Posamezna številka 12 vinarjev.
Stev. 274.
v LirniM v felrlck, dat 29. umira im.
Leto XLV.
= Velja po pošti: =
st oelo leto naprej.. K 30-u cn mosec „ .. „ 2'50 ga Nemčijo oeloletno. „ 34-— aa ostalo Inozemstvo. „ 40 —
V	Ljubljani na Za oelo leto naproj.. za en meseo „
V	spravi prejeiaan mesečno,
s Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K 7-—
sa Nemčijo oelolelno. „ 9-— «a ostalo inc-"?a3tvo. „
12 —
Enostolpna petltvrsta (72 mat široka In 3 mm visoka aH nj«
prostor) za enkrat .... po 30v za dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeram popust po dogovora.
Poslano: ■■ Enostolpna petltvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. nri pop.
Redna letna priloga vozni rad,
.-, • -i -'				
nT Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ses sprejemajo. — Uredniškega telelona itev. 74. =		Političen list za slovenski narod --—-———.--—----	■ |	Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Uero. št. 7563, — Uprnvnlškega telelona št 188.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 28. nov. 1917.
Stadlerjev odpad od jugoslovanske de-klaracije.
Kakor smo že včeraj poročali, sta do-žfla na Dunaj zastopnik bosanskih Hrvatov katoličanov dr. Sun ari č in zastopnik Srbov D. D i m o v i č. Prišla sta, da Se z jugoslovanskimi delegati skupno posvetujeta o bosansko-hercegovinskih razmerah, ki pridejo na razpravo v delegacijah.
Stadlerjev odpad od jugoslovanske Heklaracije je ostal popolnoma Osamljen. Oni, ki so podpisali Siad-lerjevo izjavo, so večinoma uradniki, nekaj rezervnih oficirjev in taki, ki so iz Javnih ozirov oproščeni vojniške službe.
Deprimujoč vtis je napravilo celo na najožji Stadlerjev krog, da sta uredništvo »Hrvatskega Dnevnika« prevzela dva Oficirja v uniformah, ki še sedaj delata aktivno vojaško službo. To sta: dr. P i 1 a r kot nadporočnik-avditor in dr. P a v i č i č kot adjutant pri brigad-nem poveljstvu.
Vsakdo sklepa iz tega, da se je Stadlerjev izstop izvršil na vpliv od vlade, ki je v zadnjem času šla Stadlerju glede njegovih dolgov zelo na roko. Odkupila mu jc nekaj hiš, s kupnino katerih je plačal vse dolgove, ki so znašali več milijonov kron.
To je treba povedati, da se v Stad-lerjevem koraku ne bodo iskali idealni nagibi.
S tem, da Stadler zahteva Istro in Dalmacijo, jc dualizem ravno tako tangi-ran, kakor če bi bil zahteval šc Slovenijo. Dualizem je ravno tako ovira za Istro in Dalmacijo. Zato je jasno, da bi Stadler bil pripravljen prepustiti tudi ti dve deželi svoji usodi, da se izpolni želja mažarskih mogotcev.
Jugoslovanski delegati pri Czerninu.
Jutri ob 6. zvečer so povabljeni k Czerninu jugoslovanski delegati dr. Čin-grija, dr. Korošec, dr. Laginja in Fon na razgovor o delegacijskih zadevah. — Češki in ukrajinski delegati so povabljeni k Czerninu za petek. — Jutri popoldne sc bo vršilo skupno posvetovanje jugoslovanskih, čeških in ukrajinskih delegatov.
X X X Zbornična seja.
Danes jc zbornica s 184 proti 112 glasovom v imenskem glasovanju sprejela predlog proračunskega odseka, ki sc glasi;
»Poslanska zbornica poročilo kontrolne komisije za državne dolgove lc z obžalovanjem sprejema na znanje. Poslanska zbornica graja držanje iz poslanske zbornice izvoljenih članov kontrolne komisije za državne dolgove od leta 1914. dalje.«
Člani komisije radi tega ne bodo odstopili, ker zbornica je s tem sklepom protestirala v prvi vrsti proti tedanjemu Sturgkhovemu nasilnemu režimu, ki ga je včeraj celo minister Wimmer obsojal. — Češki svaz je glede Mas talke, ki je član te komisije, že odločil, da Maslalka nima povoda odstopiti, ker ni bilo glasovanje naperjeno proti njemu. Enako je sklenil Jugoslovanski klub glede dr. Jankoviča, ki ga krivda zadene toliko manj, ker je vstopil v komisijo šele tekom vojske in še to le kot namestnik za obolelega poljskega poslanca K o z 1 o w -s k e g a.
Nato jc zbornica prešla na davek na vojne dobičke.
Poslanec Steinwendcr jc kot poročevalec zastopal stališče zbornice. — Nemški nacionalec H u m m e r je utemeljeval svoj manjšinski predlog. Socialni demokrat S c h i e g 1 jc zaklical pri tem Maliku: Tekale za gosposko zbornico. — Hummer je zaklical v odgovor: »Poznam prilike, ko so socialni demokrati še mnogo bolj tekali za gosposko zbornico. To je bilo pod Stiirgkhom in celo v strankarske namene.« Nastal je strašen vihar. Nemški nacionalci in socialisti se zmerjajo. Socialist David zakliče nacionalcu dr. Wicht-lu; »VL izkoriščevalec mladine!« .— Dr,
Wichtl: »Kaj hočete s tem reči? Za svoje šole zahtevate, da podpisujejo 17- in 18-letni fantje pogodbe ter jih potem tožite.«
Nato je zbornica razpravljala o vojnem davku. Govorili so poslanci Hille-brand, Miklas, Langenhan ter finančni minister baron dr. Wimmer. Med govorom poslanca Hummerja • je prišlo zopet do burnih nastopov.
Prihodnja seja jutri.
XXX
Zaupnica Jugoslovanskega kluba dr. Jankoviču.
Jugoslovanski klub jc imel danes sejo, v kateri je soglasno izjavi! z ozirom na današnje glasovanje klubovih članov za predlog, naj se poročilo kontrolne komisije za državne dolgove vzame z grajo na znanje, da to ni imelo osebne osti proti klubovemu članu dr. Jankoviču, ki je tudi bil član te kontrolne komisije (kot namestnik je bil v komisijo poklican šele v teku vojske), da mu jc temveč klub ohranil popolno osebno zaupanje.
XXX Za slovenske železničarje.
Posl. dr. K o r o š e c in tov. so vložili ir.tej-pelacijo na železniškega ministra radi dopustov politično osumljenih železničarjev.
Uprava Južne železnice je maja 1916 z zaupnim odlokom na podrejena službena mesta ukazala, da železniški uslužbenci, ki so bili na predlog vojaške oblasti od-tegnjeni iz svojih službenih mest, nc dobe nobenega dopusta; rečeno jc v dotičnem odloku naravnost, da se počitek »an die oolitiseh Bedenklichen« (»politično sumljivim«) sploh re dovoli. Le prav izjemoma se sme to zgoditi, ali pod okoliščinami, ki odpirajo na široko vrata podrejenim organom za preganjanje in šikane.
Železničarji so sicer dosegli avgusta 1917 olajšave v tem oziru, toda neznatno. Vse te odredbe so za uslužbence poniževalne, krivične, protipogodbene in nesmiselne. Zato interpelanti vprašajo železniškega ministra, ali so mu ti odloki znani in ali je pripravljen te razmere t.okoj odpraviti.
XXX
Poslanca Roškar in Brenčič sta vložila interpelacijo radi rekvizicij krompirja, sena in zrnja v ljutomerskem okraju. Posl. Fon je interpelira' radi tega, ker na postajah jemljejo beguncem, ki s c vračajo, živila, katera so sami z lastnimi rokami pridelali.
V
X X
V	n a g o d b e n e m odseku ie danes izjavil posl. dr. L a g i n j a, da bodo jugoslovanski poslanci iz načelnega dr-žavnopravnega stališča glasovali proti n a g o d b i.
V	zdravstvenem odseku so odklonili cesarsko naredbo o dopolnilnem zdravljenju in šolanju ranjenih in boln>b vojakov. Sprejela sc je nova postava, ki bo koristila tudi onim invalidom, ki so že odpuščeni iz vojaške službe. Poročevalec jc dr. J a n k o v i č.
X X X
Soglasje z deklaracijo z dne 30. maja '917 so sporočile v roke Jugoslovanskega i kluba nadalje sledeče občine: Mesto Lož, i Jarše pri Kamniku, Ajdovščina, Kapele, j Jesenice, Vrhnika, Višnja gora, Cerknica, ; Adlešičc, Griblje, Čepljane, Volčji potok, Trzin, Mengeš, Radomlje, Dolsko, Nasovi-čc, Moste, Šmarje pri Ljubljani, Leskovec, Št. Vid pri Zatičini, Zagorica, okr. Litija; enako tudi duhovščina trnovske dekanijc na Kranjskem. — Za izraženo soglasje se Jugoslovanski klub zahvaljuje tem potom mesto posebnega dopisa vsem občinam.
XXX
Feticije proti uvedbi vinskega davka
so poslale Jugoslovanskemu klubu občine: Baderna, okr. Poreč, Istra, Roč, Materija, Sečovo, Takačcvo, Višnjaves, Vrabčc, Vo-dranci, Vipava, okr. Postojna. Sv. Mohor.
okf. Rogatec, Partinje, Moravci, Ciglence, Spod. Gašteraj, Zamarkova - Lormanje, Sulztal, Sv. Anton v Slov. gor., Radislavci, Iljaševci, Sv. Martin pri Vurberku, Pesni-čki dvor, Vrtiče nad Mariborom, Križcvci, Grabonoš, Sv. Marjeta na Pesnici, Terbe-govci. Klub je peticijo vložil po poslancih, ki zastopajo okraje posameznih občin, kar naj vzamejo na znanje mesto posebnega obvestila vsem posameznim občinam.
Pomoč razde onim Krojem no Gorlem.
Stotisoči najkrepkejših moških sil je pomagalo razdirati vasi in polja in vinograde in pota na Goriškem. Tisoči in tisoči najhujših strojev jih je ž. njimi vred pustošilo in ugonabljalo. Razdejanje in škoda je neizmerna. Ljudje si sami nikdar ne bodo mogli opomoči. Država, ki vojsko vodi, mora tudi popraviti, kar je ona tukaj z vojsko končala. Delo se bo poznalo le, če pride stotisoč in stotisoč delavskih moči, ki bodo čistili razvaline, ceste, polja, vinograde in vrtove. Te delavske moči imamo pri vojnih ujetnikih. V Gorici jih jc sedaj par tisoč, ki pa — žal — dobivajo strašno malo hrane, da bi mogli z veseljem in uspešno delati. Toda poprava goriške okolice je mnogo bolj potrebna, kakor pa poprava Gorice same. Gorica živi od okolice! Torej mora biti najprej upostavljena okolica, d? bo Gorica mogla shajati in da nosfane neodvisna od aprovizacijskih komisij. Ljudstvo v Gorici ne more živ~.ti od mesta nikdar; pač pa živi okolic?, od svoje zemlje, zato zopet treba poskrbeti, da se begunci čim preje vrnejo v svoje vasi. Tako ne bodo v breme onim, med katerimi sedaj žive!
Na tri strani je pomagano, če se najprej okolica zopet upostavi:
1.	Gorici, ki bo lahko prehrano dobivala od okolice;
2.	Ljudstvo v okolici, ki bo samo toliko pridelalo, da drugim ne bo več v breme;
3.	Ljudem, med. katerimi bivajo sedaj begunci, oziroma od katerih dobivajo prehrano; tudi Gorica bi v tem slučaju nehala biti v breme drugim ljudem!
To so zelo važni razlogi, ki nujno zahtevajo, da se najprej upostavi okolica, in šele potem Gorica!
Zato pošljite stotisoče na Goriško, da bodo pod vodstvom županov in gospodarjev čistili hiše in polja; da bodo prirejali materijal in zidali. Država pa daj popolno odškodnino za neizmerno škodo pri hišah, pri izgubljenem privatnem imetju: pohištvu, obleki, perilu, orodju itd. — To je pot, ki jo z vso pravico pričakujemo od države, ki je z vojsko, katero ona vodi, Goriško razdejala. Prepričani smo, da bodo odločujoči činitelji delo takoj začeli. Mi nočemo biti več begunci, mi hočemo biti doma; gospodarji na lastni zemlji!
jtenivosli iz Bosne.
Posebni dopisnik piše iz Sarajeva zagrebškim »Novinam«: Že davno so govorili v Sarajevem, da bo izšla v »Hrvatski« nova izjava, ki jo sestavi bosanska vlada, samo da sejejo razdor. Burian in Sarkotič sta rabila za delegacije izjavo iz Bosne proti jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja, da moreta reči: Bosna jc proti združitvi s Slovenci in sploh proti politiki Jugoslovanskega kluba. Ali Bosna je potom »Hrvatskega Dnevnika« dnevno izjavljala, da sc hoče boriti za življenje in smrt proti sovražnikom našega narodnega in državnega ujedinjenja. Bosna je kot en mož podpisala deklaracijo. Hrvati so podpisovali, mohame danci so vsi za njo razen šerifa Arnautovi-ča, pa tudi Srbi so se izjavili za njo. (Konfi-scirano.) Dr. Ivo Pilar, tuzlanski odvetnik, a sedaj nadporočnik avditor v Sarajevem, sc je ponudil. Pilar jc skoval celo zaroto, on je pripravil bombo, on jc sestavil izjavo, on je napisal uvodni članek, on je nagovoril prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Stadlerja, da podpiše obelodanjeno izjavo, on je potisni lnesrečni aparat v roke nadškofu, a ta ga je vrgel med Hrvate ne ve-doč kai ima v roki.
Kako je prišlo do podpisa?
Zli duh dr. Pilar je letal okoli nadškofa Stadlerja skoro vsak dan. Posrečilo se mu je najpopreje izolirati nadškofa od poštenih Hrvatov tako, da je izgubil dr. Stadler v zadnjem času zaupanje v svoje najbližje in najboljše prijatelje. Pilar je delal kot da sc je izpreobrnil iz liberalca v dobrega katolika, hvalil se je, da ima že leta in leta načrt za ujedinjenje in sedaj vidi, da je ta načrt najbližji uresničenju. On je baje stari pravaš, pozna razpoloženje na Dunaju in ima dobre informacije od vlade. Samo nadškof naj na to pristane in stvar jc gotova. Avstrija ne bo pustila Slovencev, a končno so nam Slovenci le soroden narod, sedaj pa j v zvezi s Čehi, ki so naši sovražniki. Konč-, no ne smemo pričakovati veliko pomoči od j Slovencev in ker, ako so kaj veljali dokler | je bil Krek živ, sedaj Kreka ni več. Pilar jc nadalje prepričeval dr. Stadlerja, da se za Hrvate na Reki, v Istri, Medmurju, Bački in Banatu ni treba koristno zavzemati, ker ves svet ve in priznava, da pripadajo Ogrski. Dan za dnevom je zahajal Pilar v vojaški obleki v nadškofijski dvorec in vsaki-krat je odhajal zadovoljen in javljal višji instanci, kako stvar napreduje. »Hrvatska«, ki smejo nota bene brati le častniki, je bila ventil. Nedavno je javila, da bo šc zadnjič poskušala, da se bo spreobrnil »Hrvatski Dnevnik«, sicer sc pa že itak nabira denar za nov list.
Kdo je še zahajal zadnje dni pogostokrat k nadškofu? Vladni uradniki Meštrič, Miličevič, Horvatič, ravnatelj banke Vri-njanin in Hormann, Ti ljudje so vedeli le pred 20. novembrom za izjavo. Drugi niso mogli najti nadškofa nikoli samega (kon-fiscirano). Tisti, ki so izjavo podpisali, so pozabili na dosedanje goljufije, pozabili da podpisujejo obsodbo hrvatskemu narodu, da podp:sujejo vse obsodbe proti našemu narodu. (Konfiscirano.) Pozabili so, da so prešli časi prošenj in beračenj, odgoditve boja, dokler nas vseh ne pobijejo in da jc danes čas bojev za naše narodne pravice in za naše ujedinjenje, ko so hekatombe naše moči, našega narodnega jedra, umirale na bojiščih. Pozabili so, da se »Hrvatski Dnevnik« že 6 mesecev bori za jugoslovansko deklaracijo v svojem imenu in v imenu vsega ljudstva v Bosni, pozabili so sožalnico poslano Zadružni Zvezi« o priliki smrti dr. Kreka. Pravijo, da jih je 51, ki so podpisali. Ali kakor niso oni, ki so podpisali jugoslovansko delaracijo, nastooikli javno, ker bi jih vlada preganjala, tako tudi teh 51 ni smelo v javnost, ker bi jih ljudstvo kamenjalo, — Vlada pa jih bo še nagradila, ker ve za imena teh ptičev.
Kdo je sestavil in napisal izjavo?
Pilar je sestavil izjavo in člp.nek. Izjava je, kakor se zdi, nekaj popravljena, toda članek ne. Zelo zanimivo in poučno bi bilo izvedeti podrobnosti o izjavi in članku. Napisana sta s pisalnim strojem v vladnih uradih, zvezana skupaj z rdeče-rUmeno nitjo. Poslano je vse to bilo tudi nekaterim nemškim listom, tako je moglo iziti že dne 20, novembra; gotovo je, da je to prejel tudi minister Burian.
Častniki urejajo »H rvatski Dnevni k«.
Uredništvo »Hrvatskega Dnevnika« ni moglo proti svojemu prepričanju uvrstiti in obelodaniti izjave in zato jc takoj odstopilo. Tudi tu jc bilo prizorov in še kakšnih. Lastnik lista jc zahteval, da morajo izjavo obelodaniti in odslej v smeri te izjave pisati proti Jugoslovanskemu klubu. Uredniki so zapustili uredništvo, a vstopili so v uredništv.o in pričeli urejati »Hrvatski Dnevnik«, ki je prenehal biti glasilo Hrvatov v Bosni — čujte in strmite! — dr. Ivo Pilar v vojaški uniformi, dr. Ivica Pavičič, poročnik avditor v vojaški uniformi, in tretji dr. Josip Vancaš.
Hrvati so sedaj brez lista. Ustanoviti nameravajo nov dnevnik, in če to ne bo mogoče pa tednik. »Hrvatski Dnevnik« vračajo naročniki in bo kmalu propadel, ako ga vlada denarno ne podpre.
.Darolie za dr. Krekov spomenik!
Z bojišč.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. nov. Uradno;
Nikjer posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. nov. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Na Flanderskem so od opoldne fivah-no streHali s topovi med gozdom Houthoul-ster in Zaandvoorde; pri Paschendaele so zvečer zelo besno streljali.
Na obeh straneh Scarpe so se močnejše borili.
Na bojišču pri Cambrai je uvedlo ostro streljanje, ko je napočil dan, napade svežih angleških divizij na Bourlon, Fontaiae in na naše sosedne postojanke.
Zahodno od Bourlona so se zrušili v našem ognj:i sovražni napadajoči vali in oklopni vozovi, ki so se vozili pred njimi. Med Bourlonom in Fontaine je vdrl sovražnik po večkratnih, brezuspešnih navalih v naš obrambni odsek. Bourlon in Fontaine smo začasno izgubili. V ljutih borbah za hiše močno izredčene angleške čete je zadel protisunek naše pehote, ki je obkolje-valno nastopila; drzno vodena je vzela s sijajnim naskokom zopet vasi ia vrgla sovražnika nazaj v gozd Bourlon; vjele so nad 200 mož in zaplenile veliko strojnih pušk. Ko se je pričelo temniti, je močno streljanje ponehalo. Krajne borbe pehote so se nadaljevale tudi ponoči.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Severnozahodno od Tahure je pustil Francoz ob ponesrečenem podjetju ujetnike v naših jarkih.
Na vzhodnem bregu Moze so dopoldne s topovi močnejše streljali; od opoldne so s topovi le zmerno streljali.
Bojna skupina vojvoda
Alberta Virtemberžana.
Severnozahodno od Nomčny so prodirali močni francoski oddelki preti naši črti; v borbi moža z možem smo jih odbili.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
XXX
Italijanska uradno poročilo.
27.	nov. Včeraj popoldne je sovražnik, potem, ko je ljuto obstreljeval našo postojanko na Col della Beretta vzhodno od doline Brente, napadel s celo divizijo. Boj se je s srditostjo razvil in bi bili branilci, odrezani po zelo ljutem zapiralnem ognju, lahko podlegli številu teh divjih napadov, če ne bi pravočasno prihiteli na pomoč Si-ciljanci, slavna brigada Aosta (5. in 6. pešpolk), oddelki 94. pešpolka iz Fani (brigada Messina) in alpinski bataljon iz doline Brente. Ko so naše čete v teku prešle nevarno cono, so se z neustavljeno napadalno silo vrgle na sovražnika in ga prisilile, da se je s težkimi izgubami umaknil, pri čemur smo ugrabili ujetnike.
Albanija: V noči od 25. na 26. t. m. je sovražnik izsilil prehod čez Osum med Ci-panom in Kopkaro vzhodno od Berata in je napadel naše albanske čete ter jih razkropil. Takoj so nastopile naše redne če-tve, vrgle sovražnika nazaj in mu zadale težke izgube.
28.	novembra. Na asiaški visoki planoti, v kotlini Primolano, severno od Col dela Beretta in pri srednjem Piave so naše baterije skupno z zračnimi skupinami streljale na sovražne čete. Sestrelili smo štiri sovražna letala,
Italijani o bojni črti pri Piave.
Rim, 28. nov. Pritisk na italijansko bojno črto pri Piave postaja vsak dan močnejši. Sodijo, da je zbranih na Benečan-skem 60 avstrijskih in nemških divizij; v rezervi pripravljenih je za glavni udarec 15 avstrijskih in nemških divizij; udarili bodo, kakor hitro prepeljejo težke topo, ve k Piave. Izpraznitev Benetk dokazuje, da je opustilo vojno vodstvo misel braniti črto pri Piave, ki so jo zato nekaj dni tako ljuto branili, da bi v m;ru in v redu lahko izpraznili Benetke. »Corriere della sera« tudi poroča, da sovražnik z vso silo dela na to, da bi si na južnotirolski bojni črti odprl vrzel.
700.000 beguncev na Italijanskem.
Amsterdam, 27. nov. »Times« poročajo iz Milana, da je šlo preko mesta 700.000 beguncev iz zasedenih italijanskih pokrajin.
Italijani zopet upajo.
Lugano, 28. novembra. »Neue Ziir-cher Zeitung« je poročala z italijanske meje: Radi uspešnega odpora italijanskih Čet pri Piave in v odseku Asiago-Brenta se je navdušenost v deželi zelo dvignila. Upajo, da bodo z angleškim dovozom do bodoče spomladi nadomestili izgubljeno vojno blago. Vsekakor svare dnevniki proti neopravičljivem oportunizmu z ozi-
rom na neugoden strategičen položaj italijanske vojske in ker sovražnik neprenehoma zbira močne sile. Boje sa, da se zdaj stoječa vojska bliskovito hitro zopet v premikalno vojsko izpremeni.
Benetke trdnjava 7
Lugano, 28. novembra. (Kor. urad.) Francoski listi pravijo, da je Avstrija potom Španskega veleposlanika v Rimu vprašala, ali se smatrajo Benetke za trdnjavo aH ne.
Moratorij na Benečanskem.
Lugano, 28. nov. Trgovinski minister je razglasil za celo Benečansko moratorij, tudi za nezasedeni Drovinci Verona in Ro-vigo. Trgovsko zbornico v Benetkah so premestili v Florcnco, v Trev:so in iz Bel-luna pa v Rim. Zakladni minister je izdal novih 10 lirskih bankovcev za 100, 5 lir-skih bankovcev pa za 150 milijonov.
Nathan veliki mojster italijanskih
Iramasonov.
Lugano, 28. novembra, (Kor, ur.) Bivši rimski župan Nathan je bil izvoljen za velikega mojstra italijanskega framason-skega reda. V svojem nastopnem govoru je odobril stališče Clemenceaua ln Lloyda Georgeja in je obsojal pacifizem,
XXX Nevaren notranji položaj na Francoskem.
Bern, 27. nov. »Progres de Lyon« poroča iz Pariza: Notranji minister je poslal vsem prefektom ukaz. naj se sprčo trenot-nih okolnosti ne odstranijo s svojih mest razen v nainujnejfh službenih sluČauh. Policijski prefekt v Parizu in ravnatelj splošne varnostne polic'je sta odstavljena.
Zanora francoske meje.
Bern, 28. nov. Poroča se, da bo ostnla francoska meja najbrže do konca vojske zaprta.
X X X
Pomoč Američanov.
Napovedana odločna pomoč Wi'sona sporazumu se udeisfvuje. Dozdaj se ie udeležilo borb največ 200.000 ameršk h vojakov. Zdaj prevažajo čez morie vcč'e čete, eno divizijo, ki šteje 15.000 do 20.000 mož. Čer morie se vozilo v smeri nroti Azorotn. Kam iih bodo poslali, ali na francosko ali na italransko boj'šče, se še ne v6. Transoorte sorendia veliko angleških in ameriških vojnih ladij.
Wi!son proti profeso^m mtroljubom v
Ameriki.
Bern, 27. novembra, Wilson ?e pritisnil, da so na Columbia-vsei'č;l'šču v Newyorku odpustili profesorja Catteli in Dana. Nastopil je tudi nroti profesorjem miroljubom na vseučiMščih v Mmnesoti, Nebraski, Pennsylvanlji in V Princetor.u,
XXX
Lord Robert Cecil za nadaljevanje vo««ke.
London, 27. novembra. (K. u.) Blo-kadni minister Irtrd Robert Cecil ie govoril v Norwirhu. Rekel ie, da Anglija ne bo varna, dok'er ne bo Nemčija nopolnoma ooražena. Nemški predlo'', nai se uvede dvojni zakon, predstavlia Nemčiio v meni pravi podobi. To je tisti duh, ki ne trni nobene postave morale in vere. katere bi nasorotovale koristim nemške države. Na zahtevo, naj se ponovi Pelgija 'n odško-du<e, Nemčija ni ogovorila. Ako se ta duh ne izpremeni. bi mi postonaU z'očin-sko, če bi le mis'!". da ie s tako državo mogoč trajen mir. Glavni naš vojni snWer je in mora b't5: zmaga. Razvot dogodkov v Rusiji je bil brez dvoma ve'ika nesreča. Moremo le unati, da bo vel;ki ruski narod še enkrat pokazal, da bi bila brezmejna nada umestna. K*r se je zgodbo v Italiii, ni tako resno. Dasi nam začara škoda ni ma'erkostna. naši sovražn:ki niso veliko nridobMi. Ako se bodo. kar vsi uoamo, zda? italijanske armade drža'e, re mislimo, da so dogodki v Italiu končni izid vo:ske poslabšal', Najresnejše vprašanje ie vorfšanie lad«nert-i orostora. Z^aj nam lakota še ne f*rozi. ali če se bo podmorska vojska tako kakor dozdai razvijala, moremo noati, da bomo vsako nevarnost premagali.
XXX Borba ta Jeruzalem.
Carigrad, 26. nov. V zbornici je izjavil vojni minister: V Iraku smo neVol'ko napredovali. Prepričan sem. da bodo tam naže armade svojo dolžnost storile. V Siriji se je morala otomanska armada nekoliko umaknit', a zdaj se ie roložaj popolnoma nam v korist zasukal. Danes smo poV'siili sovražrika severno ocl vasi Avaša 15 km nazaj. Mogoči so 5e nadaljnl uspehi.
Zadnji teden noramo "okazat?,
dč ^vimo 7. vojno posojjll?G n: vsf
———ii Mihu mi i imiiii ii i iiii ii ikmbbmmbmm
Državljanska vojska v Rusiji.
Pogoji ruskega premirja.
Bern, 28. novembra. (Kor. ur.) Komisar za zunanje zadeve vlade boljševikov v Petrogradu je izročil zastopnikom šestih nevtralnih držav v Petrogradu noto, s katero jim naznanja predloge glede na premirje in mir, katere so naznanili veleposlanikom sporazuma. Trockij zahteva, naj se predlogi izro'če vladam osrednjih velesil, Sporazumno z ostalimi nevtrdel je Švicarski poslanik Trocklju potrdil, da ie noto sprejel. Švicarski zvezni svet je danes vzel to naznanilo nr. z-inje in sklenil, naj petrograjsko poslaništvo poizve podrobnosti o predlogih, ki so se stavili veleposlanikom v Petrogradu.
Petrograd, 28. novembra. (Kor, urad.) Reuter; Krvlenko, vrhovni poveljnik boljševikov, je odpotoval na boiišče; prej je Še izdal mirovni oklic armadi in mornarici. Boljševiki so zapovedali zanreti bivšega poveljnika moskovskega vojaškega okraja, ki je hotel preoblečen v kmeta pobegniti.
Delna demobilisacija.
Stockholm, 27. nov. (K. uj Po poročili iz Haparande je Lfenin odredil delno demobilizacijo. Letnik 1899 bodo takoi poslali domov, drutfi letniki slede v kratkem. Domov vračajoči se vojaki so morali oddati svoje orožje polkovnemu odboru.
Kongres armadnih poveljnikov,
Rotterdam, 28. novembra. Iz Haparande: Ruska vlada je sklicala korgres vseh armadn;h poveljnikov, da se pouči, kako da sedijo o izvedbi premirja. Kongres bo zboroval na neki točki severne armade.
Severna ruska armada si umika.
Amsterdam, 27. nov. »Daily News« poročajo iz Petrograda, da je položaj na severni fronti vznemirljiv. Gospoduje neki lakota. Teden dni niso dobili kruha. Prepe-čenca je le še za dva dni. Armadni dele-gatje so ukazali urejeno umikanje, da preprečijo splošen beg in zmedo.
Tudi na dvinski fronti vojaki stradajo; živila so jim malone docela pošla. Boje se nemirov med četami. Namesto potrebnih 100 vagonov prihaja k večjemu po 20 vagonov živil na dan. Na železnicah je nered čimdalje večji. Čete niso mogle v Petrograd, ker so železniški tiri razrušeni. Sedaj se nahajajo po mestih, kjer nI nobenih živil.
Vlada prepovedala Č^tam na fronti vsako aktivno delovanje.
BascI, 28. nov, »Daily MaiJ« poroča iz Petrograda; Nova vlada je poslala na vse fronte armadno povelje, s katerim prepoveduje aktivno delavnost in odreja, da se morajo povelja armadnih poveljstev predlagati njej v potrdilo.
Vojaški odbori razpušČeni.
Rotterdam, 28. nov. Reuter poroča iz Petrograda: Ljenin in Trockij sta odredila, da se morajo razpustiti vsi vojaški odbori. Delegati socialistične stranke na fronti podpirajo ta ukaz. Člane odborov, ki bi se upirali ukazu, bodo zaprli. Boljševiki trdijo, da so stali vojaški odbori pod vplivom en-tentinih kapitalistov.
Oklic vojakom.
»Pravda« je objavila 23. t. mes. oklic, ki slove: Vlada je ponudila premirje. Vojaki soglasno zahtevajo mir, a zdi se, da žele generali boj. Duhonin, ki ni hotel uvesti pogajanj o premirju, je odstavljen. Vojaki! Vojaki! Če želite, da se vojska nadaljuje, branite Duhonina; če pa želite miru, podpirajte z vso silo svet ljudskih komisarjev.
Trockij grozi Angležem z represalijami.
Petrogra, 28. nov. (K. u.) Reuter: Trockij je pisal angleškemu veleposlaniku Bu-chanamu, naj takoj izpuste dva v Angliji internirana Rusa. Grozi z represalijami angleškim podanikom, če bi njegovi zahtevi angleška vlada ne ugodila.
Volitve v konstituanto.
Amsterdam, 28. nov. (K. u.) Reuter: Volitve v konstituanto so se danes zaključile: v Petrogradu je polovica volilcev volilo. Pretežna večina petrograjske posadke drži z boljševiki.
Amsterdam, 26. nov. (K. u.) »Daily Telegraph« je poročal iz Petrograda: Boljševiki so zapovedali iztrgati iz vogalov letake socialistov in drugih strank. Vojaki so zagrozili, da bodo z bajoneti konstituanto raz-gnali, če ne dobe boljševiki večine.
Shodi vojakov za Ljenina.
Stockholm, 28. novembra. Na 31 shodih po vojaki izrazili svoje zaupanje Ljc-ninu.
Odstop ljenina in Trockega ?
Stockholm, 28. novembra. »Denj« je poročal: Ljenin in Trockij nameravata odstopiti, ker sta se prepričala, da se je vlada boljševikov utrdil«. VlnHo bo prevzel sovjet, dokler ne napravi reda kon-stiluanta.
Bo'j3eviki se utrjujejo.
Kolin, 28. novembra. »Kolnischa Ztg.« je poročala: Zdi se, da se vlada boljševikov polagoma utrjuje. Odločnost njih voditeljev dokazuje, ker so objavili tajne pogodbe, dasi so grozili v Parizu in v Londonu. Nemci so večkrat izjavili, da se v notranje ruske zadeve ne nameravajo vtikati. Ako se pokaže, da je petrograjska vlada dovolj močna uveljaviti svojo voljo, se samoposebi pojasni važno vprašanje, če je sposobna, da se pogaja, Ako se cdruži z močjo volja do miru, ne vemo, zakaj bi se ne mogli pogajati z vlado boljševikov tako, kakor z vsako drugo vlado.
Rotterdam, 28. novembra. »Dai!y News« so poročale: Boljševiki v ustavo-dajalni dumi ne bodo Imeli absolutne večine, a tvorili bodo najbrže najmočnejšo stranko, ker se ostale socialistične stranke cepijo v preveč skupin.
Nova d-mokratična stranka.
Amsterdam, 28. novembra. Neki tukajšnji list je poročal 25. novembra iz Petrograda: Na kongresu zastopnikov mest in zemstev so sklenili, da urt.anove novo demokratično strankarsko organizacijo s sledečim programom: 1. Protest proti pri-lastitvi moči po boljševikih. 2. Konsti-tuanta se smatra za edino predstaviteljico oblasti. 3. Ponove se vse svoboščine. 4 Zemlja in posest se izroči agrarnim odborom. 5. Pospešijo naj se mirovna poga-ianja.
Kaledin.
Amsterdam, 28. nov. (K, u.) Petrograj-skj poročevalec »Morningpost« upa vse od Kaledina, ki je dober prijatelj zaveznikov :n bo ž njimi sodeloval. Zlato ruske države je v njegovih rokah, gospodari ludl naj-rodovitnejši remiji. Ozemlje pri Donu, velik del male Rusije, dežele ob spodnji Volgi in Turkestan so združili v »Jugovzhodno Un jo«. To ozemlje preskrbuje celo Rusijo z živili.
Moskovski pošfni uradniki aretirani.
Curih, 28. nov. »Temps« je poročal: Na povelje boliševikov so zaorli v Moskvi vse poštne irt brzojavne uradnike, ker »o
širili vznemirljive vesti.
Odstop ruskega veleposlanika v Washing-tonu-
Amsterdam, 28. nov. (K. u.) »Central Ne\vs« poroča iz Washingtona 25. novembra: Tukajšni ruski veleposlanik je odstopil.
Kavkazija odpadla od Rusije.
Stockholm, 27. nov. »Svenska Telegram Byran« poroča iz Haparande: Kakor pišejo »Izvestja«, se je Kavkazlja že odtrgala od Rusije in ustanovila lastno vlado in izvolila v parlament 40 socialistov, med njimi imajo socialisti samo enega zastop« nika. V deželi je popoln mir.
Ukrajinska republika.
Rotterdam 28. nov. »Daily Chronicle« je poročal 25. t. m. iz Petrograda: V Kijevu Vlada ukrajinska rada, ki je razglasila ukrajinsko republiko. Vsa upravna mesta upravljajo Ukrajinci; ruske liste so zapleni. Radia je razglasila 20. t. m, manifest, ki je proglasil ljudovlado, proglasil za državno lastnino vsa zasebna . posestva, kakor tudi posestva samostanov in države ln sklicala postavodajalen zbor Ukrajino za 28. januarja.
Alandski otoki.
Stockholm, 28. novemb. Prebivalstvo Alandskih otokov namerava, da se po vojski pridruži Švedski. Švedskemu kralju «o že poslali Alandžani adreso z več tisoč podpisi.
Strahovlada na Finskem.	,
Kodanj, 28. novembra. (K. u.) Iz Haparande: Delati so tuintam zopet pričeli, a mirno Še ni. Rdeča garda vlada s silo. O sestavi koalicijske vlade so še niso
zediniji. .	...... i
Carjeva hči pobegnila.
Bern, 28. novembra. Havas: Velika kneginja Tatjana, druga hči bivšega carja, je pobegnila iz Sibirije. Čez Japonsko i« prepelje v Ameriko.
1
Veliki knez Mihael ujet.
Berlin, 28. novembra. »Vcssische Zeitung« je poročala iz Curiha: Veliki knez Mihael je zaprt v zavodu Smolna. BivAi državni vojni podtajnik se nahaja v hišnem zaporu.
Poljaki strogo nevtralni.
Stockholm, 28. novembra. Petrograi-ski najvišji vojaški odbor je pozval poljske vojaške oddelke in vse Poljake, ki služijo v ruski armadi, naj ostanejo 6trogo nevtralni in naj se kot inozemci ne vmešavajo v notranje ruske zadeve.
Lokve. Čast. g. Peter Butkovlč, župni upravitelj, se je že vrnil med nas. Le malo družin je še doma, ki popravljajo stanovanja za zimo; veliko pa se jih ne bo ie vrnilo, ker so hiše preveč razkopane. — Stalno so že doma: družina Winklerjeva, Tomajžčeva, Pirčkova, Jurčeva, Juštkova, Ukova (Filip), Štefanova, Tinčkova, Čaf-gova, Štefajeva, Nadskrljske obe, Nara-
vanska, Vtrnji. Mašo vy cerkvi bomo v kratkem imeli, ker je tudi cerkovnik že tu. Pošto imamo v Čepovanu. Zato prosimo vse Lokvarie in znance, da nam semkaj pišejo. Vseh duš je danes nekaj čez devetdeset.
Mm porotr
V kvotno (bputacijo je fzvoMla gosposka zbornica barona pl. Czed;ka, dr. Baernre!therja, dr. Sieghaita, dr. Koritovskega in Rhomberga.
Imenovanje valikih županov na Hrvat-! skcm.
Hrvatski kralj je imenoval za vclke župane- nredsedn;ka eodT^a v Vara?d'ru Josipa Križa za veliko Županijo Modruš-Reka; poslanca Ljuba pl. BaHča za vel'ko županijo Zagreb; meštrega seratorja v Zagrebu dr. Vasilija pl. Pelošcviča za veliko župani;o Požega; Franca f*rofa Ku'-merja za veliko županijo Varaždin.
Mirovni pokret v Angliji.
Amsterdam. 28. nov. Zadnje čase so razdelili v Angliji na tisoče okl'cev, ki oo-zivajo angleški.n-rod, naj pritiska na vlado, da Anglija sklene takoj premine. Soo-razum ne more več vojske dob ti, ker sc s hitro pomočio Amerike ne more rač'<rati. Angleška vlada je prepovedma šrriti cklice in ie uvedla prc'skavo, da dobi povzročitelje.
Gospodarska vo'*V» sporazuma proli Švici.
Geni, 28. nov. »Nation« je poročal, da •e pripravi a sporazum na rapad proti gospodarski nevtralnosti Švice.
12.500 ton potopljenih.
Berlin, 28. novembra. (K. u.) V nn-glelkem kanalu je naš podmorski čoln zopet potopil 12.500 ton.
Dnevne novice.
-f Kamniška meščanska korporacija za deklaracijo. Odbor meščanske korpo-racije kamniške, ki združuje vse meščanske hišne posestnike mesta Kamnik, je v svoji seji dne 26. novembra 1917 soglasno sklenil sledečo izjavo: V dobri vednosti mnenja in narodne zavednosti kamniških meščanov brez razlike političnega mišljenja cdobrujemo navdušeno v imenu ogromne večine meščanov-korporacijskih opravičencev deklaracijo jugoslovanskih poslancev na Dunaju od dne 30. maja 1917 kol res resničen in veren izraz prave in neomajne narodove volje in narodovega stremljenja po svobodi in neodvisnosti ter ■e zaupljivo zanašamo na to, da bodo vsi naši državni poslanci zastavili vse svoje sile v dosego našega vzvišenega narodnega cilja. Pozdravljamo in zahtevamo združenje vseh naših političnih strank v enotno in močno falango za priboritev državnega ujedinjenja Jugoslovanov pod habsburško krono in strogo obsojamo vsak razkol. Pridružujemo se vsem plemenitim prizadevanjem za dosego skorajšnjega miru in smo hvaležni vsakomur, ki v to svrho kaj uspešnega stori. — V Kamniku, dne 27. novembra 1917. — Meščanska korporacija. Načelnik: J. Koschier.
-j- Za jugoslovansko deklaracijo so se V kamniškem okraju izjavile še tele občine: Loka, Dcib, Šoital č, Županje njive, Pa-loviče, Šmartin, Podhruška, Tunjice, Rašica, Brezovica. Podale so sledečo izjavo:: Občinski odbor soglasno in navdušeno pozdravlja deklaracijo naših poslancev v državnem zboru z dne 30. maja za združeno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov. Vsi kot en mož hočemo stati za našimi noslan-ci in zastaviti vse svoje moči, dokler np bomo združeni v samostojni jugoslovanski državi. — Zahtevamo tudi, da so zastopniki raznih strank v teh resnih čas'h, ko se gre za našo bodočnost, edini in se ogibljejo vsakega strankarskega boja. Vsi naj imajo pred Očmi visoki cilj združene Jugoslavije. S hvaležnostjo tudi pozdravljamo mirovno prizadevanje Nj. Svetosti, sv. očeta Benedikta XV., da naj se že skoro konča to strašno klanje in se sklene pravičen mir za vse narode.
4- Sslca za jugoslovansko dekfaraci!o. Občinski odbor Selca je odposlal s'edečo izjavo: Slavili Jugoslovanski klubi Dunaj, Popolnoma smo uverjeni, da je vsaka zavedna slovenska občina odločno za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. mala t. 1. Ker pa naši narodni nasrpotniki na Dunaju in drugod tega nočejo priznati, zato čutimo dolžnost, da Vam kot ljudski zastopniki selške občine, zbrani pri občinski seji, izrazimo popolno zaupanje ter se javno in Soglasno pridružujemo neupogljivi zahtevi po samostojni in svobodni jugos'ovanski državi pod habsburškim žezlom. Raduje-*no se posebej složnosti slovenskih strank, ki se hočejo v edinosti s prevzvišenim g. IcBzoškofom skupno boriti, dokler se ne u -esn;2i velika oporoka nepozabnega nam dr. Kreka. Zato odločno protestiramo ProU »razdružitvi« S. L. S. z dne 22. nov. 1917 ter zahtevamo, da s« S. L. S., slone-
ča na neomajnih temeljih naših katoliških shodov, kar najhitreje zopet poživi ter pod novim načelstvom še bolj kot doslej tesno združuje vse stanove katoliškega slovenskega ljudstva, da tako v zvezi z drugmi strankami odloči1no in 'zauono sodeluje v Jugos'ovanskem klubu. — Jugoslovanskemu klubu izražamo najglcboke'še sožal e ob prerani smrti največjega Jugoslcvana dr. Kreka. — Končno hvaležno pozdravljamo mirovro de'r vanje flilh Svetosti papeža Eened:kfa XV. in Ni. Veličanstva cesarja Karla 1. Naj Bog blagoslovi njih delo, da skoraj dosežemo trajen mir r.a temeljih oravice in ljubezni. — Županstvo Selca, dne 25. novembra 1917. — Fr. Šmid, žunan.
+ Zagoris na Krasu 7a d-jklaricijo. Občirski odbor obetoe Zagorje na Krrsu izjavlja v švoji seii dno 25. nov. 1917. sadeče: 1. Odobrujemo in pozdravljamo združitev vseh pqslan.v er.em klubu. 2. V polnem obsegu se bridru?ujemo rra'n,!!ki de-Harac;ji. 3. Izrekajo našemu naroc'no mislečemu in apostoldtemu knezoFkofu svojo zahvalo, ker.je zd.ru?! vse naše polit'Čn-3 stranke za složno de V na rarodni podlagi.
4.	Izrekamo željo po skoraišnjem sporazumnem mitu na podlogi načel Be-edikti XV. in našega l:ubljenega cesarja Karla T,
5.	Izrekamo Jugoslovanskemu klubu svejo naVlobokeiše sožalje cb britki izgubi naj-večega Slovana dr. Kreka. V njegovem duh u naore' do zrragc! Žunanstvo cočine Zagorje na Krasu. M'*. F->Utx, žuna*.
( -f Le-slrovec fri Višnji gori za dekli-racijo. Tukajšnji občnski odbor sog'ašno in navdušeno pozdravlja deklaracijo paš:li pos'ancev v državnem zboru z dne 30. maja t. J. za združeno Jogoslovenijo pod žaz-lom Habsburžanov. Vsi kot en mož hočemo stati za našimi poslanci in zastav'ti vse svoje moč', dokler ne bomo združeni v samostojni jugoslčvanski državi. Zahtevamo tudi, da so zastopniki raznih strank v teh resnih časih, ko se gre za našo bodočnost, edini in se ogibljejo vsakega strankarskega boja. Vsi naj imajo pred očmi visoki cilj zdržene Jugoslovanije! S hvaležnostjo tudi pozdravljamo mirovno prizadevanje Nj. Svetosti sv, očeta Benedikta XV., da naj oe že ckcro konča to 6trašno klanje in da se sklene pravičen mir za vse narode, — Občinski odbor v Leskovcu pri Višnji gori dne 25, nov. 1917. — M. Perne, župan.
-f Črnuče za deklaracijo. Občinski odbor na črn.uč*h se je izrekel za jugoslovansko deklaracijo.
-f Hočejo ra»:reJnegi boja. Dr. Šusteršič ie izstopil iz Jugoslovanskega k'u-ba in bežal pred S. L. S., ki mu je dala mandat, mesto dež. glavarja kranjske voj-vodine in toliko časa zaupa'a častno mest a voditelja. Toda bežal je tudi pred načel« S. L. S., s tem, da je pričel v naa->retju z načeli S. L. S. z razrednim bojem. V ta namen je ustanovil dve stranki: takozvano Slovensko Kmečko stranko in stranko obrtnikov, delavcev in meščanov za mesta ln trge. Vcak volilni boj mu je prinesel že take stranke, ki so izginile kar čez noč brez sledu. Razredni boj, iz!gravati stanove drugega protj drugemu pri nas ra Slovenskem, kjer stko vsi — s tako malimi izjemami — izšli -z kmečkih domov, to h de-magoštvo najhuiše vrste. To je voda na mlin socialne demokracije, ki je uved'a razredni boj in vedno izigravala delavca proti kmetu. Pri nas nimamo velea^rarcev v smislu čeških, nemški'i, mažarskih, poljskih, ruskih, rumunskih, italijanskih lati-fund:i.
S. L, S. je v smislu svojih katoliških načel ljudska stranka, ki hoče pravične socialne reforme ra"ega kmečk?ga, delavskega in obrtniškega vnra*anja. Da so poslanci, ki so ostal; zvesti S, L. S, res nravi ljudski poslanci, kaže iasno v*e nj'hovo delo v zborrici za rašega kmeta, deV-^a in obrtnika. Proč z demagoStvom v ob'i!ci kmečkih !n mešč^nsVh strank. Obranimo pranor n r a v e kat. narodne ljudske stranke Čist in neomadeže-van I Vsi na delo za s^evo. r-ogočno S. L. S„ koji nr-1'ar-' '-nt c1'. Kr?lt.
+ S?ab"šČe S».*versk.!'-< ronrJn^e^i^ov. Poročajo ram: Bo'e'0, zelo r->s -'e br'e'0, ko smo slišali o tem nrepiru. Nikdar še ni bilo tako potreba e:b'nosti, kakor sedaj v tem krit;Č~em č->su, toda namesto edinosti — razko'. Naravnost prcseneti'0 na nas ie poročilo o izstopu dr. ?t"ferš!ča in Jakliča iz Jugoslovars^e^a kluba. Skoraj nismo mo^li tega verjet'". Kakor hitro smo pa zvedeli, da je to ža'ibog bridka resnica, smo tudi ta korak teh dveh ncs'ancev najostreje obrodili vsi S'ovenci brez razlike stanu in stranke. Vsi smo edini v tem, da ie dr. Šusteršič stor'l s tem raši stvari veliko škodo, in tega p'egovega koraka re moremo dovolj ostro obsoditi. Sicer se rc bojimo, da bi s tem stranka razpadla. Or-gan!z!r.a1i se bomo tem tesneje ter šli po poti, ki nam <'o je začrtal naš na veke nepozabni dr. Krek ter za našim vod;,e1'em ve'czas'1'žnim dr. Korošcem. Še cclo nekako večio odoorno silo čutimo v sebi ter hočemo še intenrivreje d»'ovati za našo stvar. Upamo, da tudi »Slovenec« stori svoio dolžnost še v nanrej ter ostane naše glasilo ter naš priljubljeni 1'st. Tako ie tudi prav. Več je stranka kakor oar oseb.
Osebe bodo izginile, stranka in njene ideje ostale, Kličemo torej štajerski Slovenci: »Novo prerojena Slovenska Ljudska Stranka pod novim vodstvom in njeno glasilo »Slovenec« naj živita, naj delujeta za korist 8'ovenskega naroda, ne pa za osebne koristi!«
+ C:sar je dovolil ustanovitev ministrstva za iavno zdravje. Dozdaj so zdravstvene zadeve pripadale večinoma notranjemu mnlstrstvu.
+ DeZo*nim zak*ar'om se nakaže za leti 1917 in 1918 iz državnih sredstev, in srcer: Kranjski 2246.320 kron, Koroški 2,292.530 kron, Štajerski 7,258.970 kron, Trstu 1,178.360 kron, Istri 773.590 kron, Goriški - Grad'ščanski 589.860 kron, Dalmaciji 7*2.940 kron.
—	Odlikovan je z vilešk;m križem Franc Jorefovega reda z vojno de'ccracilo veroučlteli na državni gimnaziji v Kočevju g. Franc V/atz'.
—	Draginjske doklade duhovščini. Z Duna'a: Državni zakonik je danes razglasil odredbo ministrstva za u!t in bogečast-ie, s katero sc dovolijo katoliški duhovšči-n'\ kakor tudi grško-pravoslav. duhovščini, če so plačani iz ver-kega zaklada ali iz državni sredstev, doklade v isti meri, v kakršni so sc določila z m in'str sle O odredbo z dne 14, julija 1917 po razpredelnici za I. vrsto.
—Zop"t nesreča z b?nrit?om. Juvan-čič Jera, 54 let stara delavčeva žena iz Podreč št. 1, je dne 24. t. m, zvečer prili-vala svetilki petroleja, ki ga je bila pomešala z de^m bencina, da bi imela več te dandanes tako dragocene svetilne tekočino, Ker je pa imela steklenico preb^zo og-n'a, re je bencin vre', nakar je steklenica eksplodirala ter je plamen bušlcnil van'o, tako da se je težko opekla po obeh nogah.
—	Stavkn telefonistini v BudlmneštL Dne 28. t. m. zjutraj so v Budimpešti pričele vse telefonistinje stavkati; ob 1, uri poooldne so zopet poslovale, ker so njih zahteve sprejeli,
—	Nov mohamedanski Hst v Borni. Šerif efendija Arnautovi'11. prične izdajaH s 1. jan. 1918 nov list za mohamedance v Bosni.
—	Smrtna kos-\ Umrl je v Trstu g. Josip Benurz', urodn'k vVskega urada za Istro. — V Trstu je umrl Franc Perat, sprevodnik državne železnice. — V Gradcu je umrla sooroga okrajnega sodnika gospa Ana Semčar.
—	Svarilo. Brezvestni agenti rab:raio k'jub uradni prerovedi narcčrvhe na knjigo »Feldbr>fe« (Pi-ma z bolščal, ki izha-iaio v za.'ožbl .re*<5 Horvafha v Pitdinr-ešti, Fč!ervarf tit, in ki sc raznečavajo, krl'kor zrano, v Avsfri'i po dru<i:m imenom; pri tei nriliki izrab"ajo dotlčri agenti derar ood pretvezo, da se za iste*a ra.ki'oijo kniigc za vojake. Da rto cbče?!codIjivo počet'"e na kor!st vojre oreskrbe čim nre'e ustavi, orozarja se občinstvo na označeno noston->nje agentov s nristavkom, da bi bilo take s'nča''e takoj naznaniti najbližji varnost«! oblasti,
—	V dveh ire-^cih zadušil 091 K, Lastn'ka tvrdke Maksimilijan Freund na Dunaju so zamrli. V 2 mesecih s^a razne-čala 1356.000 K slabega nado-^e-,t;'a za Čaj. Zaslužila sta »malenkost* 400.000 kron.
Pr morske nov ce.
Kako izglsda Št. Andrež pri Gorici. Po zavzetju goriškega mesta po naših junakih je že mnogo njih obiskalo mesto Gorico in nje^a okolico, vendar nisem še opazil, da bi kdo onozoril ra najbolj razdejano občno Št. Andrež. Slika sosednje občine Šempeter se povsem ujema z ono razdejanega Št. Andreža. Edina tolažba za obč'narje te občine je, da izgleda n'e-no polje do Mlrenske ceste najbolje. Tedaj pripravno za takojšnje obdelovanje. Medtem ko so druga polja proti Vrtojbi in Orehovlfem več ali manj po jarkih in ped-zemeljrkih duplinah vsa razorana. Vas Št. Andrež — kratko povedano — je sama razvalina. Le pod bregom na Rojicah je nekaj b'š in pcslopij precej dobro ohranjenih. Nekdaj krasna, nova cerkev je vsa razdejana. Marmor vseh oltarjev je popolnoma izginil, enako orgle. V župnišču in okrog žunnišča je vse po'no podzemeljskih vhodov. Tu in skoro po vsem Št. Andrežu je rebroj raznega streliva. Še celo pisarna — kolikor je je — pod podrtim stropom je napolnjena z raznim blagom. Na vse strani —• celo do Scče — peljejo lepe, gladke in ravne ceste. Okrajno glavarstvo je obljubilo, da vse potrebno ukrene v pravem času, da se de'avno ljudstvo kmalu vrne v te kraje, — J, K.
Dobra kuharica, srednje starosti, izurjena v gospodinjstvu in ki ima tudi veselje do poljskega dela, išče službo v kakem Župnišču ali pri kaki 6amski osabi. Ponudbe sprejema Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Ljii«e' nv ce.
'' OHjikovano usiriijanke. Cesar je podelil srebrni zaslužni križcc s krono na
traku hrabrostne svetinje usmiljenim sestram sv. Vlncencija Pavlanskega v Ljubljani, dodeljenim vojni bolnišnici 130, Ivar.i Demšar, Alojzi)! Ulčar in Mariji Žakelj.
lj Mesarski pes jo ugriznil v desno nogo Ano Brinovec, omoženo delavko Polla-Kovc tovarne, stanujočo na Seiu št. 29, ko je š!a po slanino k mesarju Ivanu Starinu na GLncah. Ker trgovina spredaj ni bila odprta, je morala iti čez dvorišče, nevede, da je tam priklenjen pes, ki se jc zaletel vanjo.
lj Prodaja premoga. Od 30. novembra naprej se bode odda,al premog za kuho, in sicer na rumena izkaznice, katero mora stranka podpisati s pravim imenom. Trgovci se opozarjajo, da strogo pazijo ca rimske številke in številko v krogu, ker smejo oddajati premog le na številke, katere imajo določene po objavljenem redu. Na vsak odrezek št. 1 rumene izkaznice, katerega odreže trgovec, se dobi 50 kg premega za 3 K, Stranke se opozarjajo" da se strogo drže objavljenega reda, ker se po končani prodaji premoga ne bode več oddajal na 1, odrezek. — Na izkaznice za 1. okraj se dobi premog pri gosp. Strupiju, Radeckega cesta 14, na izkaznice št. 1 dne 30. nov., št. 2 dne 1. decembra, št. 3 dne 3. dec., št. 4 dne 4. decembra, št. 5 dne 5. dec., št. 6 dne 6. decembra, št. 7 dne 7, dec., in sicer s črko A do K dopoldne, L do Z popoldne..— Na izkaznico za II. okraj se dobi premog: a) pri g. Pleško, Hrenova ulica 12: na izkaznice št. 1 dne 30. nov., št. 2 dne 1. dec,, Žt. 3 dne 3. dec., Žt. 4 dne 4. dec; pri g. Komarju, Krakovska ulica 13: na izkaznico št. 5 dne 30. nov., št. 6 dne 1. dec., št. 7 dne 3. dec,, št. 8 dne 4. dec.j c) pri gosp. Richterju, Trnovska ulica: na izkaznice št. 9 dne 30. nov., št. 10 dne 1. decembra, št. 11 dne 3. dec., št. 12 dne 4. dec., in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črko L do 2 poooldne. — Na izkaznice za III, okraj se dobi premog: a) pri g. Richterju, Trnovska ulica: na izkaznice št, 1 dne 5. dec., št. 2 dne 6. dec., Št. 3 dne 7. dec., št. 4 dne 10. dec., št. 5 dne 11. decembra; pri g. Hrovatinu, Mala čolnarska ulica 4: na izkaznice žt. 6 dne 30. nov., št. 7 dne 1. dec., št. 8 dne 3. dec., št. 9 dne 4. dec,, št. 10 dne 5. dcc., Št. 11 dne 6. dcc., in sicer stranke s črko A do IC dopoldne, s črko L do Ž popoldne. — Na izkaznice za IV, okraj sc dobi premog v mestnem skladišču pri Narodnem domu, in sicer proti plačilu na magistratu, srednja hiša, pritličje. S tem potrdilom se dobi premog na izkaznico št. 1 in 2 dne 30. nov., Št. 4, 5 in 6 dne 1. dec., št. 7 in 8 dne 3. dec., št. 9, 10 in 11 dne 4. dec.t št. 12 in 13 dne 5. dec., št. 14 do 19 dne 6, dec., in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s Črko L do Ž poooldne. — Na izkaznico za V. okraj se dobi premog; a) pri gosp. Lamproiu, Kolodvorska ulica; na izkaznico št. 1 dne 30. nov., št. 2 dne V. decembra, št. 3 dne 3. dec.; b) pri g. Schifferju, Dovozna cesta 4: na izkaznico št. 4 dne 30. nov., št. 5 dne 1. dec., št. 6 in 7 dne 3. dec., št. 8 dne 4. dec., št. 9 in 10 dne 5. dec., št. 11 do 15 dne 6. dec., in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črko L do 2 popoldne. — Na izkaznice za VI. okraj se dobi premog: a) pri g. Požlepu, Kornenskega ulica 21: na izkaznice Št. 1 dne 30. nov,, št. 2 dne 1. dec., št. 3 dne 3. dec., št. 4 dne 4. dec., št. 5 dne 5. dec., št. 6 dne 6. dec.; b) pri g. Uherju, Slomškova ulica 12: na izkaznice št, 7 do 13
29.	nov., in sicer stranke A do K dopoldne, s črko L do Ž popoldne. — Na izkaznice za VII. okraj se dobi premog: a) pri g. Tavčarju, Dunajska cesta (Bežigrad); na izkaznice štev. 1 dne Z0. nov., št. 2 dne 1. dec., Št, 3 dne 3. dec., št. 4 dne 4. dec., št. 5 dne 5. dec., št. 6 dne 6. dec., št. 7 dne 7. dec,, št. 8 do 11 dne 10. dec., in sicer stranke s črko A do IC dopoldne, s črko L do 2 popoldne. — Na izkaznico za VIII. okraj se dobi premog: a) pri gosp, Karbl-nu, Selo: na izkaznice štev. 1 dne
30.	nov., št. 2 in 3 dne 1. dec.; b) pri g. Zdravje, Ahacljeva cesta 10: na izkaznice št. 4 dne 30. nov.; c) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica 33: na izkaznice št. 5 dne 30. nov., št. 7 dne 1. dec., št. 8 dne 3. dec., št. 9 dne 4. dec.; d) pri g. Trdini, Slomškova ulica 21: na izkaznice št. 10 in 11 dne 30. rov., št. 12 dne 1. dec.; e) pri g. Ulierju, Slomškova ulica 12: na izkaznice št. 13 in 14 dne 1. dec., in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črko L do Ž popoldne, — Na izkaznice za IX. okraj se dobi premog: a) pri g. Fleško, Hrenova ul, 12: na izkazn'cc št. 1 dne 5. dec., št. 2 dne 6. dec., št. 3 dne 7. dec., št. 4 dne 10. dec., št. 5 clo 7 dne 11. dcc., in s;cer stranke s črko A do K dopoldne, s črko L do Ž popoldne. — Na izkaznice za X. okraj se dobi premog pri g. Uhcrju, Slomškova ul. 12: na izkaznice št. 1 dne 3. dec., št. 2 dne 4. dec., št. 3 dne 5. c'ec., št. 4 dne 6. dec., št. 5 dne 7. dec., št. 6 dne 10. dec., št. 7 dne 11. dec., št. 8 do 14 dne 12. dec., in sicer stranke s črko A do K dopoldne, s črko L do 2 popoldne.
lj Nsšia sc je srebrna ura s srebrno verižico. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v tr tfovini K. Treo, PotSačarjev trg 1.
lj Oddaja sadja za I. in II. uradniško skupino. 'Stranke, ki imajo izkaznice I. in II. uradniške skupine, dobe sadje po znižani ceni v petek, dne 30. nov. dopoldne na Ledini v Komenskega ulici. Določen je ta-le red: I. uradniška skupina od 8. do 9. ure štev. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, II. uradniška skupina od 10. do 11, ure dopoldne. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 60 vin.
lj Oddaja sadja na rdeče in rumene A izkaznice. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovani s črko A, prejmejo sadje po znižani ceni v petek, dne 30. t. m. popoldne na Ledini v Komenskega ulici. Od 2. do 3. ure pridejo na vrsto stranke z rdečimi A izkaznicami, od 3. do 4. ure stranke, ki imajo rumene A izkaznice. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 60 vin.
lj Krompir za VI. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala krompir strankam VI. okraja v petek, dne 30. t. m. in v soboto dne 1. decembra iz svojega skladišča pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek dne 30. t. m. od 2. do 3. ure popoldne št. 1—150, od 3. do 4. ure št. 151—300, od 4. do 5. ure št. 301—450. V soboto dne 1. decembra od 8. do 9. ure dopoldne št. 451—600, od 9. do 10, ure št. 601—750, od 10. do 11. ure št. 751—900, od 2. do 3. ure pop. št. 901—1050, od 3. do 4. ure št. 1051—1200. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 vin.
lj Kostanj. Stranke, ki žele nakupiti jedilnega kostanja, naj se zglasijo v uradu mestne aprovizacije na Poljanski cesti 13, kjer dobe v to potrebne nakaznice.
lj Ušel je 13letni deček Ludvik Štefan-čič, doma iz Ljubljane. Kdor kaj o njem ve, naj to sporoči bližnji orožniški postaji.
Darovi.
— Drugi izkaz darov za pogorelce na Kokoški Beli. Sitarska zadruga Stražišče 40 K. Zbirka Jožefa Anžič pri Sv. Joštu 40 K. Jos. Hafner, Ljubljana, Mestni trg, 60 K. Županstvo Sodražica 20 K. Hranilnica Sodražica 40 K. Fran Traven, žup., Sodražica, 20 K. Jož. Ocepek, žup., Ovsiše, 20 K. Uprava »Slovenca« 65 K. Podžupan-stvo Stržišče-Hudajužna 134 K. Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, 10 K. I. del. konsum-no društvo Jesenice 100 K. Zbirka Jeseniških gospej 830 K. Alb. Rupnik, učiteljica, 7 K. Fr. Hiti, c. kr. vojni kurat, 40 K. S. Dolar, prof. v Kranju, 10 K 80 vin. Franc Černe, Fužine pri Ljubljani 6 K. Fr. Lipah, Dobrunje 5 K. Alojzij Kummer, župnik v pok., Kranj, 5 K. Spravnina Antona Ko-ritnik, Kranj, 100 K. I. D. Preddvor, 20 K. Fr, Kajdiž, kaplan, Kranjska gora, 10 K. Ana Hutter, Globasnica, Kor., 70 K. A. Rovšek, okr. stražmojster, 20 K. Kapucinski samostan v Šofji Loki 218 K. Fr. Sedej, kaplan, Polhov gradeč, 30 K. Kmetska posojilnica Vrhnika 50 K. Družba Marije Mi-lostljive, Trst, 30 K. Neimenovan Zapoge 17 K. Fr. Škrabar, Višnja gora 50 K. Uprav, ništvo »Slov. Narod« 80 K. Jož. Novak, zidarski mojster, Jesenice, 4 K. Eksc. dr. Fr. B. Sedej, knezonadškof goriški, 100 K. Županstvo Šmihel na Notranjskem 60 K. Janko Mlakar, prof., Ljubljana, 20 K. Hranilnica in posojilnica, Vrhnika 50 K. P. Sal-vator Zobec, Ljubljana, 30 K. Obleka in perilo: Nunski samostan Škofja Loka, župnija Preloka in Jesenice. Župnije: Preddvor 202 K, Žabnica 51 K 80 vin. Ribno 110 K. Kovor 112 K, Sora 202 K 42 vin.
Mirna 225 K 25 vin. Črni vrh nad Idrijo 100 K. Borovnica 280 K. Vič 50 K. Gorice 40 K. Predoslje 100 K. Velesovo 125 K. Za-lilog 100 K, Naklo 124 K. Stopiče 80 K. Novo mesto 24 K. Želimlje 24 K. Sostro 50 K. Brusnice 130 K 6 vin. Mengeš 50 K. Št. Gothard 19 K. Sv. Helena 170 K. Unec 62 K. Zapoge 61 K. Kropa 55 K 86 vin. Sodražica 210 K. Podgraje 7 K 60 vin. Špitalič 20 K. Preska 50 K. Ovsiše 45 K 72 vin. Košana 80 K.Idrija 86 K. Ljubno 90 K. Železniki 72 K. Voglje 320 K. Lučnc 20 K. Ustje 14 K. Nemška Loka 15. K 70 vin. Zgornji Tuhinj 40 K. Tržič 200 K. Sela 24 K. Črni vrh pri Polhovem gradcu 24 K 66 vin. Srednja vas v Bohinju 140 K. Stara Oselica 60 K. Poljane 100 K. Šmarjeta pri Telen-bergu Kor. 40 K. Truške, Istra, 88 K. Za-gradec 100 K. Cerklje 715 K. Mokronog 75 K. Kopanj 70 K. Kolovrat 71 K 94 vin. Čr-mošnjice 60 K. Ježica 15 K. Jesenice 1087 K. Dobrnič 374 K. Radomlje 30 K. Šenčur pri Kranju 200 K. Smlednik 243 K. Horjul 210 K. Spodnji Log v Kočevju 30 K. Kokra 16 K. Svibno 40 K. Mavčiče 105 K. Sv Trojica 76 K. Sava 20 K. Dob 45 K. Bled 210 K. Tomišelj 30 K. Polšnik 100 K. Radeče 38 K 82 vin. Češnjice 10 K. Gotenica 20 K. Vrabče 15 K. Trnovo na Notranjskem 259 K. Polje pri Ljubljani 100 K. Sv. Katarina 20 K. Smlednik 16 K. Šmartno pri Kranju 62 K. Dobrepolje 60 K. Toplice 80 K. Šentjurje 45 K. — Skupaj 35.623 K 29 vin. Najprisrčnejša zahvala blagim darovalcem.
i&fibum razrušene Gorice in različne raz-" " flledirce podrte Gorice. Velika zaloga ninetr >šk>b kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila sc prosijo na naslov ANTON PFrtTOT, Gradec, Rosegnerhaus
Roem voziček
fciza) sc proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3094.
Učenka
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino s steklom in galanterijskim blagom. Stanovanje in hrana v hiši. Prednost imajo sirote in deklice z dežele. Naslov pove uprava ^Slovenca« pod št. 3093, ako znamka za odgovor.
Hlapec- Vrnete valeč
Rabim dobrega hlapca k paru konj, ki mora znati voditi ali opravljati vsa kmetijska dela in biti Vešč vožnje po Ljubljani. Mesečna plača poletu 50 K, pozimi po 40 K. Nastop ob Božiču. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod št, 3058, ako znamka za odgovor.
Proda sc:
3001 sadnega mošta in tudi več, 1701 vinskega mošta, kakor tudi 7 ovac.
Vprašanja pod »Mošt« na upravo »Slovenca«.
Za IKIiliuža
naročite pri Jan. N. Jegliču, šol. vodji v
Ljubljani, za svojega vojaka vezan izvod koledarja »Slovenski vojak«. Pošljite po nakaznici K l-50 in prejmete ga poštnine prosto. Boljšega darila mu ne morete omisliti.
Glasovirje, planine harmonije in orhesfrijone
5 Imefefz LJubljana,
Kolodvorska ulica 26.
124
Dunajska tovarna klobas
ponudi tedensko večjo množino:
braunšvajgerc tirol. kmeč. klobas bur. klobas
dun. salami.	3099
Vprašanja na: A. Tursa; Dunaj, XIV., Meiselstr. 25.
Nadomestilno
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducent K 14-40. Trgovci večji popust!
Dobiva se pri tvrdki
------------
očevar
Ljubljana, Sv- Petra cesta 28
_
Prazne vreče
vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
2089
V župnišče se sprejme v zdravem gorskem kraju
ki je zmožna poleg priprostega kuhanja samostojno voditi gospodarstvo in se razume iiaživino-in svinjerejo. Nastopi se služba lahko takoj. Plača po dogovoril. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 3022. Znamka za odgovor.
II
lUiiii »Jtetfa
za drobljenje kakor tudi fino in debelo mletev vseh vrst pridelkov dobavlja
tovarna strojev »Jetža« družba z omej. jam. Oddajna pisarna Dunaj, XX., Klosterneuburgerstr, 28.
Zahtevajte prospekte »S. 53«. Priložite znamko za odgovor.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, tla oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagotlena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantner
spcciaiisi za orlopedična in anatojnična obuvala
Ljubljana, Selenburgova ul. 4.
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
Ljudska posojilnica reg.zadruga z neon zaveze v Ljubljani sprejema prijave na
sedmo 5V2°/o avstrijsko vojno posoj
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100—:
I. davka prosto 5'Ar/u amortizacijsko državna posojilo K 91'54. □□□□ II. davka proste 511 dne l. avgusta 1920 vračljive državne zakladnice SC 94"'
SBF" Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno sb ambo in upravo.
odpisujte 7. avstrijsko vojno
I.	57=% amortizacijsko državno posojilo po K 92'—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-54;
II.	5: % dne 1. avgusta 1926 pooraCijioi driaonozakladni listi po K 94'-
||j	Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto
kranjska deželna banka v Jujubljani.