Leto 1907 331 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 1. marca 1907. Vsebina: (Št. 51—58.) 51. Ukaz o izpremembi ukazov z dne 11. decembra 1897. 1. in z dne 8. januarja 1899.1. (Odvetniška tekoča tarifa). — 52. Zakon o upravnem redu stopenj glede kolkovnin in neposrednjih pristojbin in nekaterih sorodnih dohodarstvenih strok. — 53. Ukaz o izpremembi nekaterih določil pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906.1. 51. Ukaz pravosodnega ministra z dne 13. februarja 1907.1. o izpremembi ukazov z dne 11. decembra 1897.1. (drž. zak. št. 293) in z dne 8. januarja 1899. I. (drž. zak. št. 8) (Odvetniška tekoča tarifa). § 1. Mesto Gmunden se uvršča v drugi razred odvetniške tekoče tarife (§ 3 ukaza z dne 11. decembra 1897. 1. [drž. zak. št. 293] in § 1 ukaza z dne 8. januarja 1899. 1. [drž. zak. št. 8]). § 2. Ta ukaz dobi moč 15. dne marca 1907. 1. Klein s. r. 53. Zakon z dne 20. februarja 1907.1. o upravnem redu stopenj gledé kolkovnin in neposrednjih pristojbin in nekaterih sorodnih dohodarstvenih strok. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Zoper odmero kolkovnin, neposrednjih pristojbin àli pristojbinskega namestka, nadalje zoper zahtevo pristojbinskih poviškov, zamudnih ali drugačnih obresti, oprto na zakonita določila o imenovanih davščinah, ter tudi zoper vsako drugačno v izvršitev teh zakonitih določil izdano odločbo ali odredbo finančnega oblastva se lahko stranke, katerim so se vročile, ali njihovi dediči poprimejo pravnega pomočka rekurza, če menijo te osebe, da se jim godi krivica s plačilnim nalogom, odločbo ali odredbo. Na te rekurze je uporabljati določila zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28). § 2. Rekurzi po pravu nimajo odložive moči. Pri-stojbinski poviški pa se morejo prisilno poterjati še le, ko je dobila odmera pravno moč. Ako je rekurz naperjen zoper poziv dajati pripomočke za odmero, lahko prosi stranka, ki reku-rira, na tistem finančnem oblastvu, zoper čigar odredbo ali odločbo se vloži rekurz, za odlog njene izvršitve. O takih prošnjah naj razsoja finančno oblastvo po svobodnem preudarku brez reda stopenj. Odlog je treba praviloma dovoliti, ako s tem ne preti nastati državnemu zakladu nepovratna (âlovenisch.) 67 škoda, zlasti tedaj, ako bi se s prejšnjo izvršitvijo v naprej onemogočil uspeh pravnega pomočka. § 3. Upravni red stopenj končuje: 1. Na finančnem deželnem oblastvu (finančnem deželnem ravnateljstvu, finančnem ravnateljstvu), a) ako je rekurz naperjen zoper odmero kolkov-nin ali neposrednjih pristojbin, pristojbinskega nadomestka ali pristojbinskega poviška in ako davščina ne presega zneska 200 K; pri tem pa se puščajo ta povišek in obresti v nemaj-, ako se v rekurzu poleg redne pristojbine izpodbija hkratu tudi zahteva pristojbinskega poviška ali zamudnih obresti ali nadomestnih obresti (§ 11 zakona z dne 18. junija 1901. 1. [drž. zak. št. 74]) ali odrekanje povračilnih obresti; b) gledé rekurzov zoper odrekanje povračila zneskov v § 1. oznamenjene vrste, ki so se plačali brez prejšnjega plačilnega naloga, ako znesek, cigar povračilo se odreče z odločbo finančnega deželnega oblastva, ne presega 200 K; c) glede rekurzov, ki so naperjeni zgolj zoper naložbo kazni zaradi nereda ali zoper odrekanje povračilnih obresti ali zoper zahtevo zamudnih ali nadomestnih obresti, ako kazen zaradi nereda, oziroma zamudne ali nadomestne obresti ali po odločbi finančnega deželnega oblastva odrečene povračilne obresti ne znašajo več nego 200 K; * 2. pri finančnem ministrstvu v vseh drugih primerih. § 4. Uporabljaje določila § 3, št. 1, lit. a) in c) se je, če se pokaže vprašanje, ali je meja vrednosti 200 K presežena ali ne, držati naslednjih načel: 1. Ako je finančno deželno oblastvo po stopnjah predpis povišalo ali znižalo, odloči povišani ali znižani znesek. 2. Ako se je k prvotno prenizko odmerjeni pristojbini predpisala dodatna pristojbina, je odločilen tisti znesek, na katerega se je prvotna pristojbina popravila z dodatno odmero. 3. Ako je rekurz naperjen samo zoper odmero pristojbinskega poviška, ni merodajen znesek tega poviška, temveč znesek redne pristojbine. 4. Pri pristojbinskem namestku je merodajen skupni predpis za dnti^no desetletje, pri poprečni pristojbini, ki jo je plačevati po opomnji 4 k tarifni številki 40. lit. a) zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89), pa deseterni znesek na leto pripadajoče dolžnosti. 5. V vseh primerih ne odloča, aim se odmera pristojbine izpodbija le gledé delnega zneska, ta delni znesek, temveč skupni znesek odmerjene ali po finančnem deželnem oblastvu popravljene davščine, oziroma, ako je v isti izmeri obseženih več pristojbin ali drugačne dolžnosti v § 1 oznamenjene vrste, vsota teh dolžnosti. § 5. Predpisi tega zakona se zmislu primerno uporabljajo tudi 1. na takse (zakon o kolkih in taksah z dne 27. januarja 1840. 1. [z. s. z. št. 404]); 2. na hranilne pristojbine (cesarski patent z dne 26. januarja 1853. 1. [drž. zak. št. 18] /n cesarski ukaz z dne 12. septembra 1858. 1. [drž. zak. št. 151]) in 3. na davek od prometa z efekti (zakon z dne 9. marca 1897. 1. [drž. zak. št. 195]). § 6. § 78 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) se razveljavlja. Prav tako izgubé svojo moč § 238 zakona o kolkih in taksah z dne 27. januarja 1840. 1. (z. s. z. št. 404), potem § 16 cesarskega patenta z dne 26. januarja 1853. 1. (drž. zak. št. 18) in odstavka 2 in 3 § 31 zakona z dne 9. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 195), kolikor se ne ujemajo s spredaj stoječimi določili. § 7- Ta zakon dobi moč dva mesca po dnevu njegove razglasitve in se uporablja v vseh primerih, gledé katerih ob času, ko dobi moč, še ni bila izrečena odločba finančnega deželnega oblastva. § 8. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojenu finančnemu ministru. Na Dunaju, 20. dne februarja 1907. 1. Franc Jožef s. r. Bock s. r. Korytowski s. r. 53. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 22. februarja 1907.1. o izpremembi nekaterih določil pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. Naslednja določila na podstavi člena V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo takole: Odstavek 5 pripomenj k št. 163. naj se glasi tako : Ako se ob carinsko uradni preiskavi po pogodbenem carinskem postavku 4 25 K za 100 kilogramov napovedanih, za rabo v tekstilnem tiskanju in barvanju prirejenih, naravnih tekočih izlečkov barvil poistini primes strojnice, je take izlečke barvil le tedaj odpravljati po št. 163 a, ako vsebina pepela, oziraje se na suho snov, ne znaša več nego 10 odstotkov; izlečke barvil z večjo vsebino pepela je ocarinjevati po št. 626. V dvoinnih primerih je od pošiljatve uradno vzeti vzorce ter jih v preiskavo vposlati c. kr. kmetijsko-kemijski poskuševalni postaji na Dunaju. Dotlej da dojde dotični izvid, se smejo taki izlečki odpravljati le, če se zagotovi carina po postavku št. 626. Odstavek 1 pripomenj k opomnji po št. 206 se nadomešča z naslednjim določilom: Vezači te opotnnje so grobe, navadne ali sukane, večinoma le rahlo vite (tudi barvane, poko-tranjene i. e.) preje v klopčičih težke vsaj 1 kilogram na kos ali na motovilih, ki se rabijo za ko-silne stroje, stiskalnice za slamo i. dr. t. r. Na koncu pripomenj k št. 254 je v zprejeti naslednje napotilo: Zaradi svilenih konopcev (biz) z bombaževo dušo glej obče pripomnje k št. 255 -260. V obče pripomnje k št. 255—260 je vzprejeti naslednji novi tretji odstavek: Svileni konopci(bize, „gimpen“, .gori“, vrvice i. dr.) Z/ bombaževo dušo, debele manj nego 3 mm spadajo k št. 254. Na koncu pripomnje 5, odstavek 15 k št. 299 je vzprejeti napotilo: Vezeninske šablone gl. tudi odstavek 10 pripomenj k št. 647. V pripomnji 3, odstavek 2, druga vrsta občih pripomenj k št. 375—377 je črtati besede: „oder mit farbigem Glas überfangen“. Pri št. 506 je v pripomnji 2, odstavek 1, predzadnja vrsta črtati besede: „als fein bearbeitete Waren nach Nr. 5176“ in za vstaviti besede: als n. b. b. fein bearbeitete Metalhvaren nach den Nrn. 514—520. V obči pripomnji 13 k razredu XL, odstavek 1, je črtati v oklepaju po besedi „Tabelle“ št. „II*. Po odstavku 3 te pripomnje je vstaviti naslednji novi odstavek: Ako carinski urad na podstavi teh pripomočkov ne more brezdvomno določiti, kam pripada stroj po tarifi, se mora ocariniti po višjem carinskem postavku, ki pride v poštev, oziroma zagotovivši razliko med zahtevanim in med višjim carinskim postavkom, ki pride v poštev. Odstavek 7 iste pripomnje naj se glasi takole: Kakor stroje za določni namen uporabe je šteti: lokomobile za kmetijske namene (št. 527), tekstilne stroje št. 531 — izvzemši rouleaux-stroje za tiskanje tkanin, vezeninske stroje in stroje mikalnike — nadalje št. 532, 534 a 1, 6 in c, sirove valjarnice za bombaž, prave stroje za papir s sušilnim aparatom, statve na valje (opomnja 1, 2 in 3 k št. 538). Na mesto odstavka 8 te pripomnje stopi naslednje določilo: Carinski postavki št. 531, 032 in 534 a 1, 6 in c za gori imenovane tekstilne stroje, oziroma pogodbeni carinski postavki za druge imenovane stroje ter sestavine, o katerih je dokazano, da spadajo k njim, so v obče uporabni le, kadar jih dobe industrijci ali kmetovalci, kijih potrebujejo. V odstavku 11 iste pripomnje je črtati besede: I. in II. V odstavku 15 iste pripomnje je namesto Tabellen postaviti: Tabelle. V odstavku 20 je po besedi „Tabelle“ črtati številko „I“. V odstavku 22 je namesto besed in Tabelle I genannten vstaviti : gegen Bestätigung definitiv zu beziehenden. V obči pripomnji 2, odstavek 3 k št. 531—533 je v predzadnji vrsti namesto „2. do 12.“ postaviti „2. do 13.“ Na koncu pripomenj k št. 534 je vzprejeti naslednje napotilo: O pogojih dobave pri strojih te št. v obče gl. 13. izmed občih pripomenj k razredu XL). Na koncu pripomnje 1 k št. 546 je pristaviti naslednji stavek: Za pločevinaste ovoje je smatrati kovinske prevleke debele več nego 0-2 mm. V odstavku 25 je po besedi „Tabelle“ črtati številko ,11“. Tabeli I in II k 13. obči pripomnji je črtati in ju nadomestiti s priloženo tabelo. V pripomnji 2 k št. 529 je v predpredzadnji vrsti črtati besede der Nachweis erbracht wird in na njihovo mesto postaviti naslednje besede: auf Grand gelieferter Nachweise zweifellos erkannt wird, Pripomnjo 4, odstavek 2 k št. 529 je črtati. Odstavek 10 pripomenj k št. 647 je dopolniti z nastopnim določilom: S postopkom kopiranja narisane podlage iz papirja za izvedbo vezenin, tudi vezenin s špalit-lom, šivanja trakov i. dr. e. del, ki se uvažajo po navadi hkratu s potrebnim gradivom za vezenje, spadajo tudi k tej številki. Ta ukaz dobi moč takoj. Korytowski s. r. Auersperg s. r. Fort s. r. XL, pripomnja. Tabela strojev, ki se proti dokazu odpravljajo s carinsko ugodnostjo. (Glej 13. izmed občih pripomenj k razredu XL.) Št. Carinski postavek za 100 kilogramov Oznamenilo stroja brez dokaza z dokazom*) Oblika dokaza po št. K po št. K 527 Popolni vozni lokomobili za kmetijske namene 527 29 527 21 Potrdilo**) 531 Stroji za pripravljanje in podelo-vanje lanu, konoplje, jute in drugih k razredu XXIII spadajočih prediv in svile; potem vsi za predenje in sukanje teh prediv spadajoči stroji 533 14 531 7 / / Potrdilo**) Stroji za pripravljanje in podelo-vanje česane volne; potem vsi stroji, spadajoči k predenju in sukanju česane volne 533 14 531 7 Dodatni ogled 532 « Stroji za pripravljanje in podelo-vanjebombažas stroji vred, spadajočimi k predenju in sukanju, kolikor niso določeni za predenje odpadkov ali mikane preje . . . 533 14 532 5 9 Dodatni ogled 534« 1 Statve in pomožni stroji za tkanje svile, izvzemši stroje za zlaganje in listkanje . 534 « 2 14 534 a 1 10 Potrdilo**) 534 6 Statve za pasove, opaše in cevi . . 534 «2 14 534 6 5 Dodatni ogled 534 c Stanovi (kolikor ne spadajo pod št. 534 6) . . 534 a 2 14 534 c 10 Potrdilo **) 534 c Pomožni stroji za delanje na stanovih 534 a 2 14 534 c 10 Dodatni ogled 534 c Stroji za zlaganje in listkanje . . . 534 a 2 14 534 c 10 Potrdilo **) 538 Op. 1 Sirovi valjarniki za bombaž z uredbo obložkov mikal •>^i ci H c/) S .S 538 Op. 1 5 Dodatni ogled 538 Op. 2 Pravi stroj za papir s sušilnim aparatom 538 0) J? ° s O, ° 538 Op. 2 12 Dodatni ogled 538 Op. 3 Statve na valjarje kos težek 50 q in manj 538 Op. 3 18 Potrdilo**) *) Ako jih dobé trgovci, je za vse v tabeli navedene stroje ugotoviti razliko na carinske postavke, ki pridejo v poštev, ako ni dokaza; ako jili dobé industrijci, naj se ugotovi le v primeru predpisanega dodatnega ogleda. Zagotovilo se vrne pri trgovcili po naznanilu prodaje in oddaji dokaza uporabe, pri industrijcih po izvršenem dodatnem ogledu. **) To potrdilo mora izdati glede popolnih voznih lokomobilov za kmetijske namene pristojna kmetijska glavna korporacija, sicer pa pristojna trgovinska in obrtna zbornica. Za pristojno je smatrati tisto kmetijsko glavno korporacijo, oziroma trgovinsko in obrtno zbornico, v koje okolišu je obratovališče, v katerem so postavijo in so bodo rabili dotični stroji. (SlovenUch.) G8 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja tudi v letu 1907. ▼ nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, romunskem, malornskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1907 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samô, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevat1 po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemško izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1869. za . 6 K — h Letnik 1889. za . 6 K — h 1850. . 10, 50 , 1870. . 2 80 1890. . 5 a 40 a 1851. • 2, 60 , 1871. .4 « — 1891. . 6 — a 1852. • 5, 20 , 1872. . 6 40 • 1892. . 10 a — » 1853. • 6, 30 . 1873. . 6 60 1893. . 6 — 1854. • 8. 40 , 1874. . 4 60 1894. . 6 — a 1855. • 4, 70 , 1875. . 4 — * 1895. . 7 — a 1856. • 4, 90 , 1876. . 3 — 3 1896. . 7 — 1857. • 5, 70 , 1877. . 2 — * 1897. . 15 — a 1858. • 4» 80 , 1878. . 4 60 1898. . 6 — a 1859. • 4, 1879. . 4 60 S 1899. . 10 a — a 1860. . 3, 40 „ 1880. .4 40 * 1900. . 7 — a 1861. 1881. . 4 40 * 1901. . 6 — 1862. • 2, 80 , 1882. . 6 — * 1902. . 7 a 50 a 1863. • 2. 80 , 1883. . 5 — a 1903. . 9 — S 1864. • 2, 80 , 1884. . 5 — a 1904. . 5 — 1865. • 4, 1885. . 3 60 1905. . 6 — n 1866. . 4, 40 , 1886. . 4 60 a 1906. . 12 — a > 1867. * • 4, 1887. . 5 — * 1868. » . 4, » 1» 1888. » . 8 H 40 Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1.1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubuih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celé niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvomi in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceuo, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (Vi pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I., Singerstraße št. 26; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.