAVVA — Tajnik Države, g. John Roberts je naznanil, daj je bil novi Kanadski narodnostni zakon proglašen in je danes postal zakonito potnomočen. Smatramo, da novi zakon1 predstavlja liberalen, logičen in' enakopraven izrek zakonodaje s katerim so se odstranile neenakosti in neskladnosti, ki so obstojale pod 1947 Zakonom o1 državljanstvu. Gospod Roberts je poudaril,1 da je to "novi in edinstveni za-j revizija Kanada kon in ne samo neka starega zakona in da z tem zakonom stopa v vodstvo na polju narodnostne zakonodaje". Pod novo zakonodajo bodo kandidati za državljanstvo u-pravljani brez razlike na spol ali rojstno domovino. Vsi kandidati za državljanstvo bodo morali zadostiti enakim pogojem; ispolnjenje zahteve prebivališča in drugih zahtev, ispit pred sodnikom za državljanstvo in slo- vesna državljanska prisega. Rok zahtevnega prebivališča je skrajšan od pet let na tri leta. Najvažnejša točka novega zakona je pravica od državljanstva, čim so izpolnjeni gotovi pogoji se podelitev državljanstva ne more samovoljno zadržati. Med drugimi važnimi točka-j mi je uredba, da eden ali drugi od staršev sedaj lahko zaprosi za državljanstvo v imenu mladoletnega otroka. Ista pravica velja tudi za posvojene otroke. Pod prejšnjem zakonom je v ve- j čini slučajev samo oče imel to1 pravico. Za prihodnji dve leti eden ali, drugi od staršev lahko vloži prošnjo za državljanstvo za o-troke, ki so bili, pred današnjim dnevom, rojeni v inozemstvu od' kanadske matere. Taki otroki j sedaj niso kanadski državljani, razen če je bil njihov oče kanadski državljan ob času njihovega rojstva. Pravice otrok, ki se rodijo v inozemstvu, če so zakonski ali nezakonski, so sedaj zaščitene. Pravica do državljanstva je za prvo generacijo automatična; kar se pa tiče druge generacije bo pa ta pravica veljala če je oseba pred 28 letom starosti, za dobo enega leta, živela v Kanadi ali pa da je "ustanovila bistvene stike z Kanado". Ženske, ki pod 1947 Zakonom niso dobile kanadskega državljanstva radi poroke z tujci, ga lahko automatično dobijo, če sporočijo Ministru. V prejšnjih slučajih so ženske morale iti skozi celo precedu.ro prijave za državljanstvo. -Starost za prijavo za državljanstvo je znižana od 21 na 18 leto, kar odgovarja starosti ki velja za volitve. Novi Zakon vsebuje tudi odredbo po kateri Ministerski Kabinet lahko nagradi osebi za posebne usluge Kanadi ali pa za olajšanje slučajev z posebnimi tažkočami. LETNIK XXVIII. — VOLUME XXVIII. Marec 1977 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada Številka 3. — Number 3. NOCOJ SPET GLEDAM NA GORE, STRMINE VSE MOLČIJO; ZAKAJ ZAKAJ SO VZELE GA, Ml NE ODGOVORIJO ZARES JE VSTAL! PLANINKO Tisoče slovenskih mater, žena in otrok si že 32 let stavljajo to vprašanje, toda v nobenem letnem času ne morejo najti boljšega odgovora kot v Kristusovem velikotedenskem trpljenju ter končnem velikonočnem Vstajenju. "loj, pa pravijo, da smo tako majhni! Vso zgodovino so nas pobijali, pa še živimo. Za mrtve so nas imeli, pa smo vriskali, pokopali so nas, pa smo vstali — in danes po vseh Kontinentih žubori slovenska beseda. Pesem polj in gozdov, morij in gora ..." Ustavama se za trenutek ob mislih našega velikega, pravkar umrlega pisatelja Karla Mauserja, kajti nihče ne bi mogel lepše in bolj simbolično izraziti pomena naših žrtev: "Na tisoč kosov je raztrgana domovina. V Ameriki je je en kos, v Braziliji utripljc, v Avstraliji živi, po Argentini diha, vsepovsod raste in poganja. Kako bi je ne ljubil, drobceno gorčičevo zrno, iz strdi in pelina zlito." somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA. VESELE VELIKONOČNE UMIKE ŽELE: DRUŽINA KUK 16 Northfield Road, Scarborough, Ml9 2H4 DRUŽINA PEPEVNAK 87 Dunblaine Ave., Toronto, Ontario DRUŽINA PAVLIN 22 lslay Crt., Toronto, M9M 1V3 JOSE OSANA (Canadian Academy of Musical Sciences and Arts) 73 Brown's Line Toronto M8W 3V7 Tel.: 259-9182 — 255-3550 Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja DR. IVA PRAPROTNIK-MIHIČ zdravnica 15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156 (blizu križišča Queen St.) ... IN KANADA PRIPADA VAM Kanada je vaša domovina. Vsaka pokrajina, vsako mesto, vsaka vas. Atlanske province na vzhodu, naše zavzetno narodno prestolniško okrožje, v nebo kipeče planine in še naprej na zapad. Zemlja najlepših naravnih krasot, ponosnosti in preproste prijaznosti; s počitniškim območjem izkustev, ki jih ne more nuditi nobena druga zemlja. Skušajte spoznati še en drug del vaše Kanade leto.s. Canada VAM NUDI TOLIKO STVARI ■ ^ Ca-vadian Government OI':-:« loufii"-« Z t 1.1'*:» ot loti! ism Ou s.'« f ' slovenska CARL VIPAVEC V vseh pravnih zadevah se z zaupanjem obrnite na: SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers 401 Ray St. Su^te 2000 - EM. 4-4004 r 0* KfUtt SLOV EHIA Subscription rates $6.00 per year; 500 single issue. S^n^SaJ Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthly b;y Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe-zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in Izdajatelja. VOŠČILA ZA VELIKO NOČ ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu. SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja VESELO ALELUJO VESELO VELIKO NOČ žele Toronto 0 24. marca bo Maestro Klaro M. Mizerit, dirigent Simfoničnega orkestra v Halifaxu, dirigiral Torontskemu komornemu orkestru v Hart Houseu, na kar opozarjamo Slovence in Slovence, ki bi želeli poslušati ta koncert pod taktirko nam vsem poznanega Slovenca, ki živi z družino v okolici Halifa.xa. 0 Za predsednika Ethnic Press Association of Ontario, je bil dne 24. februarja ponovno izvoljen urednik Slovenske Države g. Vladimir Mauko. Organizacija, ki predstavlja 46 različnih etničnih mesečnikov, tednikov in ce- j lo en dnevnik, je ponovno dala zaupnico našemu uredniku za njegovo neutrudljivo delo. Letos je ta organizacija sponsor za Federalno Konvencijo Etničnega tiska Kanade, ki bo v Torontu od 11. do 13. marca. Tudi tej organizaciji, ki šteje nad 100 časopisov, predseduje naš urednik g. Mauko. K izvolitvi mu čestitamo in mu želimo pri nadaljnem delu mnogo uspeha. 0 "Slovensko Gledališče, je v polnem zamahu svoje delavnosti. Trenutno se pripravljajo na dve prireditvi. Prva je Sopho-klejeva tragedija "Antigone", ki jo bodo igrali 19. marca v Slovenskem domu na Pape Avenue, dne 20. marca v dvorani Brezmadežne y Nevv Torontu, dne 3. aprila pa v dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave. 16. aprila bodo gostovati v Fairfieldu, Conn. in 17. aprila v Nevv Yorku z Gogoljevo "Ženitev". Razveseljivo je dejstvo, da pri teh klasičnih delih sodelujejo tudi mlajši, tukaj rojeni Slovenci. 0 Skavtje iz fare Marije Pomagaj na Manningu so gostovali pri skavtih Brezmadežne z pri-jubLjeno predstavo "Kekec". Baje so se zelo postavili. Prejšnji teden so pa imeli uspešen smučarski izlet na Planina Ranch. Kosti si sicer radi polož- nih hribov niso polomili in so prišli zmučeni in zaspani nazaj domov, vsi veselo razpoloženi. 0 Slovenska Telovadna Zveza, katero že dolga leta uspešno in požrtvovalno vodi ing. Frank Grmok, prireja letne smučarske tekme v nedeljo 13. marca na smučišču v Krbv pri Oshavvi. 0 Smučišče "Old Smokey" je imelo zelo uspešen Slovenski smučarski dan s tekmami prvo nedelje v marcu. 0 Dne 24. februarja je v 92 letu starosti umrla gospa Viktorija Bratina, mati gdč. Branke in dr. ing.Vojkota Bratina. Številni sorodniki, prijatelji in znanci smo jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče Mount Hope. Naj ji bo kanadska zemlja lahka! Vsem sorodnikom naše iskreno sožalje! 0 Iz Hamiltona poročajo, da so v srednji šoli Kardinala New-mana proslavljali Mednarodni teden, na katerega so prišle tri dijakinje, hčerke slovenskih beguncev, v prelepi slovenski narodni noši, a z jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. Kako naj si tolmačimo tako nedoslednost. Že dijakinje same, ki so menda že v desetem letniku, bi lahko posvetile malo časa "raziskovanju" slovenske zgodovine in kulture in bi tako lahko ugotovile, da je slovenska zastava bela, modra in rdeča, in to v tem vrstnem redu. — Njihovi starši, bi jim pa tudi lahko razložili, da je rdeča zvezda simbol krvave komunistične diktature, ki je tuja institucijam demokratske Kanade, katero so si izbrali za novo domovino, ko so pred tem komunističnim nasiljem zbežali! Vcepljanje takih tujih ideologij otrokom rojenim v Kanadi, pač ne bo našlo razumevanja med širokogrudnimi demokratskimi zagovorniki "mnogo-kulturnosti" v naši novi domovini in jo bodo ti, ko bodu zanjo /.vedeli, odločno odklonili. Z obžalovanjem ugotavljamo, da imajo nekateri starši prav kratek spomin! Otrcci pa se naj na- KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA Vaš center za cenena grupna potovanja v domovino ,in obratno, vse druge karte in izleti v Florido, Karibsko morje, Mexico itd, potni listi, najem avtov, Davčne prijave, prošnje vseh vrst. Na posebni prireditvi 17. februarja ie postal g. CIaude Bennett, minister za mdustrijo in turizem v ontarijski vladi častni član Ontarijske tiskovne etničke zveze. Diplomo, delo sloven. arhitekta g. V. Cekuta, sprejema iz rok predsednika zveze (urednik SD. g. V. Mauko). Stoje z leve na desno: Dr. J. Kirschbaum, častni predsednik zveze, g. D. Macdonald, direktor za obveščanje, g. minister in naš urednik. Dr. Karel žužek, Peter Urbane, Notar 635A Bloor St. YV., Toronto Tel: 534-8891 VESELO ALELUJO želi dr. Ludvik Leskovar in družina ter AMERIŠKO SLOVENSKI RADIJSKI PROGRAM V CHICAGU Profesor političnih ved na D"!I. In , »,1111 i /, , . . - --- i »uju vi. ui L ■■— svetu, približno 10 let starejši pred mnogimi nasprotniki, kate-1 odločilne in dejansko odločujo od drupih naict^rcrčll, ;„ ,,„X . , ... .i *.. t.______l . i- i- i .. t».. ..i. od drugih najstarejših in več kot 30 let starejši od njihove povprečne starosti. Kaj to pomeni, lahko spoznamo ob primerjavi s 85-letniki, ki jih slučajno poznamo ali srečame. Tudi če so še pri zdravi pameti in bistri, so taki ljudje že daleč od- „__, ■ ■ , , .... u^.va jvuju uuiasi mi jc maknjeni od mlajših generacij % tudi kaže, tako znotraj kot zu- m se ne morejo več globoko in naj države. zdaj je Q na realistično vživeti v probleme potovanjih .po vzhodnih državah današnjega časa, v duševna* in in po državah tretj svet kot iteznje mladih in srednjih sene- • t--. •, . ■ ■ , . . UUJU1 sene V1 TltQv names,tmk j podšef racij; zakoreninjeni so pač v t ■ . c ; . „ . J... _ . „ države. Ljubicic je predvsem svoj cas. Ko je bi Josip Broz njem času — vlada v Jugoslaviji ______ dejansko velesrbstvo, ki se ode- _______ _ je danes Tito "Ljubičičev člo- va v haljo Zveze komunistov Ju- pri,me tu pa ltam> 0 grozotnih v,Suev s m rine oosodbe sta t vek". Ce Ljubičič hoče, ga lahko goslavije in se sklicuje na pred- samomorih, o čudnih nesrečah,' javljena istočasno, in drugo. J« 4___' ______ i v i CA/^cfiirA Hivotiro \TW.i ano cfurori i • •• » t it- to m posledica neobveščenosti, kajti o Blažiču, Miklavčiču, Mihaljovu in o številnih drugih procesih na vsem ozemlju Jugoslavije so poročale številne tuje radijske postaje, ki jih je mogoče poslušati v Sloveniji, od tržaške postaje radio Trst A (slovenske do italijanskih, nemških in drugih postaj. Razne nemške postaje, pa tudi postaja v Ce- iiiiiv/^uiii i itii / i v 11,1 XV 1 , JViltv ' rim morda politično ne bi bil če besede, bolj kot v Rankoviče-kos, vsaj ne za dolgo, in pred vem času. Novo gibanje na Hi-mnogirni problemi. S tem, da se navidez opira na Tita in uživa vso zaslombo njegove "avtorite- te" in popolnega zaupanja, pa lahko brez strahu pred konkurenco uživa svojo oblast in jo že mladenič, je bil svet še brez letal in celo brez avtov, ni še bilo splošne volivne pravice, ne gibanja za dekolonizacijo, o samoodločbi narodov so sanjarili samo kaki idealisti, avtoriteta vladajočih je bila še nesporna in nedotakljiva. In to je svet, v katerem še vedno živi in v katerega kategorijah misli. Res, da se je navadil na vožnje v avtom in celo z letalom (a še pred nedavnim se je izogibal letala), toda v vsem drugem je ostal človek iz začetka tega stoletja, s trdnim prepričanjem, da je mogoče vladati samo z avtoriteto, policijo in vojsko, ne da bi se oziral na ljudsko voljo, izraženo s sploš nrmi in demokratičnimi volitvami, in na pravico do opozicije. Govorjenje o samoodločbi narodov in o dekolonizaciji je ostalo zanj prazno čvekanje, fraze, ki mu pridejo prav za kake diolo-matske pogovore z državniki "tretjega sveta", a brez zveze z evropsko in posebno jugoslovansko konkretnostjo. Mož je že živ anahronizem, toda niti kraj pameti mu ne pride, da je anahronizem on; ne, anahronizem je zanj vse tisto, kar ne gre v sklad z njegovim pojmovanjem oblasti in današnje stvarnosti. Svojo starost skuša prikrivati z nakodrano lasuljo, s šminiko, z zagorelo poltjo, za .katero skrbi s sončenjem na Brionih in v vsakovrstnimi sončnimi mažami, z elegantno ukrojenimi svetlimi oblekami, živopisanimi kravatami in maršalskimi uniformami, s številno ekipo zdravnikov-spe-cialistov in z "dnevom mladosti". Toda vse to ne more 'odpraviti dejstva, da bo maja dopolnil 85 let in da bi moral biti že vsa} 15 let v pokoju, na oblasti v Jugoslaviji pa bi morali biti mlajši in sposobnejši ljudje, Iki lažje razumejo probleme sedanjosti. Tudi če ima združene v svojih Srb, velesrb in nacionalist, šele potem komunist. Pravijo, da u-živa zaupanje v Sovjetski zvezi in v vzhodnih državah. Ce bi se polastil oblasti, bi skušal zagotoviti v Jugoslaviji prevlado srb-stva, kjer bi bilo le mogoče, in v tem pogledu bi šel po stopnjah svojih nekdanjih predhodnikov, zlasti generala Živkoviča in Simoviča. Pri tem bi se naslanjal na Sovjetsko zvezo in druge vzhodne države, a bi skušal ohraniti določeno mero samostojnosti po Titovem ali Ce-sauescujevem vzgledu. Njegov glavni tekmec pri u-pravljanju Titove oblasti v Titovem imenu in v tekmi za njegovo nasledstvo je Stane Dolanc. Enako kot Ljubičič tudi on ne pripada "herojski" generaciji, ki je izšla direktno iz vojne. Tudi on je že "nov" človek, katerega 'povezanost z vojno in "revolucijo' je umetno spletena. Zahodni, posebno italijanski tisk vidi v Dolancu glavnega kandidata za Titovo nasledstvo, toda to je bolj videz kot kaj drugega. Medtem ko ima Ljubičič za seboj Srbijo oziroma tisto, kar spada pod pojem "velesrbstva" s srbsko partijo vred (razen morda njenih najbolj liberalnih predstavnikov, ki pa so bili izključeni iz nje ali postavljeni na slepi tir), in razpolaga taiko z vojaško UDBo ikot z vrliom "civilne" UDBe, ima Dolanc za seboj samo določen birokratski kader v partiji, ki pa je oportu-mističen in bi v vsakem primeru potegnil z zmagovavcem. Tudi njegova oblast izvira zdaj iz Titove avtoritete ali bolje rečeno avtoritativnosti. Dokler mu zaupa Tito in mu izroče vedno nove funkcije ter poverja vedno nove naloge v partij in predsedstvu republike, je Dolanc mogočen mož. Toda-ko bi mu te zaslombe s strani Tita zmanjkalo ali ko bi se znašel po Titovem vaškem 1. 1971 je zrušil Tito na zahtevo velesrbstva, ki ni moglo prenesti osamosvojitve hrvaškega jezika (od dunajskega in no-vosadskega "dogovora") in dejanske avtonomije Hrvatske, po kateri je- težilo hrvatsko partijsko vodstvo pod Tripalom in še bolj struja okrog Hrvatske matice in študenltovsko gibanje. In isto velesrbstvo, bolj zagrizeno, bolj idejno omejeno in bolj sovražno demokraciji kakor kdaj-koli, je tudi danes, ob opori voj-, sike in UDBe, na preži, da izko- jih lahko danes srečate v Sloveniji, niso te psihične razvaline, ti moralni invalidi, ti obupanci in 'kronični alkoholiki zaradi grizenja vesti in morda kesa. Vsaj upasi je, da se mnogi med njimi kesajo in da tistega, kar so storili, ne bi še enkrat storili, če bi se znašli v enakih okoliščinah, i >t i £ --J". fVJLMja V Bolj grozljivi trpi so drugačne, lovcu, imajo tudi oddaje v slo vrste in tudi več jih je. To so venščini in hrvaščini oziroma dozdevno čisto navadni, vsak- srbščini. Kdor torej hoče biti danji ljudje in večina med njimi obveščen o krivičnih procesih, o je še tako mladih, da niso mogli brezobzirnem postopanju z jet- imetii nobene vlogi pri medvoj- j niki v zaporih, o nesramnih za- in __i.„i;u T_ .... ' IZPOLNITE JIH! nih in povojnih pokolih. To so slišavanjih, kakršnim so se mo-tridesetletniki, štiridesetletniki, rali podvreči npr. sodelavci in-! risti priložnost za utrditev in za P^setletniki, pa tudi dvajset-j podpiratelji "Zaliva" celo iz za-zagotovitev nadaljevanja svoje et,mkl' kl "e obcur,|° več ni-, mejstva itd., z lahkoto pride do oblasti. Proti temu ni videli dru- kake P°trebe P° svobodl m 50. formacij o tem, ne da bi jih postali poiltično in moralno po- moral posebej iskati v tujini ali polnoma. neobčutljivi. Njihova doma. Ce nešteto ljudi kljub edina želja, ki jo ponavljajo ob temu nič ne ve o tem, je temu vsaki priložnosti, je ta, "da bi vzrok dejstvo, da nočejo vedeti ostalo tako, kakor je". Ti ljudje oziroma se nočejo zanimati za kakor mrtve, neobčutljive, ge možnosti kaikor čim večja složnost in nacionalna zavednost narodov, ki se (hočejo izviti izpod oblasti velesrbstva in od njega pogojevane Zveze komunistov, in čim večja demokratizacija množic in Zveze komunistov. Toda kaj se bo v resnici zgodilo, bo pokazala šele prihodnost. B. H. Zagotovljeni dodatek dohodku (Guaranteed Income Supp-lenient) prijavnice so bile razposlane predkratkim vsem upokojncem, ki sedaj dobivajo ta dodatek. Da zagotovite, da se bo ta vaš dodatek k vaši pokojnini nadaljeval po 31. marcu, morate odgovoriti. Veselo Velikonoč želijo Fishingerjevi iz Chicaga, KI. Health ?ar'eet -andVVelfare Bien-ettesocia) Canada Canada Marc Lalonde, Minister o" Zato pravgotovo izpolnite vaše formularje in jih vrnite z že adresirano zalepko, kar najhitreje mogoče. tO, ker nočejo, da bi kaj motilo njihovo vest in prepričanje, da "bi bilo najboljše, da ostane tako, kakor je". S takimi ljudmi dela Titova diktatura, kar hoče. Ti ljudje so gnusobna, brezvoljna, brezoblična, pasivna masa, ki se da ugne- „- „-tati od litovskega policijskega režima v poljubno formo, kakor se mu pač zazdi potrebno. Taki ljudje sestavljajo glavnino Zve- Jugoslavijo) partija dejansko tična masa pa je manevrirana ze komunistov Slovenije in Jugo-; sploh ne obstoja. ZKS je masa od višjih funkcionarjev, ki so slavije, ne pa partijci-komunisti oportunistov, ljudi, ki jim gre sikoraj brez izjeme prišli iz po prepričanju. V ZKS in ZKJ za kariero in ki vedo, da lahko oznovskega oziroma udbovske-je najmanj 90 odstotkov takih pridejo v službah in v javnosti ga kadra. To je podoba "titov-ljudi, zato vsaj v Sloveniji (a naprej samo, če so člani ali celo, sikega "novega razreda" v Sloveniji. (Konec na 4. strani) so kakor mrtve, težke opeke, iz katerih so sezidani zidovi, današnjega jugoslovanskega diktatorskega policijskega režima zidovi ječe, ki obdaja vse svobodoljubne ljudi. To navadno niso preprosti ljudje, kmetje in delavci, čeprav jih je najti precej tudi med temi, ampak takoimenovani izobraženci, inženirji in druga tehnična inteligenca, uslužbenci, ravnatelji, učitelji in profesorji, zlasti pa velika masa pol izobražence v. V pogovorih s takimi ljudmi (v bližnjem zamejstvu je dosti priložnosti za to) se vsakokrat pokaže, da so popolnoma neob-' isto se lahko reče tudi za ostalo funkcionarji ZK; ta oportunis-j VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE zeli SLOVENSKA HRANILNICA JANEZA E. KREKA, in POSOJILNICA * vv UHU UCV.11U v JVUJIU ----- rokah vse odločuječe oblastne izginotju sam, bi kmalu zdrknil - - -- - 'v brezpomembnost, ker mu ma- funkcije — predsednka države, dejansko tudi predsednika vlade, ikaj ti nominalni predsednik vlade je figura brez prave oblasti in samo izvrševavec njegovih ukazov, kot je bil Bijedič, pa tudi funkcije predsednika oziroma glavnega sekretarja Zveze koallcJJa sedanjih dn bivših par komunistov in Socialistične zve-; l'jskih veljakov, kar pa se zdi ze delovnega ljudstva in vrhov- neverjetno. nega poveljnika vojske in poli- Podprl bi ga morda edino Kar-cije — jih seveda ne more več delj, toda ta — tuji listi ga tudi opravljati v polni meri in s pol- imenujejo med kandidati za na- njka samostojne osebnosti in inteligence, da bi se lahko uveljavil na lastno pest. Uspe lahko samo v poveznosti z Ljubičičem, ne pa proti njemu, razen če bi se zbrala okrog njega široka no odgovornostjo. Za to mu eno stavno manjka duševnih in telesnih sil. To pa pomeni, da so si prisvojili velik del oblasti, ki jo pomenijo te funkcije, drugi sicer z njegovim privoljenjem, a vendarle brez lastne odgovor- slednika — je zasovražen na vseh ravneh in pri vseh narodih v Jugoslaviji, znotraj in zunaj partije in se v nobenem primeru ne bi mogel dolgo držati proti tej opoziciji. Povrh,je še bolan. Pravijo, da ima črevesnega raka ki ie ed ini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortaage) pod ugodnješimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na iastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve,-pet dni v tednu. Uradne ure: Torek, čertek, petek od 10—1 h in od 5—8 h. V soboto odprto od 10—3 h. Zaprto: nedelja, ponedeljek in sreda ves dan. V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ! SLOVENSKA HRANILNICA Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure) 747 BR0WN'S LINE, TORONTO 14, ONT. (v sesterski hiši poleg cerkve) in POSOJILNICA 646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO Telefon: 532-4746 t SPOŠTOVANI GOSPOD UREDNIK: Moj daljši dopis je povzročila objava nagovora, ki ga je imel g. Vladimir Menart v Svdneju, in katerega ste objavili v december,-ki številki Slovenske države. Te vrstice nikakor niso naperjene proti g. Menartu. Bil je le zadnji v dolgi vrsti "grešnikov", ki je napravil nekaj "zgodovinskih napak", in to me ie končno "podžgalo", da sem se odločil, da napišem sledeče misli. Zelo me bo veselilo, če bodo načele debato in vedno bom pripravljen sodelovati pri njej, tako, da bomo končno našli in ugotovili, kaj je res zgodovinska resnica. Pri razpravi, kakor tudi pri debati, naj nas vodijo tri osnovna načela. Zgodovinsko ugotovljenih dejstev ne smemo spreminjati ali ponarejati; ta so za nas zgodovinska resnica. Nepopolno ugotovljena dejstva lahJco sprejmemo kot delno resnico; GROZLJIVI ČLOVEŠKI TIP . . . (Dalje s 3. strani) Kdor pobliže pozna ta govi razred, to strašno duhovno, moralno in kulturno neobčutljivost te oportunistične mase, se ne more znebiti tesnobnega občutka, da je slovenski narod spričo take "vodilne plasti" pred novo narodno katastrofo. Kako naj sebili taka mrtva masa, kot sta ZKS smo pa pod oblast Bavarcev in in ZKJ, upre npr. sovjetskemu poznčje Frankov." Tukaj se no- t pritisku ali vzpostavitvi nove I čem pečati z razmerjem med diktature kake surove in zabite Slovenci in Obri, pokazati ho-velesrbske vojaške klike, zaka-J čem le, da je stavek pod nareko-muflirane z marksističnimi fra-| vajem napačen. Posebno je pozami? Ta masa bo sledila vsa-1 pravek potreben, ker nedan ji komur, ki bo imel oblast, če ji j stavek zveni tako, kot da Slo- o teh bomo postavljali zgodovinske domneve aH teori je. Končno pridemo do tolmačenja tako zgodovinsko ugotovljenih kakor tudi le domnevnih dejstev in dogodkov. Tukaj pa ima vsak popolno svobodo. Vendar tudi pri teh ne sme pozabiti, da mora biti končni cilj vsake razlage, da se ugotovi resnica. Takoj v začetku dopisa bom omenil nekaj izjav, ki ne Odgovarjajo zgodovinski resnici in torej ne drže. Nato se bom dotaknil treh problemov, o katerih iman svoje teorije, ki se razlikujejo od starejšega tolmačenja. Nekatera teh vprašanj je že načelo slovesko zgodovino-1 pisje doma, so pa med emigra- j cijo še precej rlepoznana, o dru-gih pa sem napravil še korak in razvil svoja tolmačenja. Vsekakor pa mislim, da je vredno, da o njih spregovorimo. Sem spada razmerje med Slovenci in Obri. Ne strinjam se s tem, da so Slovenci bili tisoč let le tla-čani. In tretjič, osvetljiti hočem ponovno dogodke, ki so privedli do 29. oktobra, kakor njegove posledice. Pa začnimo z dejstvi, ki niso zgodovinsko resnična v govoru g. Menarta. G. Menart pravi, da so nam Obri vladali nekaj sto let. "S pomočjo Bavarcev smo se zne-obrske nadoblasti, prišli bo nudil ekonomske privilegije in udeležbo pri svoji oblasti, vsaj v podrejeni obliki, da se bo lahko čutila vzvišeno nad ostalim ljudstvom. Ta masa in vsak posameznik iz nje je tisto, kar vzbuja srd v človeku, občutek tihe groze. Na tako maso se je opiral tudi Hitlerjev režim. Ko skušamo danes zaostriti in razširili idejni in politični boj za samostojno slovensko demokratično državo, imamo v mislih tudi to, da rešimo slovenski narod izpod teže in oblasti te zajedavskfe kvislinške plasti, iz tisočerih lovk tega odtujenega, venci nismo nikoli bili svobodni. Preskoči okoli sto let, še več, to dobo izpusti; to pa je doba slovenske svobode. Okoli leta 620 so se zppadna slovanska plemena združila in, premagala Obre ali Avare. Takrat je nastala ta-koimenovana Samova plemenska zveza. Svoj sedež je imela na današnjem češkem ozemlju, je pa vključevala tudi Karanta-nijo, ki je obsegala današn jo Koroško, Štajersko in veliko večino spodnje Avstrije in dele gor? nje Avstrije, tako se je Karan-tanija približala Donavi na obeh čina staroslovencev. Cisto gotovi nismo le glede današnje Kranjske in Primorske. Če niso bili v Samovi zvezi, se je obrska oblast nad njimi zelo omajala. Tudi Franki so skušali zavzeti in razbiti Samovo plemensko zvezo. Leta 631 je poslal kralj Da-gobert več vojska proti Samu, vendar so bile vse premagane. 1 Pri tem so odigrali Karantancr ' veliko vlogo, saj so sami porazili Franke, ki so skušali osvoj;-' ti' njihovo ozemlje. Karantan-cem je takrat vladal knez Va-luk, ali VVallucus, kot ga imenujejo latinsko pisani zgodovinski viri. Po Samovi smrti so sloven-i siki predniki, ki so živeli po da-| našnji Kranjski in Primorski, i najbrže morali ponovno priznati I obrsko nadoblast. Ne vemo pa i točno kedaj in v kakem obsegu. Karantanski Slovenci pa so o-hranili svojo svobodo do približno srede osmega stoletja, ko so tudi nje začeli ponovno ogra-žati obrski sosedje v Panonski nižini. Šele takrat se je knez Borut obrnil na Bavarce in jih zaprosil za pomoč in moral radi tega priznati njihovo nadoblast. Draga napaka je v sledečem stavku: "Nemško cesarstvo se skozi ves srednji in novi vek ni imenovalo nemško cesarstvo, ^ temveč rimsko cesarstvo." To | cesarstvo se je uradno imenovalo "Das Heilige Romische Reich der Teutschen Nation" ali po naše "sveto rimske cesarstvo nemške narodnosti". Začelo se je, ko je Oton I. premagal Madžare na leškem polju in se nato kronal za rimskega cesarja nemške narodnosti leta 962. Po izumrtju Luxemburške dinastije so leta 1438 ta naslov prevzeli Habsburžani in ga obdržali dokler se Napoleon ni imenoval za francoskega cesarja. Takrat je' Franc II., ki je bil rimsko nemški cesar, odložil ta naslov in postal Franc I. kot avstrijski cesar. Če pa hočemo biti bolj natančni, moramo reči, da je Franc II. postal avstrijski cesar leta 1804 in odložil rimsko nemški naslov 1806. Res je, da je zgoraj omenjeno cesarstvo bilo tudi rimsko, vendar vladali so mu nemški cesarji, ki so zasledovali nemške interese poleg interesov svojih dinastij. Pa tudi vsi nemški zgodovinarji se strinjajo, da je to bilo nemško cesarstvo, saj ga imenujejo prvo straneh Aniže (Ennsa). K obr-nemoi al nega in topega "novega' skem porazu je gotovo doprine- _ razreda", iz ponižujočega strahu j sel tudi obrski neuspeh pred nemško c<*ars^ Drugo Kjia-pred tem gnusnim brezobličnim! Carigradom, že 619, prav poseb-in produktom policijske dikta- no pa 626, ko so jih zapustile ture in terorja, ki trajata že če- | slovanske čete prav pred tem trto desetletje. Slovenec, ki želi mestom in se vrnile domov. Obri svobodo in zmago poštenja v' so nato pustili pri miru kralja svojem narodu, ne more druga- j Sama in njegovo plemensko zve-če, kakor da se bori za zmago zp, ki je obstojala do Samove J tudi menovalo rimsko m kot ta-ide.je neodvisne demokratične! smrti, to je nekako od 623 do ko predstavljalo nek idealističen 658. V tej zvezi je torej bila ve-j rimski univerzalizem tudi v poli- stalo po združitvi leta 1870-71, tretje (Das Dritte Reich) ali tretji raj-h pa je proglasil Hitler, ko je pršel na oblast v začetku 1930-th let. Čeprav je bilo nemško po svojem bistvu, se je le slovenske države. Pohabljeni ljudje lahko postanejo delujoči in neodvisni. Naslednje nudi Ontario za pomoč Vaša Ontarijslka vlada upravlja načrt z imenom "Vocational Rehabilitation Services", ki je prikrojen za -pomoč telesno in duševno pohabljenih ljudem, tako da postanejo zmožni zaposlitve in kjer možno tudi neodvisni od drugih. . - Te uslužnosti so na razpolago brezplačno: £ Pregledi zdravstvenih in poklicnih zmožnosti. # Poklicno vodenje in izobraževanje. 6 Preusmerjevalna doba vežbanja. 0 Najdenje zaposlitve. 0 Umetni udi, sedeži na kolesa in proteze. 0 Vežbarje v "Community Colleges" in univerzah. 9 Poklicna in trgovska podjetja, industrija. Lansko leto se je 11.800 pohabljenih oseb poslužilo ene, ali več teh uslužnosti. Načrt pomaga tudi delodajalcem s pred izprašartjem prosilcev, nudenjem informacij o prosilčevih zmožnostih, z deljenjem pačila plač za časa začetnih na delu obstoječih vežbanj in z nudenjem mnogih drugih podpornih uslužnosti. Preko "Ontario Ministrv of Communitv and Social Services" izvežbanega posvetovalnega osobja in njihovih predstojnikov nudimo pohabljenim osebam pomoč za razvoj pri njegovem ali njenem usposabljanju možnosti za delo. Za nadaljne informacije, pišite po vašo kopijo brezplačne knjižice "Help for the Vocationallv Handicapped", ki opisuje "Vocational Rehabilitation Services" načrte v podrobnostih. Stopite v stik z vašim krajevnim uradom: "Ministrv of Communitv and Social Services", ali pa pišite na: ■ V^i VAŽNA SPOROČILA 0 DAVKU. Denar, ki ga zaslužite, morate prijeti. To pa pomeni, da morate izpolnti vaše federalne prijavnice za davek, vsako leto z oddelkom: Revenue Canada, Taxation in Ottavva. t -Vsak prebivalec Kanade, ki je prejel dohodek v 1976, v presežku preko dovoljenih odtegljajev in osebnih izvzet kov, mora izpolniti T, osebno davčno listino najkasneje do 30. aprila 1977. Če niste dobili vaših davčnih IKmS*' i formularjev, jih lahko dobite na H. ŠAiašem krajevnem poštnem uradu ali krajevnem davčem uradu. Davčni formularji so v osnovi zato tu, da vas -prepoznajo, da navedete vaše dohodke od vseh obstoječnih možnosti in za znižanje vašega davka z odštetjem z dovoljenimi odbitki in izvzet-ki in končno smo vam priložili, "Income Tax Guide" (Davčna vodila), z vašimi formularji, ki vam dajejo vso pomoč, ki vam je potrebna. f ( i .' Važno je, da izpolnite vaše davčne listine pravilno in točno. Najprej ugotovite, če ste navedli vse vaše dohodke, ne samo tiste, ki so zapisani na vaših T4 listkih, dani vam od vašega delodajalca, temveč tudi vse dohodke, ki ste jih sprejeli med letom; na primer, vsakršno plačilo" za nudene uslužnosti nudene med letom od vseh strani, vključno procente na posojilo, ki ste ga dali prijateljem ali sorodnikom, dohodke od najemnine ter vse družin-sike doklade, ki ste jih sprejeli. Poslužite se vseh prednosti za odtegljaje in odpise, do katerih imate legalno pravico. Na primer, če podpirati nekoga, ki živi v Kanadi (ali zunaj Kanade, če bi ta oseba kvalificirala kot odvisnik od vas in živela v tej zemlji) kajti vi imate možnost pravice za zahtevo osebnih odtegljajev na račun take osebe, Če tak Odvisnik ni prebivalec Kanade, morate izpolniti obrazec (TIE-NR), ki ga dobite od vašega lokalnega davčnega ura- da. Tega pridenite k vašim davčnim papirjem, in skupaj s potrebnimi potrdili. Imena, naslovi in starost teh odvisnih oseb morajo biti tudi zapisana na obrazcih. Vstavite pravilne informacije na pravilno črto, napravite pravilno računanje, potem pa vse preglejte in še enkrat preglejte s pomočjo vašega "vodiča" kot neike vrste preglednik. Če imate še vedno težave, kličite vaš krajevni Davčni urad (Ta vat i on Office). Ljudje tam vam bodo nudili pomoč, ki jo rabite. Telefonske številke in naslovi krajevnih uradov so nanizani na zadnji strani, vaše "Vodilne knjižice". Ne pozabite — vaša davčna prijava mora biti odposlona po pošti pred polnočjo 30. aprila 1977. 1+ Revenue Canada Taxation Minister h Revenu Canada, Impot Ministre mm mmvum ti-ki vsaj do zmage protestantiz-ma v Nemčiji. Kot tako univer-zalistično sokulamo vrednoto sta ga priznavala -tudi Dante v Italiji in pozneje Leibniz v Nemčiji. O tem pa, da je bilo to cesarstvo "naravna tvorba srednje Evrope", je možno seveda dis-kutirati. Vedeti pa moramo, da je bila del tega cesarstva tudi vsa severna Italija, ki so ga od nje ločile Alpe, gotovo naravna ločnica, katero je bilo zelo težko prekoračiti. v poletju, in skoraj nemogoče pozimi vse do zgraditve modernih predorov v 19. stoletju. Kako naravno je slovensko in češko ozemlje spadalo v ta okvir nemškega cesarstva, je po tudi možno govoriti. Pozitivnim dokazom pač lahko zoperstavi-mo celo vrsto negativnih. Toliko za .danes, drugič pa bo- TITOVA "DEMOKRACIJA" . V Rusiji imajo "Samoizdat" in disidente; Na Poljskem proteste proti draginji; Na Češkoslovaškem "Karto 77"; uporniško in tel i- V Romuniji genco; A v Jugoslaviji 'TIŠINO" Ta se da tolmačiti le na dva načina: Ali so tam ljudje bolj srečni in bolj zadovoljni, kot kjerkoli drugod na svetu; ali pa tam vladata strah in teror, ki je hujši, kot v vseh drugih mo začeli z drugimi problemi, ki so bolj nejasnega značaja. Bogdan C. Novak državah pod komunizmom. Če kakšen bralec teh vrstic dvomi kje je resnica, naj vpraša biv-šega Titovega prijatelja Dji-lasa! um rt* VESELO ALELUJO želi i Vsem svojim članom in prijateljem ter podpornikom SLOVENSKA PRISTAVA Cleveland—Ohio Dr. OTON BERCE — UMRI V TRSTU Ob zaključku lista smo izvedeli, da je v petek, 1. marca nenadoma preminul profesor filozofije na slovenski gimnaziji v Trstu, gospod dr. Oton Berce. Novica nas je še posebej pretresla, ker je bil zelo dober in priljubljen učitelj. Študiral in diplomiral je na pravni fakulteti v Bologni, Italiji. Mnogo se je udej-stvoval v športu, kot sta odbojka in namizni tenis in je bil kot resničen športnik zelo priljubili em. Poznali smo ga vedno nasmejanega, vedrega in veselega značaja in' obžalujemo njegov pre-rani odhod. — 2eni in družini izrekamo naše iskreno sožalje! 1 + Canada Post Postes Canada Mental Retardation Community Serviees , Develcpment Branch , 3rd Floor, Hepburn Block, Queen's Park, Toronto, Ontario M7A1E9 Keith Norton, Minister of Community and Social Services Wiiliam Daviš, Premier •>.. i.... Prvo razredno pošta (do teže 1 un.) in razglednice za pošiljanje v Kanadi in ZDA morate frankirati po 1. marcu 1977. z 120 znamkami. Istočasno se zviša poštnina fca zalepljene voščine karte na lOe. Za vse ostale izpremembe cen za nje drugih stvari, iščite informacij na vašeni paš t nem uradu. Pravilna poštnina v znamkah in poštna oznaka (Postal Code) vam bosta nudila boljšo uslužnost. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi in se priporoča ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveže 'meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali stično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje ki Radenska slatina. Dostovaljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 433 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda I. MESTROVIC: "PIETA NOVICE IZ SLOVENIJE • Zagrebški kipar Augustinčič izdeluje 6,3 metrov visok kip Josipa Broza-Tita, ki bo vlit v bron in ga bodo postavili meseca maja na glavnem trgu v Velenju (Slovenija). Skupaj s kamenitim podstavkom bo spomenik Titu (za 40-letnieo, odkar vodi jugoslovansko partijo, in za 85-letni-co rojstva) visok nad 9 metrov. Že tretjič mu bodo tudi podelili Odlikovanje "narodnega heroja". Diktatorjev kult dosega višek. Pred kratkim so mu podelili tudi doktorat "vojaških ved". Kot znano, so lik pred vojno postavili bronasi spomenik tudi bivšemu jugoslovanskemu diktatorju kralju Aleksandru v ljubljanski Zvezdi, ki pa je stal tam samo do poletja 1941, ko so ga Italijani razstrelili. Edino dejanje italijanskih okupatorjev, proti kateremu ni noben svobodoljubni Slovenec protestiral. • V začetku januarja umrli teolog in pesnik Vladimir Truh-lar je lani poleti razočaran zapustil Slovenijo, v katero se je vrnil komaj dve leti prej, v zaupanju v socializem in dobre odnose med "naprednim" du-hovništvom in režimom. V to ga je zamamila tudi vatikanska diplomacija dobrega odnosa v vzhodnimi državami in posebno z jugoslovanskim režimom, in pa diplomatska priliznjenost jugoslovanskega veleposlanika pri Sv. Stolu. Toda naivni, a pošteni Truhlar je kmalu spoznal resnico, prišel v spor z mariborskim pomožnim škofom Grmičem in drugimi duhovniškimi "napred-njaki", pa tudi z režimom, ter se razočaran tiho spet umaknil v tujino, v vas Lengmoos na Južnem Tirolskem, kjer je za župnika neki njegov prijatelj. Tako Mohorjeva družba v Celju kot založba Obzorja sta vrnili Truh-larju rokopisa dveh njegovih knjig, študije o duhovnosti pri i slovenskih pisateljih in pesnikih I in pesniške zbirke. Truhlar se je I v novem begunstvu že dogovoril, da bo predaval na teološki fakulteti univerze v Innsbrucku, a rhu je to preprečila smrt. £ Druga letošnja številka tržaške revije "Mladika" prinaša dva zanimiva članka o Truhlarju in njegovi usodi. Enega je napisal pisatelj Alojz Rebula, drugega pa goriški duhovnik Simčič ki je bil njegov prijatelj in ki baje hrani nekaj njegovih rokopisov. 0 Mnogi, ki so poznali Truh- larja in vedeli za njegove iluzije in nova razočaranja, obžalujejo njegov molk po novem umiku iz Slovenije. Zakaj ni nikjer objavil svojih izkušenj, pravijo, saj to bi bilo edino pošteno. Veliko ljudi je vedelo za njegov odhod iz Rima v Slovenjo prav v času, ko se je stopnjeval teror v Jugoslaviji po Titovem udaru 1. 1971, in niso mogli razumeti tega Trublarjevega koraka, ki je v nekem smislu rehabilitiral teror titovskega režima nad duhovnim življenjem v Sloveniji in nad slovenskim ter hrvaškim narodom. Prav zato bi bil Truhlar dolžan, da odkrito izpove tudi vzroke svojega razočaranja. Ce tega ni storil (a morda je ostala to v kakem rokopisu), je to dokaz, da je bilo tudi v njem vendarle še vse preveč strahu in loportunizma, poleg vseh njegovih teoloških in pesniških odlik. # V Sloveniji povzroča pritisk titovske diktature pravo kulturno katastrofi. Cela vrsta revij, ki so prej kaj pomenile, kot npr. "Prostor in čas" in "Kaplje", je moralo prenehati z izhajanjem. Ugledni kulturni ustvarjavci so morali utihniti in so podvrženi zasliševanjem i