*uy
índaji
PROSVETA

.yKAB
XXVII.
Cm* íuu |6.00
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Ur*dniAkl In »pravniAkl prsitort: MftT 6. LawndaU Ai».
OffiM of Publication: 2067 South Lawndal« A v* Telephon«, Rockwell 41*04
January 1». mi. »t Um puM^tttM Act «i Oobcnh of March i. lift.
Chicago, 111., četrtek, 29. marca (March 29), 1934.
■ekoga.
jComcnW)1
Letniki" rrot< rdti - I»l|fu8"ml Mod Botf»
dr William A. Wirth,
direktor in bivài bankir v i, hi, * lansko pofctje nomunistkino zaroto v ' Washingtonu. Med eitovimi svetovalci je na-wra ki mu je zaupal, da Rooaevelta dobro prive-in kmalu ga bodo nado-8 Stalinom, kajti Roose-le Kerenskij v sedanji a-;j revoluciji." dr. Wirth izvedel to novico", jo i« držal za-it mesecev. Nikomur ni kakèna nevarnost preti ¡jtu in demokratični A-Kar molčal je in menda ll, kdaj bodo Rooeeveltovi jjevrki" ugrabili Rooaevelta ¿peljali v hribe, se polasti-kde in proklamirali Unijo riikih sovjetskih republik, idnji teden se je pa moralo (j goditi, kar je drja. Wir-Uko razkačilo, da je razodel t "strašno skrivnost" neke-tovarnarju Randu in ta jo je plil pred kongresnim odse-, nakar je prišla v časopise, ielni Washington se je začel iti, povprečni ljudje skomi-yo in se smejejo, burbonaki pa hoče to pravljico prikg-u strašno senzacijo, kakor t Roosevelt res tako neumen •edi gada na svojih prsih, gbonska propaganda! iRoo-It je lahko naiven s svojim idevanjem za dosego "site-wlka in cele koze", toda to-kredita mu moramo dati, da ■o ve, kdo so in kaj delajo
»vi svetovalci. • • •
ollfuss je dobil oblaat od par. «ta, ki je bf! -irrdjen od «tva Avstrije. Nato je Doll-parlament zaprl in ko mu »la socialistična večina na lju na poti, jo je pogazil a ivi. Ustavo, katero je potr-Ijudstvo in ki je določala, na oblast izvira iz ljudstva. Mfuss uničil in zdaj je se-il novo ustavo, ki se glasi "vsa oblast v Avstriji izvira loga".
¿kar je tiranček Dollfus» za-
H demokratično vlado veči-njegova oblast Kzhaja edi-> ii sirove sile topov, ki so v klerikalnih fašistov. Ti ¡Ji so tisti Bog, ki danes Ču-DolIfuHsov fašistični režim. W bil Dollfuss pošten in ig-i. bi zapisal na čelo svoje dik-i* ustave: "Vsa oblast v ttji izvira od topov fašistič-Wna<j<" ...
v Nemčiji je poštenej-j* * ne sklicuje na Boga "Prto priznava, da njegova M * naslanja na oboroženo Bac i je v. VAino katoliški fa-la Dollfuss v Avstriji so ,m največjega hinavstva •olncem.
Je, da so klerikalci v ^« Pokazali, kaj so pod svo-jonsko kožo. Klerikal-"'navčijo, da so prijate-o» mokracije ; neštetokrat so » Podarili. Fašistične dik-r.v Evropi ne bodo trajale
Z1H ,d"?okracija se vrne v
M'; budatva pa ne bodo po-,,miral m
î; ji je pljuval v o. >L lh Pwhkulnj«.
mL"0'* IK'Zftbi,f' k»k* i*
[	v«ku. ko je via-
LT V IK' na<,ft,u- d« "va
ï M Boga" — toda
fetalni pu,
vli i ,n v Av"trijl Bo,,- ' lK,m,'n» "oblast
M°rn?*yng at ,pecU1 r>te og P0»*««» FTOVided for in »action HQS, Act of Oct. a, 1917, su t h or i «od p» junt u; 1918.
tíuUcripUon Ki.oo ŠTEV.—NUMBER 63
AVSTtUA ONA
JA VLAHA Pi»! JETJA KAPITALU
Prr« ao na vrati čevljarne in ar renal. "Kričanako-pat riot ična' fronta Ina zapreke. — Od xi v mednarodnega delavstva
m v "l''*f*le ne bodo kW i. prid* ^as, da f "'-Kali na de
dve cerkvi
^anijl
¿H
♦na
r *
»A
marca. — Dve «ta včeraj zgo-'arinati p^i v Madridano^u » " «U bili na-Jt» v razvalinah
' IK»«ode i* pf.
Dunaj. — (TIS) — Dollfusso-va krščansko-faiistična vlada je že pričela iavajati, kar so mnogi pričakovali: deeocializacijo Aivstrije. Njegov kabinet je že preklical sakon iz leta 191», s katerim so socialisti ~matanovili več vladnih podjetij.
¡Prva podjetja, ki so bila de-aocialisirama in oddana kapitalistom, »o velike čevljarne in u-anjarne v Bruennu ter vladni arzenal v bližini Dunaja. Na vrsti bo iwli druga vladna podjetja. .
Nove fašistične unije, katere je vlada uatanovila z dekretom in v katerih naj veje Mduh pravega krščanstva, socialne justi-ce in ljubezni do domovine", niso preveč prežete a "socialno ju-stico", V njih nimajo delavci, pa bili katoliški ali socialisti, nobene besede niti pravice. Se celo v Italiji imajo delavci več pravic v fašističnih unijah kakor avstrijski v Dollfussovih.
V "duhu krščanstva" je poglavar teh unij delavski komisar, katerega nastavi papežu podložni Dollfuas, delavski komi ->ar pa nastavi vse uradnike linij. Odredba se tudi glasi,... da se mora vsakdo pridružiti krš-čansko-fašiatični uniji, kdor hoče delati. To je v duhu Rima in v skladu papeževe justice.
Vlada si mnogo prizadeva, da bi flagaaatičn» Avstrijce -pridobila ta svojo krščansko-fašistič-no fronto. Deželo je preplavila z velikimi plakati, na katerih prikazuje Dollfussa kot odreše-nika Avstrije. S to kampanjo pa nima preveč sreče. Neznani zlikovci so v mnogih krajih te plakate tako spremenili, da prikazujejo Dollfusea za avstrijskega rablja. ,
Dollfus nima na svoji strani več ko 20% prebivalstva. Velika večina je proti njemu. Tudi tistega navdušenja ne more kreirati in tudi ni izgledov, da bo u-spel, kakor ga je na primer Hit-ler ali Munsollni, ki sta imele velike mase prebivalstva za seboj. Avstrijskemu diktatorju ne pomaga niti papežev blagoslov pri kreiranju entuziazma med masami, ki so večinoma tope hi nevtralne.
Vladi je izredno neljuba akcija svetovnega delavstva, ki v vseh deželah brez izjeme skuša pomagati Žrtvam krščansko-faši-Htičnega puča. V več državah so poleg zbiranja prispevkov socialisti pričeli tudi z akcijo za preselitev pod svojo oskrbo osirotelih otrok, ki so zgubili starše v civilni vojni aH pa radi zapora Tudi ta humanistična akcija je naletela na ovire pri klerofaši-stični vladi.
Jeklarski magnate je se spomnili delavcev
Plače je zvišalo za 107<> pet družb; U. S. Steel fte čaka Zviá&nje je odsev unljakega gibanja
Chicago, 28. marca. — Stir' neodvisne jeklarske družbe v štirih državah so zvišale pla6e svojim 68,000 delavcem u 10ft. Zvišanje stopi v veljavo t 1. aprilom. Tem družbam baje s)a-di tudi jeklarski trust, U. S. Steel korporacija in Bethlehem Steel. Za 10% je zvišala plače tudi Corn Products Refining Oo.
Družbe, ki so naznanile »višanje so: National Steel Corp., kateri načelu je fa možni antiunlj-ski magnat Weir, Jone« A Laughlin, Wheeling Steel (v Portsmouthu, O.), American Rolling Mills (Middletown, O,) in Inland Steel Co. v Garry ju, Ind.
Razen pri Inland Steel bodo deležni desetodstotnega zvišanja vsi delavci, pri Inland Steel bodo nekateri prejeli več, drugi manj, povprečno 10%.
Pri vseh teh jeklarskih druž* bah je med delavstvom močnejše unijsko gibanje kakor pa na primer pri U. S. Steel aH Bethlehem Steel, kar pojasni vzrok za zvišanje! Unijsko gibanje je najmočnejše pri National Steel in njenih filijalkah. Zadnjo jesen je v treh tovarnah imela stavko, prošli teden pa je delavska deputacija v Washingtonu zagrozila z novo stavko, Če družba ne prizna unije.
Močnejše unijsko gibanje Je tudi pri Wheeling Steel v Porta mouthu, O., in American Rollr ing Milla v Middletownu, 0.« kjer je bila jeklarska stavka pred par leti. Dasi je bila zdrobljena, je unijsko gibanje od zadnjega poletja zopet pognalo močneje kakor je bilo kdaj prej.
Proti unionizmu se najuspešneje borita U. 3. Steel in Bethlehem Steel, pri katerih dela večina jeklarskih delavcev. V vseh tovarnah teh dveh korpo-racij so delavce prisilili v kom-panijske unije. Da pa jeklarski trust ohrani prestiž avojih "linij" in se zavaruje pred unioniz-mem, bo tudi on prisiljen zvišati plače.
Mmolial zilip Avstrijo ia Ogrsko z Mali
Bojna letala prevažajo iz Italije
in italijanski čaatnlkl vadijo - vežhanje
Gradec, Avutrija, 28. marca.— Italijanska brza in močna bojna letala prihajajo redno v Avstrijo in od tu jih pošiljajo tudi na Ogrsko. Avstrijski piloti se vež-bajo v operiranju dvokrilnikov modela Fiat in vaje vodijo italijanski vojaški zvedenci. ki so prišli semkaj. Nedavno je prišlo na tukajšnje letališče Tha-lerhof dvanajst Fiatov iz Italije, med katerimi so tudi tri jah-ka bombna letala. V nekaj tednih pričakujejo nadaljnjih 20 Fiatov iz Italije za avstrijsko armado.
Italija pomaga tudi Ogrski pri gradnji zračne bojne mornarice in ji redno pošilja inštruktorje, ki vadijo pilote.	'
Znaki prihajajoča obilna vojno ¥ Fraacljl
Bomba razdejala poslopje pro-atocidarjev; Oboroževanje fašističnih skupin; naval polici je na skrito orožje In strelivo
Pariz, 28. marca. — Pojavlja se vedno več znakov, ki kažejo, da Francija sedi na zaboju dina-mita. Včeraj je silna eksplozija bombe razdejala glavni stan prostozidarske fbie v Coniusu Besni napadi na framazone — v Franciji sta dve framazonnki organizaciji: orientska In škotska — v klerikalnem in nacionalističnem časopisju trajajo U dalj časa, ampak to je prvi primer, da so se nasprotniki pro-stozidarštva poslužili bombe.
Krik o tajnem oboroževanju fašistov in levičarjev traja dalje. Fašistične organizacije kri če, da se komunisti in socialisti oborožujejo, ti pa pravijo, da je krik le kamoflaža. ki zakriva fa-šistično oboroževanje za puč.
Vlada skuša preprečiti oboroževanje. Včeraj je policij« navalila na neko hišo v pariškem predmestju Saint Ouenu in našla je nekaj pištol in nabojev. To ni dosti, a dalo Je povod nadaljnjemu Iskanju In policijskih navalov Je zdaj pričakovati red-no. -
na "zaroto" v
AGRAMA POU- **■«¿p—-» TIKA VLAK V LU (H KONTRASTOV
"Newdealerji" nameravajo ob-davčiti tudi mleko — procesni davek na vse
Washingtonu?
Burboncl ae prepirajo, kdo naj preišče dr. Wirtove "skrivnosti", kongres ali justlčnl department
Efrileptiki v sewyoribkl M"*!
New York. — Preiskava Je zadnje dni odkrila petnajst policajev in enega policijskega «ar I žents. ki bol u je Jo na epi lep« IJ» J 1 (Uržjasti). '
Washington. — (FP) — Bolj ko si "novi dealer j i" prizadevajo z "balanciranjem" kapitalističnih kontradikcij, večja so gospodarska nesoglasja in tem bolj groteskna je njih slika. In bolj ko si prizadevajo "reševati" te kontradikcije, dalj se po-mičejo v svoji brezupnosti.
Senator Borah ima popolnoma prav, ko pravi, da uspeh administracije pomeni "stabiliziranje produkcije na bazi pomanjkanja." Nikjer ni to bolj očitno kakor v agrarni politiki vlade, ki na eni strani plačuje premije farmarjem za odtegnitev zemlje iz produkcije, na drugi pa goni stotiBoče najemninskih farmarjev z zemlje med industrijski brezposelni proletariat.
Poljedelski department je te dni naznanil, da je šla kampanja za znižanje bombažnega polja zopet "over the top." Uspeh je večji kakor so pričakovali. Bombažni plantažniki so pripravljeni obdržati več zemlje v pušči kakor pa je vlada pripravljena plačati za ta "eksperiment."
Zaeno s to novico pa prihajajo z juga vesti o rimskem prole-tariziranju velikega števila "share cropperjev" ali farmar* skih delavcev, ki delajo za desetino ali nekaj podobnega. Od pol milijona do 800,000 teh najemninskih farmarjev bo pognanih z zemlje, ker jih lastniki radi skrčenja posevkov ne potrebujejo.
Reliefni direktor Hopkins je sicer naznanil, da bo te žrtve vladne agrarne politike skušal naseliti na par akrih zemlje, najslabše zemlje, kjer si bodo obdelali vrtove. Dal jim bo tudi po eno svinjo in staro, kumr-no kravo ter mogoče priliko do par dolarjev zaslužka pri vladnih preužitkarskih projektih. Vsa ta skema je še v oblakih, ne pa proletariziranje najemninskih farmarjev po načinu starega Rima.
Poljedelski tajnik Wallace si je pričel ponovno beliti glavo, kaj naj stori z mlekom. Mleka in mlečnih produktov Je toliko, da grozi q poplavo in novimi stavkami. Ce vlada "nekaj" ne stori, bodo cene zopet padle. In z novim padcem cen bo med mlekarskimi farmarji zopet nastala revolta.
Ne Wallace niti njegov pomočnik Chester C. Davis, direktor za mlekarsko industrijo, ne ¿elita znižati produkcije, ampak bi rada, "da dežela porabi veliko več mleka in masla ko zdaj." Ampak za obdržanje cen vidita edini izhod v — procesnem davku, kar pomeni znižanje kon-zumcije in zvišanje cen.
Administracija je prvotno nameravala pričeti s kampanjo za znižanje števila krav. Nekaj ■ličnega kakor Je lansko poletje storila s starimi svinjami in mladimi pujski. Prišla pa Je do zaključka, če bi poklala večje fttevilo krav, bi bila s tem prizadeta pa mesarska industrija. Odločila ae jfc torej za procesni davek.	r '
Da to ne bo zgledalo preveč absurdno, bo poljedelska administracija porabila pet milijonov za nabavo mleka za bedne otroke v mestih in pet milijonov za nakup slabih krav, katere bo dala preužitkarskim farmarjem.
Borah je v svojem govoru videl vse absurdnosti te vladne politike in naglašal nesoglasja. Ne ve pa izhoda iz te situacije kakor ga najbrž ne vidijo niti drugi "newdealerjl". Izhoda res ni v restrlkcijah poljedelstva, v preotsnem davku ali v kartell-
Washington, D. C., 28. marca Reakcionarni demokratje in republikanci v kongresu se Še več dni prepirajo, kdo naj preišče, kongres ali justičnl department, tiste "komunistične skrivnosti", ki jih je odkril dr. W. A. Wirt, garyjski učitelj in bankir. Pri-staäi administracije, ki jemljejc to stvar za grobo šalo, hočejo, da se justlčnl department bavi s to rečjo.
Nasprotniki so pa proti temu in zahtevajo, da preiskavo vodi kongres in sicer javno, da bo ves svet videl, kako "boljševikl" v službi vlade vodijo Rooaevelta za nos In ga rabijo kot orodje za strmoglavljenje ameriškega sistema vlade in uvedbo ruskega komunizma . . .
Fašistična Nomélll sa oboroiaiana dobolo
Hitlerjeve napadalne čete so dobile sklad sto milijonov mark
HerHn, 28. marca. — V držav-nem proračunu ' Nemčije, ki Je bil včeraj balanciran, je postavka, ki določa, da finančni minister lahko potroši sto milijonov mark za opremo In vzdrftevanje fašističnih napadalnih čet (štur-marjev). Izdatki za militarizem so zelo povečani in znašajo 600 milijonov mark več za armado in mornarico v prihodnjem letu kakor so znašali v prejšnjem le tu. Samo za aviacijo bo Nem čija izdala 205 milijonov mark doČim je V zadnjem fiskalnem letu znašal ta strošek 70 milijonov.
Finančnemu ministru Je tudi dovoljeno, da lahko izda sto milijonov mark za "razširjenje zunanje trgovine", kar pomeni trgovinsko vojno z drugimi velesilami.
Rooaavalt v ponovnom konflikta a konjçrwom
Obe zbornici ovrgli njegov veto zakona za «višanje podpore veteranom In plač federalnim nameščencem
JOHNSON JE BIL NA STRANI AVT-NIH MAGNATOV
Delavski odbor je porinil na atran, češ, da nima moči, da bi vodil tovarniške volitve brea privoljenja obeh atrank
Washington, D. C., 28. marca.
-^Senat Je nocoj ovrgel predsed-nikov veto s 68 proti 27 glsso-vom. S tem je sklep kongress, da se <bivšim vojakom vzpostavi odtrgana podpora in federalnim nameščencem znižana plača, postal ipravomočen.
Washington, I). C., 28. marca. — Predsednik Roosevelt Ji včeraj vetlral (zavrgel) zaključek kongresa, ki določa, da se bivšim vojakom vzpostavi prejšnja vsota podpore in federalnim nameščencem 10$ prejšnje plače, kar bi zneslo okrog 200 milijonov dolarjev več izdatkov ris leto. Nižja zbornica Je takoj o-vrgla predsednikov veto s 310 glasovi proti 72; '»ddanih je bi-lo M glasov več ko jih Je treba za dvetretjlnsko večino za ovr-ženje veta. Pri tem glasovanju je 210 demokratov nastopilo proti Rooseveltu.
Predsednik Je pojasnil "yoj ve-to s tem, da kongres ni določil kje naj vlada vzame onih 2(H) milijonov, ki Jih mora Izplačati veteranom in narn«*ščencem.
ziranju industrij. Ixh<*J Je le v kompletni socializaciji, o če-mer pa v Washingtonu ne marajo nič slišati. Tudi dežela se še ni oprijela te ideje, vsaj tu- V ¡ velikem številu. Kadar se Is ! in v to svrho organizirala poll I tlčno, tudi Izhtsl ne bo več da i leč.
|Washington. — (FP) — Ge-neral Johnson, direktor NRA, je bil pri manevrih za preprečitev stavke v avtni industriji 90% na strani avtni h magnatov in le v majhni meri na strani delavcev. Sodeč po njegovih nastopih pred delegacijo avtnih delavcev, je bil stoodstotno na strani avtnih magnatov, radi njegove posredovalne vloge se mu pa lahko odbije kakih deset odstotkov.
Ce bi delegacija ne bila toliko odločna in mu odgovarjala na njegov lasten način a tolčenjem po mizi, bi bili avtni delavci najbrž popolnoma Uigrani. Odslo-vitev več sto unionistov "ne pomeni nič," je grmel In tolkel po mizi Johnson, Sllčno stališče so zavzemali tudi avtni magnat-Je.
Na glavno zahtevo delegacije avtnih delavcev: tovarniške volitve, pri katerih m naj avtni delavci pod vodstvom vladnega delavskega odbora izrečejo za svojo ali kompanijsko unijo, je Johnson odgovoril, da delavski odbor nima te moči bres privoljenja obeh strank. Edino, če bi se obe stranki izrekli za to proceduro, bi delavski odbor lahko odredil volitve.
S to "interpretacijo" je de-lavskl odbor tam, kjer je bU pred Rooaeveltovo odredbo, a ka-' tero mu Je v januarju dal nove moči. Predsednik Je v dotlčnl proklamaciji poveril delavski odbor, da lahko odredi tovarniške volitve kjerkoli in kadarkoli hoče; v slučaju, če bi se delodajalec temu upiral, naj ga Izroči pa Justičnemu departmentu ali pritožbenemu odboru NRA,
Z "odglodanjem" te moči Je Johnson zopet paraliziral delavski odbor in mu vrgel poleno pod noge. Po|K»lnega disreš|>ekta in razpada ga lahko reši le sprejetje Wagnerjevega osnutka o Industrijskih sporih.
8 kompromisom ni bilo rešeno glavno vprašanje: priznanje unije In kolektivne^ pogajanja. Sploh se kompromis izogiba temu vprašanju. Njegova praktična vrednost bo za delavce le toliko, kolikor jih bo protekti-ral pred diskriminacijami, kar pomeni le toliko, kolikor bodo delavci organizirani.
Kompromis Je tipična poteza "novega dcala". Je šahovska igra v boju proti "openšapar-stvu" v eni od najbolj antiunij* skih industrij v Ameriki. H kompromisom so avtni delavci 1« toliko pridobili, da so pri tej šahovski igri dobili prostor. Koliko bodo pri igranju uspešni, bo odvisno pa od njih organizirane sile.
Avtni arbitraža! odbor
Kirhard llvrd za delavce, Nlcho-
Iss K*lly zs msgnste In dr.
I*«» Wolman, nevtralni član
Washington, I). C., 28. m*r-
ca. Včeraj je bil sestavljen avtni arbitražni odbor treh mot, ki ima zadnjo besedo pri reševa-nju s|*>rov med magnat! ta de. lavci v avtomobilski industriji in kateri Je odgovoren le predsedniku Roo*eveltu.
Tlani tega odbora so: llichard Ii y nI iz Pontiacs, Mich , za avine delavce, Nichols* Kelly, odvetnik Chrysler Motor Car kor-porarlj«, zs avine magnate ki dr. l/eo Wolffian, glava delavskega po*veto\aln+ga í si »sira NRA, Je nevtralni (lan.
Odi sir |¿»)de v Detroit, kjer bo takoj zs^el z retavanjem številnih" pritožb. "	__
PKOSVETA
PROS VETA
the waightäloieift •CAÄIM) IM Lamtmua lunfNWi maboons rouroewa jbd*m
tau W »4
tl i» umm ™ I mmii *m ku*m m m m mi mm. fI M uHtrtku;u dtm— I« 0U»
n .M - wu, *» n - M
ff M
iiitirrfrl— r«t«>i	Bftm
i»a MBt Ckkuoi *»4 Cmumdm 94.09 ytr f*'. eeüUw MU CM»« r-M K» iw. •M.lrtai UM M» K»
fwt t(|M«f M	—
44v*riUing r»U» «« Mrlyu «IM Ml t«
MMIM M »M. k*f	■
PR08VETA
M6T-M to. LawMftl.	«!■■■.
MKMBKM OK THE FKliKHATED r
im
Domač drobiž
Novi urudniki doma
Ely, Minn. — Novi odbor tukajšnjega Slovenskega narodnega doma za leto 1934 je sledeči: Jo*. Mavetz, predsednik; Mary Gradiiar, |K>dpredsednica; Anton Poljane, tajnik; Jakob Kun-stelj, zapisnikar; John Otrin, blagajnik. Gospodarski odbor: Fr. Golob, Ignac Fink in Mary Zgonc. Odbor čitalnice: Martin Peča rte, predsednik; Mary Povhe, tajnica iii Mary Benko, knjižničarka.
TavželJ se j« pogodil z JHKJ
KIy, Minn. — Gl. odbor JSKJ in Ivan Ta viel j sta se "poglihu-la", ni pa Ae znano za koliko. Govori se, da je Tavielj dobil tožbo. Sodišče je ovrglo sklepe konvencije in gl. odbora, ki te tičejo Tavžlja in jednota mora vzeti Ta vil ja nazaj za člana in ga odikoditi. Tavielj sam je povedal- nekemu prijatelju, da je dobil svoj«, ni pa povedal, koliko.
Nesreča na ceati
Cleveland. — Jos. Štrukelj, star 17 let, je zadnje dni padel na ulici, pokriti z ledom in se težko pobil na glavi. Odpeljali so ga v bol ii i »nico.
Novi grobovi
Cleveland. — Umrl je Anton Hiinončič, star 20 let in rojen tu. ZapuAča očima, brata, polbrata, polsestro in tri strice.
Presto, Pa. — Tu je umrl Fr. Smolej, doma iz Kranjske gore. Ob času svoje smrti ni bil pri nobenem druitvu, bil pa je svo-ječasno soustanovitelj društva At. 166 8NPJ.
Nov grob v starem kraju
Cleveland. — Mary Gubane je prejela vest iz starega kraja, da je v Sinkovturnu umrla njena mati Marija Marn v staroMti 84 let. V Ameriki sapuAča hčer in dva brata.
Gozdarska stavka v Kanadi
Vi» m oti ver, B. C. — Gozda r-sku stavka v llrltuki Kolumbiji hi« Se vedno Airi. Pričela se je pred Aestimi tedni na nekem o-toku in ne zdaj razširila tudi na celino. Na stavki je okrog 1500 gozdarjev, ki zahtevajo r$3.20 minimalne dnevne plače. Vlada je sugestlrala $2.15 ha dan, pro-pozicija je pa bila pri glasovanju z veliko večino zavriena. Stavko vodi levičarska unija lesnih delavcev in jo (»odpirajo tudi druge unije.
Glasovi iz naselbin
Kan Halve beležk« is raznih krajev
Študent}* okusili razredni boj
New Haven, Conn. — Had i piketiranja in pridrulenja *tav-karjem Kirnchner Foundry Co. so bili trije študentje n fantome universe Yale obsojeni v laiMir, ker je bil so<inik mnenja, da mesto študentov ni v stav-kovnih vrstah, ampak v ksmpu-su. 1'riziv proti obsodbi jo vzela Ameriran Clvtl Lilwrtie* unija. ki pravi, da plketiranje ni noben kriminalni čin niti xa študente.
(lev eland v trmi
( lev» land. O. — ?.u|»an Davit je I'slredil »kopo "VtrifVinJ#H t izdatki In pt»«trdica Je, da so meat ne ulice v tern! pomuM, kei "•paraJo** na elektrikl 2u|»an je tudi naxnanil. da prihodnji ko-rak bo. da m* znita mnstvo tml|. ci i* in i mi lame hram>w za jtokv vlco. Na stotlne nameVrncev Imi <hUU>\ Ijrnih in mesto 1m» |kv tur.tl«» od)«a<lke t utlc k-«mn) on. krat v dv«h mrsecih.
Detroit «k i drobiž
Detroit, Mich. — V avtni Industriji je bilo zadnje čaaa za« poštenih precej delavcev, kljub temu pa je še vedno veliko ljudi brez dela. Uposlenkso bili le Izurjeni delavci, neizurjeni pa tavajo po cestah za delom od tovarne do tovarne. Mnogo jih je gotovo prišlo tudi iz drugih držav, ki so žrtve kapitalističnega zavajanja. Nasedli so oglasom in #daj 140 razočarani.
Sedaj je ugodna prilika, da se avtni delavci organizirajo, ker nam vlada da to pravico. V kri-zi zadnja tri leta smo se lahke mnogo naučili. Zato pa je dolžnost vsakega delavca, da se organizira, da pristopi v unijo. V slogi je mof. Zato pa naprej, da bomo še ta mesec organizirani 100-odstotno. Glavni stan u-nije je na 4010 Woodward.
V detroitskem Timesu sem čl-tal Trockijev članek o ameriških političnih organizacijah. On je mnenja, da ameriške stranke bodo skrahirale, ker nima ljudstvo zaupanje v voditelje. Organizirala se bo ena močna politična organizacija. I)a bi se le rer tako zgodilo. In kdaj se snidt spet kontinentalni kongres, da b! naše organizacije sodelovale in pomagale organizirati eno močne organizacijo, v kateri bi bili industrijski in podeželski delavci Po mojem mnenju ne bosta soei alistična ne komunistična stran-ka prišli na krmilo, bodo pa pri-šle socialne ideje. Stranka naj bi dobila ime "Industrial Far-mer-Labor Party". To pa zato. ker industrijski delavci potrebujejo farmarske moči, farmarski pa industrijske, posebno pri volitvah. Na ta način se bi dale priti do zaželjene točke.
Soc. kluba 114 in 115 priredita veselico z igro v nedeljo, dne 1. aprila. Program bo raznovrsten in bo vseboval govor, pev-ske točke, igro itd. Uprizorjeni bqsta dve enodejnnki, Molekova •'Nova igra" in angleška "The Wedding". Govor bo v angleščini. Predmet: Razlika med Ni-ro In socializmom.
Kluba uljudno vabita vse naše občinstvo, da pride na to prireditev v velikem številu. Vstopnina za program In ples je 40c, samo za ples po 6. uri pa 25c. Prireditev se vrši v SDD na 437 S. Livernois. Za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno z raznimi jedili in pijačami, glavna jed pa bo menda ogrski gulaš. Priče-tek programa ob 3. popoldne. Za ples bo igrala dobra godba.
Dne 6. maja priredi ibor Svoboda opereto "Ciganska nevesta". To bo nekaj posebnega za naše občinstvo.
Na svidenje v nedeljo, dne 1 aprila!	Michael Glad.
Preprečena stavka in naAe prilike
Itetrolt, Mich__Za 21. marca
ob 0. dopoldne je bil napovedan Atrajk vseh avtnih delavcev v Detroitu, Flintu in Pontiacu, i m hI vodstvom unije ADF. Stavka je bila odložena na ape& predsednika Roosevelta. ko je ves a-parat lastnikov avtne industrije nanj pritisnil, naj jih reši sigurne pogube. Roosevelt Jim je storil to uslugo ter takoj obvestil linijske voditelje, naj stavki» odložijo za toliko čaaa. da skliče konferenco zastopnikov oU>h strank. Konferenca se je vršila v Beli hiši ves teden, nakar je bil (»hjavljen rezultat pogajanj. Ol»oji so se trdno driali. kakor govore |M»ročila, končno pa so pristali na koncesije, da lastniki popuste v toliko, da priznajo delavcem unijo, katero ai sami isl»erejo in da ne bodo delali nobenih diskriminacij ali ovir pri organiziranju delavcev. Priznali niso ADF.
Obe sporni stranki ai lastita zmago. Pravita, da sta "zado< voljni" z izidom - pogajanj in predsednikovim posredovanjem. Pristali sta na točko, da bo zadevo v avtni industriji uravnal od-)»or treh. Ta otttx»r sestoji iz ene-ga unijskega repretentanta, e-nega od delodajalcev In enega "nevtralnega'*.
Delavci s«» pri vmuii tem lahko j * pognali, da so magnatje dobro j organi tirani in da jim j« bila vlada tudi v t.»m a lučaju bolj I naklonjena ko delavci m. !.ahko| bi magnate prisilila, da bi pristali na direktno pri r nun je AI4V| kar hi i»moiro<Mlo httm organii!« ranje avtnih delavcev in upo-
stavitev poAtenih razmer v industrijo. Tako pa se bo še naprej pletlo zapostavljanje In mr-cvarjenje delavcev.
Delodajalcem trre predvsem za kompanijske unije. Po teh se jim toži, ako ie morajo biti u-nije, tako da bodo oni Imeli popolno oblaat In kontrolo nad delavci. To je seveda suženjski način unioniziranja delavcev. ADF si je prizadevala, da dobi popolno kontrolo nad avtnimi delavci, da se organizirajo pod njenim okriljem. Predsednik se je opiral na Niro in njeno določbo v točki 7a, ki govori, da imajo delavci pravico do kolektivnega pogajanja pod unijo, ki si jo sami izberejo. In bei ta točka je tista velika nesreča za delavce, ker je švigafrvagarska. Delavce pusti na milost in nemilost delodajalcem, da jih še naprej Šikanirajo in gonijo v svoje kompanijake unije. Nič določnega ni povedano v omenjeni točki. Saj se je pokaralo ie v več »lučajih, da se niso kompanije ozirale na določbe v Niri, ampak so vztrajale, da morajo delavci v kompanijske unije.
Kapitalistični tisk je zagnal velik krik po deželi, da bo mnogo materiala uničenega, ako nastane štrajk v avtni industriji ter da bo vsa dežela vržena v depresijo. Povedali pa niso, da bi bili štrajka krivi v prvi vrsti delodajalci sami, ne delavci, ki le zahtevajo komaj delec svojih pravic. Seveda, od teh listov pač ne moremo pričakovati, da ibodo naklonjeni delavcem. To bi bila nesmiselnost od strani zavednih delavcev.
Vsakdo ve, da ADF ni radikalna organizacija; je skrajno konservativna in nje vodstvo reakcionarno. Toda kljub temu i-majo delavci v njej sedaj odino pribežališče, da se organizirajo, ker je najmočnejša predstavnica ameriških delavcev. In baš delavci si jo lahko osvoje in jo napravijo radikalno. To se ne bo tako hitro zgodilo? edino razmere lahko prisilijo njeno vodstvo, da postane za trohico bolj militantna.
Delavcem v drugih mestih ni znano, kakšne razmere vladajo v avtni industriji. Priganjajo in šikaniranje cvete še vedno. Detroit je še veano skebsko mo-sto. Sedaj pa je prišel čas, da delavci spremene te razmere vsaj v toliko, da bo postalo unij-sko mesto. Skrajni čas je že, da se to zgodi. Zafo pa morajo vsi delavci na noge, da se organizirajo, kajti edino potom močne organizacije bodo lahko izvojc-vali svoje pravice. Sedaj je dana vsaj delna prilika, da gre delavstvo trumoma v delavsko unijo. Poslužite se je I
Član društva &t. 121.
I troka rediti in vzgajati, kajti ti si kriv, da «vi tvoj »in.
Scena v 3. dejanju: Tako, Helena, izdala al me materi, o pa me ne boš še drugim. Ti mi4*eli* pogube, želiš mi smrti, pa pridi smrt, a ti boš umrla z menoj. Helena, moje dete, moje . . . Strel. (Helena se zgrudi na tla.) Kaj pomeni to, moj sin? Ali je "to začetek tvoje izpovedi tvojemu sivemu očetu?
Scena v 4. dejanju: Ti nisi moj sin, ti si, o kaj ai, bodi pro-klet, ti tat moje sreče, mojega poštenja, prokfct, proklet. Pustite, da vidim še enkrat svojega moža. Ni mogoče, gospa Marija, rakev je zabita, zvonovi, pogrebci . . .
Tu so vam predočeni izčrpki drame "Sin", katero uprizori čitalnični in dramatični odsek SI. nar. doma v nedeljo zvečer, dne 1. aprila, v Slov. nar. domu. Vstopnina 35c. Opozarjamo, da se zastor dvigne točno ob 7:30 zvečer. Pridite, ne bo vam žal. Pred 14. leti, ko smo igrali ••Sina", je bila dvorana premajhna. Zato sezite po vstopnicah sedaj, ako želite imeti sedež.
Ob zaključku tega poročila smo prejeli veselo vest/ da ' bo prisostvoval naši uprizoritvi tudi dramatični ansabel "Slavca" iz Detroita, Mich., kakor tudi cle-velandski igralci raznih dramatičnih društev in odaekov.
—X.
na oder U Adamič in dbčinstvo ga je toplo pozdravilo z velikim aplavzom. Nato se je pisatelj Adamič zahvalil v lepi sloven*-JHni pevcem {na tamburaše je žal pozabil). Naprej je pa govoril le v angleščini, kar vsem ni bik) povolji in v zadnjih klopeh se je vzdignil neki Hrvat in je protestiral, rekoč, naj govori po hrvatsko, ne angleško. S tam sem se strinjal tu4i jaz. Ozrl sem se po občinstvu in le malo sem zapazil ljudi, da bi bili pod 26. letom. Večinoma so bili z brcati priseljenci. Ce bi govoril hrvatski ali slovenski, sem prepričan, bi ga večina ljudstva bolj razumela. Ce se nI dalo temu pomagati, ne vem. Po končanem piedavanju je apeliral na občinstvo, naj stavijo vprašanje In or je na vsa točno in jedrnato od-govorjal, daslravno so mu nekateri (večinoma Hrvatje) zastavljali bolj puhla in brezpomembna vprašanja. V tem so ae najbolj odlikovali komunisti. ,Pisa telj Adamič je predaval le o svojih vtisih o Jugoslaviji.
Michael Lenarčič (31).
Drama "Sin" v Ix>rainu l.orain, O. — Scena v 1. dejanju. Sosed Slak; Kaj nameravate za nocoj? Prijatelj Slenens, praznovali bomo zaroko moje hčerke Tilke z dr. Trdinom. Veruj ml, prijatelj, da se neizmerno veselim nocojšnjega dogodka, samo želel bi, da bi tudi moj starejši sin Ciril bil navzoč, in kupa moje sreče bi bila popolna toda njega ne bo; izginil je v svet ter te pet dolgih let nismo čull nič o njem.
Scena v 2. dejanju: Ako ne ljubiš mene. Ciril, ljubi vsaj o-troka, kateremu si oče, prosi He-lena. Ne vem, zakaj ga ne ljubim, toda duša mi je tako mrtva do tebe In do njega In strpe-ti nisem mogel v vajini bližini — Dobro, Ciril, ako je tako, po tem mi |>a daj denar; sedaj ima* dosti dvnarja, da bom mogla o-
Vabilo na shod
Arma, Kan«. — Kot drugod, tako tudi pri nas vlada mrtvilo v vseh ozirih. Delavstvo je v negotovosti, ker ne ve kaj mu prinese jutrišnji dan. Kaj je najpotrebnejše ir*,najnujnejše za delavstvo, boste Čuli, ako pridite na važen shod, katerega sklicuje socialistična stranka v pon-deljek, 2. aprila, zvečer v Plttsburghu, v City Hall ali sod-nijskem poslopju.
Glavni govornik bo sodr. Roy Burt iz Chicaga, ki je izvrsten govornik. Ker imamo zelo redko priliko čuti v resnici dobrega delavskega govornika, nikar je ne zamudite. Pričetek ob sedmi uri zvečer.
Nič ne pride samo od sebe (razen mizerije) in tudi "new deal" bo za nas vreden le toliko, kolikor zanimanja in borbe bomo pokazali za svoje interese.
A. Sular (484).
O Adamičevem predavanju Sharon, Pa. — Na 24. marca je predaval pisatelj L, Adamič v Hrvatskem domu na Farrellu^ Pa. Precej prostorna dvorana je bila natrpana občinstva.
Pred govorom je sviralo hrvatsko tamburaško društvo "Bratstvo", ki sestoji iz samih mladih dečkov; poučuje jih naš rojak Pavel Pirman, ki je obenem tudi izdelovalec tamburic. Mladi fantje že prilično dobro zasvirajo. Nato je zapelo par lepih pesmi Slovensko pevsko društvo ,4SIavec", ki se je pod novim pevovodjo Delačemanom precej izpopolnil; manjka mu le še par dobrih basistov in tudi dober tenor ne bi škodil.
Priporočam vsem onim, ki i-majo veselje do petja in grla za to, da pristopijo k /pevskemu društvu "Slavec". Vsi ostali, ki nismo pevci, se pa zavzemimo da bomo naše pevce gmotno in moralno podpirali, kajti vsaka kulturna ustanova je zvezana tudi z neogibnimi stroški. Treba je plačevati učitelja, note in druge priprave. Sedaj se pripravlja naše pevsko društvo "Slavec" na velik in bogat koncert. (Datum bo pravočasno objavljen). Pevsko društvo Slavec je v ponos, celi naselbini. Podpirajmo ga vsi!
Kam sem |>a zaAel?! Ko je, kot zgoraj rečeno, pevsko društvo "Slave*" odpelo, Je stopil
'	J hfitm
Sladkorna refinerija na Kubi. ki je Mla štiri dni % rokah de »avrev. Sele vojaške čete *» Jih pVepodile.
Glede naseljevanja na farme
Forest City, Pa. — Poročalo se je v več listih, da se je mudil naš pisatelj Louis Adamič v Wa-shingtonu, D. C. Povabljen je bil na posvetovanje o vprašanju, s čim bi vlada bolj uspešno pomagala prizadetim, ki so brez moči in bi si radi pomagali kam drugam.
Načrt glede naseljeyanja na farme je dober, posebno za Slovence in Hrvate, ki smo že od mladih nog navajeni kmetijske ga dela. Prišli smo večinoma vsi s kmetov in smo se tu prijeli dela v rovih in tovarnah, nekateri izučeni rokodelci so pa nadaljevali svojo obrt. _ Glede farm. Nekateri bi se radi naselili na velike farme drugi zopet na male. Moje mnenje je slično mnenju pisatelja Louis Adamiča, da bi bilo boljše če se bi naselili na štiri do šest akrov zemlje v bližini mest, kjer so tovarne ali pa v bližini rovov Tako bi imeli priliko dobiti delo tu ali tam in žena naj bi skrbela za dom. Prilika je tudi za one, ki so izučeni rokodelci, kakor n. pr. kovači, zidarji, mizarji itd. Zaslužili si bi za potrebne stvari dovolj, da bi se pošte no preživeli in bi jim ne bilo tre ba garati kot morajo sedaj v rovih in tovarnah. Na štirih akrih zemlje bi si lahko napravil malo kokšjerejo, tudi bi lahko redil nekaj prašičev, nekaj za dom nekaj za trg. Nekatere vesel čebelarstvo, nekatere k&k6šjere-ja. Ako bi bila prilika, bi si tu di nabavil kravo in vzel v najem pašnik, ako bi bilo pripravno. Nadalje bi bilo tudi pripravno, ako ni v bližini nobene gasolinske postaje, bi si tudi lahko postavi to. S časoma bi si vse pripravi in življenje bi bilo jako lepo. Poglavitna stvarja pa je voda, brez te ni mogoče.
Pred kakimi šestimi tedni se je tu mudil rojak F. Petaus iz Little Fallsa, N. Y. Govorila sva o vsakovrstnih stvareh. Pogovor je tudi nanesel na to, da ka ko bi se dalo urediti ali napravi ti iz slabega, zapuščenega kraja dober kraj ali lep vrt. Na primer, kjer je močvirnato ali v krajih, kje^ je kamenito in se da izrabiti za lep vrt. Kamenje bi rabil za zidano ograjo okoli doma. Dela bi bilo dovolj. Pregovor pravi, da brez muje se čevelj ne obuje. Kakor sem raz-videl, tudi Petausa to veseli. Rekel je, čemu ne dobim kje kaj primernega. Odgovoril sem, da nimam kapitala, brez katerega se ne da nič narediti. Bomo poskusili naAo srečo, ako bo drŽava kaj ukrenila.
Farme. Nekatere veselijo velike farme, ali na teh je delo in tudi trpljenje. Treba je delavca (farm hand) In delavca je treba plačati. Kdor ima veliko In odraščeno družino, potem bi šlo Po mojem mnenju bi bilo lepše življenje na Štirih akrih ali šestih kakor pa na "pravih" farmah. • Dovolj bi pridelal zase in lahko bi redil prašiče, kokoši ! zajce. Zena naj bi skrbela za dom, mož naj bi delal kje v pri-Hčnem kraju, po delu naj bi pomagal doma. Strinjam ae z A-damičevo sugestijo: štiri akre zemlje.	/
Naj pripomnim k temu. ako bi I vlada dala zemljo in drugo, kar j je, je std | se tiee male farme, da bi vlada' «tem kak dala nekakšen pogoj, kakor na'Vine pri < primer "petletko". Ako bi bP stala je t I delavec nastanjen pet let na far- gih spor
Četrtek, 29. um
mi in bi pok^zauTj da ai hoče Potna^fj
za farmo in družino , J vlada dala njemu dJM "tjo ¿ez pet let. g ¿T* večje veselje, ker bi vM da bo njemu enkrat da gre njemu v koh3 katere ne bi veselilo 3 bi delali po vladnih pol imeli druge prilike. sU si Slovenci in Hrvatje <J danes pa ne morejo ni]3 di krize. To je moje ¿1 de four-acre-iarmi Ufl bodo tudi drugi prišli j svojimi idejami.
Felix Kozina
Jeklarski delavci kopico obljub
Relifni
administrator I
njih «tanje v Weirl
"naglo" prosekucijodi
šlo počasi
Washington. — (FP), gacija delavcev Weirt« kompanije in drugih fili; tional Steel korporacijej nein tednu iz Washinrt nesla kopico novih oblji^ temi je taidi obljuba pri« ga direktorja NRA \h\ bo jeklarski družbi viel vega orla. Ker imajo "m lerji" menda v delu nove) to ne bo prevelika izgul Dosti večjega pomena obljuba justičnega depu o "nagli pro8ekuciji" dri di kršenja točke 7a indui ga zakona. Justični tajni mings je pojasnil, da bo gla" prosekucija vrela "i nov ali več mesecev", ku visno po 10. aprilu od "i cije" družbe in pa od r« nja zveznega sodišča v % tonu, Del. Do 10. upril družba vložiti ugovor pri ciji justičnega depart» injunkcijo, nakar se bo "naglo prosekucija.''
Za jeklarske delavce i tonu, W. Va., je največ obljuba zveznega relifn ministratorja Hopkins», lje v to mesto človeka, 4 če položaj jeklarskih d ki so bili odslovljeni r» skega pripadništva. Tel krog 600.
Deputacija je Hopkini dala, da ti delavci ne dob pa malo več ko nič pod mestnih oblasti, čeprav i noma naYobu. Mnogi iiw bah in starih tovorniSki nih, ker so bili izgnani t vanj. Mnoge družine dob« masla na teden brei ki ge stvari. Kako mestni dele zvezno podporo, bo | te preiskave.
London zavzel mesto r Dunaja
London. — Končno «ti sov je pokazalo, da je d stranka dobila pri zada činskih volitvah večino nad vsemi ostalimi »tri Laboriti so dobili 2804 sov, konservativci 224,2 beralci 18,335, komunii in levičarski socialisti 1 Ce bi delavstvo imel eno listo, bi bila zmaf« ja. Komunisti so kon* cem indirektno pripon» zmage v dveh diatriktih. prejeli več glasov kak« znašala torijska večina a didati delavske stranke, ni zbornici im|jo glasov večine, če bi bilo stvo enotno, bi imeli pt 2 datov veČine.
Newyorfka poMJ« "1
New York. -ipektor L. J. Valentine / dil policijsko postopanj* z nekim shodom*v »» predelu proti linfrr»kij| znanem procesu proti ikim žrtvam ns jugu. r" razbila shod s plinaJcjmi mi in količki. Inšpektor i svojem poročilu. <ia ni * nega povoda za ''rut*®? panje policije. Kotj* nemire sam» povin**-
Antiunijska Mera*s-I
New York.-!**** J son železnica, a' J4 t*^ zdrobila vit unu«'^^ ničarski stavki in ti upeljala po*"" stem za vse vlak'1
r ve »stal
l UBU«
n
r
Vesti iz Jugoslavije
- »
(Ilrinia poroäls «» Jüf«slaTÍJ«.>

,H)IX>ŽAJU
JiiOOßUVUE
L*«*
«rrfi?«
il0 tudi notranji mi-
?jSJe tudi. VT
o mižalo izdatke. Sfi^o 223 orožnikov, 'Senikov in voja-^i je bilo 18,210 orož-^ 17 977 "Politični
r IftOS P* lli'''' * J
^ V državi, je tako zadovo-l¿ bi bilo mogoče reducira-"večje število orožmkov «I notranji minister. Zal, kujemo mnogo orožnikov Senje južnih mej. preko ih nam sosedje pošiljajo a-itorje in anarhiste.	'
jogo pazimo tudi na to, da -»jo poHcijski organi in u-[i prijazno nasproti ljudem, wr bomo ustvarili prijet-o atmosfero.
ukonodajnem pogledu smo B mnogo zakonov, ki pome-napredfk. Dobili smo na
*	zakon o občinskih volit-ki določa javno glasovanje, ¡olikor imam poročil, je bil 0 od občinstva sprejet z veni. Dobili smo tudi zakon o ievanju in zborovanjih, M p določa, katera društva
0	biti ustanovljena.- Poseb-[eljajo te določbe za politič-Itranke. Ustanavljati je domo le take stranke, ki imajo ojramu državno in narodno itvo ter niso v nasprotju z ii sedanje državne politike, inovljoni sta bili doslej le ptranki. Jugoslovanska načina stranka, ki je dal zanjo dbudo prejšnji vladni pred-ik general Zivkovič, in Ju-rvanska narodna stranka, »jajo pa tudi že pogoji, da fcmo ustanovitev Jugoslo-kf socialno - demokratske ike. ki je pri pristojnih o-<h že vložila svojo prijavo
1	bodo oblasti najbrže že v tem dovolile.
liciji je uspelo iztakniti v večjih mestih močne ko-itične organizacije, ki so t proti režimu, tako v Ljub-, Zagrebu, Šibeniku, Saraje-Jelgradu, Skoplju, Cetinju Odkrili pa smo jih tudi v itrij.skih centrih. Vsi sode-ine nahajajo v zaporih. Taño njih akcijo zatrli in no-država ni tako varna pred ■atno propagando kakor na-Niši policiji je uspelo tudi iti zaroto zagrebškega tero-nega društva "Kralj Orao", «dej je prešlo v akcijo. Navali so izvršiti več atenta-1» visoke predstavnike dr-
*#«» truda je zahtevala ak-proti bolgarskim komitom, zmerom vpadajo čez mejo ^ ozemlje, da izvršujejo a-llt' "a ljudi in železnice in i objekte. V zadnjem letu "«ah 28krat vdreti čez mejo la !(' tnkrat jim je uspe-^ !)ri>ti njim je zahteval Jt človeških žrtev. dl ^ neverni in zapadni m"rajo biti policijske obla-Previdne. Tamkaj vtiho-
v državo peklenske m revolucionarne letake
*	-«Watistifne akcije lan-" irts so propadi«, krivce pa ^ ali konfinirali. •««•ti naših policijskih o-' ln or¡finov gre zahvala.
v Jugoslaviji tako mir-Z,1JV k*k'>r V redko ka-
niz'. ,Vi' k ilVftjal
*tri»»rji proti zakonom. -
t J' ' l>rwl čaaom nov ki predpisuje no-
; "m je bilo treba
», t'rk /a 25 [mr' ik>k,*j
h« une taksirati k
ko škodo pa bodo qtrpele privatne tiskarne, ker ne bodo smele poslej tiskati nobenih računov. Tiskanje teh računov-tiskovin je bil doslej eden glavnih virov dohodkov zanje. Zdaj bodo vse to delo prevzele državne tiskarne. Tiskarne so imele zmerom mnogo dela za državo, zdaj pa se državne tiskarne širijo in hočejo prevzeti vse delo za državo. Zato tiskarska podjetja hirajo in nimajo naročil, odpuščajo delavce, ustavljajo stroje in
—	pošiljajo v Belgrad deputaci-je. Prav te dni je bila v Belgra-du večja delegacija tiskarskih podjetij in tiskarskih delavcev ki je intervenirala pri finanč-nejn ministru in drugih predstavnikih vlade, razlagajoč jim kakšen udarec je novi taksni zakon za tiskarsko industrijo. V Belgradu so deputacijo poslušali nakar so delegati odšli v svoje domače kraje.
Spet vpad z bolgarske strani
—	Pred nekaj dnevi so spet štiri osebe zvečer prestopile našo mejo z bolgarske strani v bosilj-grajski okolici. Ko so jih ugledali jugoslovanski graničarji, so jih pozvali, naj obstoje. Neznanci pa so začeli bežati nazaj proti meji, naši graničarji so začeli streljati za njimi, streljali so tudi oni. Dva bolgarska komita sta obležala mrtva na naši strani, ostala pa sta pobegnila na Bolgarsko. Jugoslovanska-bolgarska komisija je ugotovila, da sta u-bita bolgarska državljana iz obmejne vasi Džintrovci. Pri njiju so našli revolverje in puške.
. Umrli so: pri Sv. Marjeti niže Ptuja 55-letni šolski upravitelj Ignac CokI, v Celju (Zavodna) zadet od kapi 37-letni trgovec Franc Košič, v celjski bolnišnici 45-letni dninar Leopold Wein-zerl z Brega pri Polzeli, v Konjicah okoliška županja Marija Končeva, v ljubljanski hiralnici 90-letna vdova Antonija Boltau-zarjeva, v Kamniku 57-letni Franc Krek, v Ljubljani 81-let-na Ivana Schottova in Ivana Klarerjeva, v Drakoncih 98-letna Terezija Košarjeva.
Samomor. — V Mariboru je v samomorilnem namenu izpila večjo količino octove kisline komaj 16 let stara Marjeta Guf-leitnerjeva. Nezavestno so pripeljali v bolnišnico, kjer pa je umrla.
Otroka ubilo. — Dne 7. marca se je zgodila v Celju za kresfjo huda nesreča. Tamkaj so se i-grali otroci okrog trüge za gramoz. Truga je stala pokonci, nenadoma pa jo je nekdo od otrok pravrnil ter je padla na 3-letne-ga Tončka Bergleza, sinčka Čevljarja iz Prešernove ulice. Truga mu je strla lobanjo ter zlomila desnico. Bil je takoj mrtev.
Se en poizkušen samomor. — Na Igu si je 5. t. m. prerezal z britvijo vrat 61-letni Jernej Ur-šič. Preden je izkrvavel, so ga našli ljudje ter prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer ga upajo Ozdraviti.
Pod vlak je padel. — V Domžalah stanuje carinski uradnik Franc Fugger, doma iz St. Jakoba v Rožu na Koroškem. V Domžalah je bil starešina finančne kontrole, potem ,pa je bil premeščen na ljubljansko cari-narico, kamor pa se je vsak dan vozil z vlakom na delo. Tudi o-poldne se je vračal z vlakom domov na kosilo in po kosilu spet nazaj v Ljubljano. Ko je 6. t m. po kosilu hotel na vlak, da se odpelje na popoldanxko delo v Ljubljano, je vlak nekoliko zakasnil. Naglo se je pogpal za vlakom, ki je že peljal iz postaje, dohitel zadnji vagon ter se
pognal na stopnice. Tedaj pa mu je spodrsnilo in je padel naravnost pod kolo, ki mu je šlo čez obe noge. Hudo ranjenega in močno krvavečega so odpeljali f reševalnim avtom v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga takoj o-perirali. Njegovo stanje je nevarno. Ima ženo in več otrok, star je 52 let.
Nacionalistom je hudo. — Pri volitvah zastopnikov druge rudarske skupine (obratnih zaupnikov) so v vseh premogovnih revirjih zmagali z veliko večino socialisti, propadli pa nacio-nalci, ki so skušali na vse načine priti do zmage. Pri volitvah v Delavsko zbornico so dobili na-cionalci v Trbovljah veliko večino, v katero pa niti sami ne verjamejo in je dognano, kako sc umetno prišli do te večine. Pri občinskih volitvah so propadli, in zdaj še pri obratnih zaupnikih — pa jih je postalo sram in so se proti zadnjim volitvam pritožili. In res je rudarsko glavarstvo razveljavilo volitve na trboveljskem zunanjem obratu in v Zagorju. V Zagorju so pri volitvah vtihotapili nekateri ne-žigosane glasovnice, in sklicujoč se na to nepravilnost, je rudarsko glavarstvo volitve razveljavilo. Volili bodo znova. Mogoče so si izmislili nacionalci kakšno novo nakano, da bi prišli dc zmage ali vsaj do "lepšega poraza".
Vlom na Vrhniki — 40,000 Din
V	noči na 7. marca so neznani vlomilci vdrli v pisarno lesne trgovine Josipa Kunstlja na Vrhniki, vlomili v železno bla gajno ter odnesli iz nje 30,000 Din v našem denarju, ter okoli 2000 lir in nekaj avstrijskih šilingov. Vlom se je izvršil po polnoči. Zjutraj so našle služkinje odprta glavna vrata, pisar-no pa v neredu. Takoj so tudi 0-pazile vdrto blagajno.
V	sobi, kjer delata korespon-dent in knjigovodja, je "bilo okno odprto, čez okno in ograjo pa je bila položena debela deska, da bi-v nevarnosti vlomilci lahke zbežali po deski na cesto. Nemo goče je, da bi vse delo opravil en sam vlomilec, bila sta najmanj dva na delu. V pisarni sta s svinjsko novo raztrgala dvojno steno železne blagajne ter po. brala iz nje vso gotovino.
Detektivi so pregledali pisarno natanko, a niso našli nikakih sledov za storilci, ki so najbrže delali vse v gumijastih rokavicah, da ne bi pustili za sabo od-tiske svojih rok.
Gre torej za mojstre in policija jih bo težko izsledila.
Vzroki potresov
Nova teorija o nastanku potresov. — Možnost napovedi potresnih katastrof
Ameriški astronom prof. Brown je poročal te dni o svojem senzacionalnem odkritju, da se zemlja ne vrti enakomerno okrog svoje osi. Z dolgimi opazovanji je dognal, da »e vrti v nekih časih s pospešeno brzino, v drugih časih pa počasneje. Končnega vzroka temu pojavu še ni našel, pač pa je neposredni vzrok v tem, da se zemeljski premer spreminja, t. j. da postaja večji ali manjši. Ce postane manjši, se vrti zemlja hitreje, če postane večji, pa počasneje.
Seveda so vse te razlike v velikosti premera in v brzini zelo majhne in je bilo treba res natančnega, sistematičnega opazovanja, da jih je Brown odkril. Vendar pa utegnejo biti zelo važne, ne toliko z ozirom* na meritev čana, ki ji je podlaga baš zemeljska rotacija, kolikor z ozirom na napovedi — potresov. Prof. Brown namreč o|M>zarja
Umetno življenje
Problem praspočetja.--Razmer-
je med živo in neživo pri rod o
Srce iz živega srebra ■
Na Dunaju je imel znani biolog prof. dr. Scheminzky predavanje, v katerem je govoril c možnosti "izdelovanja" umetnega življenja.
Problem tega izdelovanja se krije s problemom, kako Življenje sploh nastaja.. Prav do novejšega časa se je ohranilo staro naziranje, da nastaja samo od sebe. Ker je bilo znano, da na zemlji življenje ne biva od vselej, sta se razvila iz neštevilnih naziranj o tem vprašanju dva problemska kompleksa. Del biologov je zastopal mnenje, da sc se prve klice življenja naselile na »emlji od zunaj in dejansko poznamo mikroorganizme, ki so sposobni vzdržati grozoviti mrez brezzračnost in močno sončno ža-renje vesoljnega ' prostora. So tudi tako lahki, da bi jih svetlobni tlak prav lahko prenašal od svetovnega telesa do drugega svetovnega telesa. Toda s tem da preložimo nastanek življenja na drugo nebesno telo, problema nismo zadovoljivo rešili. Zato se nagiba druga skupina učenjakov k naziranju, da so prve prastu-nice samo zadnji Člen razvoja od anorganske k organski substanci, torej mora biti že v anorganski substanci podlaga za razvoj k živemu.
Dejansko je eksperimentalno raziskovanje odkrilo polno stikalnih točk med "živo" in "neživo" naravo in v laboratoriju je iz neživih snovi sestavljalo takšne, ki so še pred kratkim nastajale kot organske samo v naravi.. Emil Fischer je n. pr. umetno sestavil snov, ki je beljakovini že zelo slična, tako slična, da lahko zamenja naravno beljakovino kot hrana. Ne glede na to pa je zna-nost eksperimentalno dokazala neko veliko, notranjo sorodnost med živimi in neživimi snovmi.
Z neživimi snovmi je lahko po snemala oblike živih snovi popol noma, ustvarila je umetno mikroskopsko strukturo organizmov, a obenem je lahko proizvajala tudi živo gibanje in dihalne procese z anorganskimi substan cami. Predavatelj je p. pr. v filmu pokazal skoraj neverjeten, senzacionalen poskus, kako prične živosrebrna kapljica, ki se je v določenih okoliščinah dotaknemo z jekleno iglo, utripati in dobi med tem utripanjem celo prav vidno obliko srca. Drugi filmi so pokazali, kako se koščki kafre v vodi premikajo na popolnoma isti način kakor mikrobi v kaplji vode in kako posne-0ia kaplja živega srebra v kro-movi ali solitrni kislini za življenje karakteristične gibe Stanič, ki jih imenujemo umebidni gibi. Biolog, ki bi mu pokazal takšen film in bi mu ne povedal za kaj gre, bi nikoli ne dvomil, da ima tu opravek z živo substanco. Kaplje tuše v sladki vodi dobivajo oblike, ki so lastne
na to, da nastanejo pri vsaki spremembi zemeljskega obsega napetosti v «emeljski skorji, ki morajo povzročati |>otrei»e. ftlo bi sedaj samo za to. da bi mogli odkriti kakšno zakonitost'v spremembah obsega, pa bi lahko napovedovali potrese približno tako točno kakor sončne in lunine mrke. To bi spet preprečilo mnogo nesreče In škode, ki ju povzročajo potresi med ljudmi in njihovim imetjem.
' Tako pravi domneva prof. Browna. Da-li je upravičena, to je vprašanje, ki ga morajo reAiti drugi učenjaki. Na v»ak način pa bo steklo še mnogo vode v morje, preden utegnejo iz računati periode, v katerih si potresi sledijo.
samo sladkovodnim bitjem, v slani vodi pa posnemajo spet o-blike alanovodnih organizmov.
Nešteto taksnih podobnosti je odkrila novodobna znanost in vse to vodi nujno do zaključi^, d« med živo in netivo naravo ni temeljnih razlik, da je vse podvrženo istim naravnim zakonom S tega stališča, je dejal prof Scheminlki ob koncu svojega predavanja, pa nikakor ni m mo-goče, da bi inanosti ne uspelo iz delovanje živih stvorov v laboratoriju.
Potopahi moljRoiti
Zgodba nastanka našega sončnega sistema
Dogodki ms «io
Zadnji dve leti se pojavlja povsod in od vseh strani naval reakcije. Reakcija si je že pridobila nekaj pozicij in zdi se, kakor da bi se uveljavljale srednje veške metode močne pesti negle-de na napredek razvoja in kulturo človeštva. Enako kakor so v srednjem veku roparski vitezi t*j!i absolutni gospodarji nad iiv ljenjem in smrtjo ljudi in ie prej razni "patriarhi", zahtevajo potomci teh vitezov in njih oprod« klerikalisem staro dobo, v kateri so gospodovali ob bogati misi nad tlačani in sužnji. Nič pravic ljudem, samo "voditelji" naj od ločajol To je bil takrat princip in ta princip hočejo uveljaviti tudi danes.
Demokracija in delavstvo t* ga principa ne moreta prianava-ti, ker ni moralen, Če je človek enak človeku, če imajo ljudje svobodno voljo, svoje misli, svoje ideje in če hočejo enakoprav» nost pravico za vse. In kak( premeteno je starokopitna družba izrabila — socialno krizo.
Rekla je, ker ni hotela v par lamentih pristati na delavske socialne in'politične zahteve, da j< demokracija odrekla. Toda demokracija ni odrekla, marvoč meA čansko-kapitalistični krogi «4 pričeli sabotirati parlamentarizem, da ni mogel sklepati o de lavsklh zahtevah. Cek> mednarodni kapital Je diktiral Angliji Nemčiji, Avstriji in «e druglir državam, da morajo črtati soci alnopolitične kredite ter sabotl ratl parlamentarizem, če n« K" drugače.
To so dejstva. Ta dejstva do-kazujejo, da reakcija v intenci jah mednarodnega kapitalizma kateri se pridružujejo aristokra cija, oligarhija {n klerlkalizen v nad I, da jim reakfHja prinest zopet sloves in moč srednjog« veka.
Ta grozoviti pojav Je sicer nenormalen, dasi se zgodovina v izpremenjenih oblikah ponavlja Toda kakor se poizkusi reakcije ponavljajo, tako beleži tudi raz voj napredek.
Reakcija v današnjih kulturnih razmerah more Imeti le začasen pomen ter more delavstvu samo služIti kot bodrilo, da a* le trdneje, zvesteje oklene svojega gibanja.
Ce se danes bori delavstvo v defenzivi, to ni nič drugega ka kor dokaz, da je nasprotnik le močan, toda nikjer ni zapisano; da bi tudi delavsko gibanje ne postalo močnejši» in dovolj močno.
Nismo več daleč oni dobi, kr reakcija v današnjem zmislu sploh ne bo več mogoča. Preveč vitalni so naši Interesi In preveč Je dogospodsrlla družba.—J). P
|Prof. Shapley, znameniti a* meriški astronom in vodja Har-vardske zvezdarne, je imel predavanje, v katerem je zastopal stališče, da naš sončni sistem ni lase zaključena celota, temveč del velike obsežnejše tvorbe. Po njegovem pripadajo temu sistemu brezpogojno obe Magelhae-sovi in Andromedova praniegla, poleg tega še najmanj dve ali tri druge spiralne pramegle, taco da sestoji naše večje kozmič-no svetovje iz šest ali sodem manjših enot.
Obe Magelhaesovi pramegli — me sta prejeli po slavnem bro-darju, ki je kot prvi obplul zemeljsko kroglo — sta na široko raztegnjeni svetli lisi, ki sta vidni le na nebu južne polute. Več-a izmed obeh lis meri po astronomskih meritvah nič manj nogo 20 milijonov svetlobnih let in sestoji iz tisočev in tisočev sonc, ki jih medsebojno vežejo ogromne plinoste mase. Tudi manjša Magelhaesova praniegla kaže podobno strukturo. Premnoge izmed njiju «vezd imajo tisočkrat večjo iarilno moč od našega sonca, v ostalem pa sta obe •'megli od nas oddaljeni o-kroglo 90,000 svetlobnih lot.
Prof, Shapley meni, da sta bili obe pramegli pred več mili* ioni let razmeroma majhni spiralni pramegli, ki sta se pote-pali skozi vesoljstvo in nista bili t našim svetovnim sistemom v nobeni zvezi. Gibali sta se z ogromno brzino 200 km na sekundo skozi prostornino ln sta ms tako "polagoma" približevali našemu sistemu, dokler nista stopili vanj, da ga bogve kdaj na drugi 'strani spet ustavita. Na poti skozi naš sistem, ki Je trajala kakšen milijon lot, sta izgubili svojo dotedanjo tipično spiralno strukturo.
Tudi naš sistem je v ostalem pri tem spremenil svojo zgradbo, kajti na Rimski cesti je še danes opaziti, da je bila nekoč tipična spiralna pramegla. Zanimivo je, da se Magelhaesovi pramegli glbljeta danes z večjo brzino nego nekoč, namreč s brzino 290 do 320 km na sekundo.
Kako iivo brezposelni?
Brezposelnost paralizlra žlvlje-. nje/—< Zulo* t na usoda der p glede Izobrazbe In prehrane
2000 aeroplamUtih delavcev za stavkalo
Buffalo, N. V. — Več ko '¿m delavcev, . upoalenlh pri Curti* Airplane k or porečij I, kjer izde lujejo letala, je te dni zastav, kalo za višjo mezdo.
Najxaii*«l)fv*)fe du»»«» dvUvsk« vrati bo v dnrvniku	Ali Jih
It lat« «aak dan?
IT«'
cene na Jie. ale zu oseb» o ko-
»met in
'ke tarjfe naj-temi novimi
1'lavii za
i*»o rudo v Oni baz u v soviet*. Ku-iJI, ki - prekali svojo	k.oto ♦ produkciji rlefcn druge petletke.
V češkoslovaškem Socialnem zavodu sta Imela te dni zanimivi predavanji o vprašanju brezposelnosti drča. Nečasova ln ml* nlsterlalnl svetnik rlr. Kollar.
Nečasova Je med drugim izvajala, da so splošna nazlranja o revolt!rajoči vlogi brezposelnosti povsem napačna. Znanstvena opazovanja kažejo, da brezposelnost Življenje paralizi* ra. To se ne dogaja samo v družini, tefnveč v Javnem življenju sploh. Višja kulturna stopnja m« umika primltivnejšl stopnji medsebojnega sovraštva, ki se kaže n. pr. 4 naraščanju števila anonimnih pisem, Ljudje zapadejo dolgovom, v- nekih primerih obupu, v drugih apatijj. Brez objektivnega proučevanja brezposelnega življenj s, Je dejala predavateljica na koncu, nI mogoče ustvariti primerne zaščit« proti brezposelnosti, prav tako ni mogoč« ločiti brezposelnih od" parasitnih pojavov v družbi.
Dr. Kollar ms Je bavtl bolj z učinki brezposelnosti na družinsko življenje. Sprva ni opazovati kvarnih vplivov tega pojava z ozirom na pravilno prehrano, ker se ljudje omejujejo ImjIJ v izdatkih za užitke, ki niso nujno potrebni (pivo, drsge ledi, pro-hod od dražje rne*rie%r«ni' k rsstJinuki iM > Mm pa «e začnejo javljali motnje v prehranjevalnem ravnotežju, ki zade-. vajo zlasti otroke, V konkurenci raznih potreb stopa v ozadju nsjprvo potreba |mi obleki, toda. Izdatki za «tanovanje in kurjavo ar n«* morejo doNtl oiMjitl. Tudi k uit urn«' pot relit *r prične* Jo omalovaževali, amanjšajo se posebno Izdatki tt Izobraževanje of rok. za čs*Opl«e< društva, ka-Ji nje itd. V časih brezposelnosti -e Je vedno izksZsl vi-likl pomori malega gospodarstva »11 la*tn«» hiš«. ,
FV00X*srzi
I
Dala mu je vilice, katerih en rogelj je bil nekoliko krajfti. Rihard je sedel za mizo, brez glave, in rezal kruh v podolfnih minah.
Saj to ho »pet Hamo sanje. Tega ne prenesem. Prebuditi «e moram. Prebuditi! Moram; z ohromelimi močmi ae je ječe izvila iz zategnjenih, debelih gumijastih apon, pohitel» z dvema korakoma k pismu, pretrgala ovoj in od razburjenja in silne bojazni ni mogl» brati.
Ležala je Ae zmerom na divanu, globoko v snu, z obema rokama od bradi. Rihard je sedel za mizo, brez glave, ivečll, se ljubeznivo smehljal, gledal in rekel: "Nič za to. Saj razumem vse. Saj sploh ni1 moglo biti drugače.
Zaspi Ae malo."
Čudovit mir Je legel vanjo. Sanjala je, da se spet pogreza v spanje; v spanju je čutila Milno blaženost spanja.
Sele ko je padlo pismo na tla, so se končale sanje, ¿f so se bile začele ob pismonoAevem dotiku jfce ni naste zaklopke pred desetinko se-kundeW ki «o v njeni zavesti spanja trajale
cele ure.'	t
Ob Aumu je planila kviAku iz sanj in spanja, sliAala Ae, kako ropoče pismonoAa s podkovanimi čevlji po stopnicah navzdol, in se pri tej priči spomnila, da je sanjala, kako je prejela pismo od Rlharda.
Srce J« obstalo. Mislila je, da Ae sanja, dvignila je ¥ silni bojazni obe roke k vratu. Tam na tleh je ležalo pismo.
•Pismo je imelo holandake znamke, bilo je počečkano z rdečim svinčnikom in mnogimi cenzurnimi pečati in močno dišalo po karbolu. Bilo je odprto.
Že nekoč pred svojo poroko je Ana sanjala, da je od svoje matere, ki je živela v hiralnici in ki po več let nI pisala, prejela pismo, ki je potem res ležalo v zabojčku.
Najprej jo je zamikalo, da bi pismo neprestano sežgala. Od strahu brez volje je Ala k plinskemu gorilniku.
"Draga Ana, jaz za zdaj sploh ne vem, ali sem prav za prav v angleAkem ujetništvu ali v japonskem. Na neki ladji sem. Tu tičimo med premogom in se kajpada znojimo. Prav včeraj je neka druga ladja naletela na mino, sam? dvakrat je na moč počilo in vsa ladja je Ala po gobe, nikjer nobenega sledu za njo. Smrdelo pa je Ae cele ure. Tako bi se potem nič več ne videla. Danes se odpeljemo dalje. Zmerom akozi mine. Kam peljejo, ne ve nihče od nas. To pismo dam Holandcu, da ga odnese, on sme namreč domov. Ce ga prejme*, potem TI sporočam, moja stara Ana, da Te imam Ae prav tako rad, kakor pač sama veA, in rad bi bil nazadnje že spet pri Tebi, tam v najini sobi. Toda hrana je dobra in tudi obilna."
Pismo je bilo napisano pred četrt leta. Postala je ledeno mirna, tako nenadno, kakor človek, ki udari strela tik pred njegovim ofora-zom in se celo v grozi že spet umiri.
Pismo je zelo smrdelo, smrdelo bolj od ovoja, in njej je bilo tako slabo, kakor da ima po-stano vodo v želodcu. Položila je pismo na stensko polico k steklenicam z vloženim sadjem. Molel je nekoliko čez rob. S prstom ga je previdno potisnila nazaj, dokler se ni rob ujel z robom.
Otrok v njenem životu se je premikal. Saj mora hitro Ae na cesto. Rihard bo vendar zdaj zdaj tu. 80 prodajalne Ao odprte? Rihard je bil vselej tako lač**n, kadar je prlAel domov. Toda tu Je priAlo vendar pismo. Pismo od Ri-harda. Nekaj jajc bi ncmura Ae dobila . . . Da, potem bi se ne videlu nikoli več, če bi bil slučajno na oni drugi ladji. Saj mlekarna je zmerom nekoliko čez uro odprta.
Bila Je že v prvem nadstropju, pa ae je obrnila, Ala «pet .navzgor, hitreje kot po navadi, naglo odprla in brala pismo Ae enkrat. Vse je morala biti pomota. Ta je bil list papirja, bile so besede, s svinčnikom napisane besede. Pripadale «o nekemu prejAnjemu življenju. Kakor dopisnica od vojaAke oblasti. Pred mnogimi, tako mnogimi leti. Kako bi neki mogle te besede prevrniti njeno življenje, ki je bilo tako naravno, tako polno in lepo in srečno dan za dnem! . . da Te imam Ae prav tako rad, kakor pač sama veA, in rad bi bil nazadnje Že spet pri Tebi, tam v najini sobi. Toda hrana je dobra in tudi obilna."
Le kako je priAla semkaj, navzdol po stopnicah, po cesti, v mlekarno? Kako se je to zgodilo? V svojem čuvstvu je Ae zmerom sedela v sobi na stolu in brala pismo. Zmedena je dvignila glavo.
MBledi ste danes, gospa Ana," je rekla mle-karica. 'Toda nosne ženske imajo razne križe in težave. Pred kako minuto je bil vai mož tu. Poznam to iz izkuAnje. Nič se vam ni treba vznemirjati. Saj ste krepka ženska."
Pritisnil Je na kljuko. "Ni je doma." Odprl je. V sobi se j</oziral in iskal. Zavohal je pismo. "Karbol, je rekel in se prestraül. ,4Se je kaj zgodilo r'
"Kaj pa je hotel moj mož?"
"Ah, zmerjal me je spet zaradi mleka za vas. A jaz vam vendar tako in tako zmerom dajem, kar le morem."
Zavest, da bo <Karl doma, ko se vrne, hoja po cesti in po stopnicah je dala Ani 'globoki mir in moč odločitve, da bo zavzela staliiče do dogodka, ki je nenadoma dobil svojo nabavno, strahotno težo.
Se zmerom jI stal pri vratih, ves iz sebe od strahu, da se je utegnilo Ani kaj pripetiti, da je mogoče umrla na prezgodnjem porodu. V hipu je zagledal samega sebe, kako stoji na žeiezniAkem nasipu med tračnicami, s prsi in rokami proti lokomotivi, ki je grmela proti njemu, usoda, ki jo je treba zadržati, za vsako ceno zadržati.
Tedaj je zaslišal korak, spoznal tako njen korak, prisluhnil. Nihče drug na svetu ne gre tako po stopnicah navzgor. Neizmerno veselje ga je zasukalo. "Tuši! Kaj je bilo?"
Stala sta med podboji, z obrazom v obraz. *1Pismo »em prejela od svojega moža."
'Ce pa te je prevarala, Rihard, če se je medtem spečala s kom drugim?' Ležeč v stepni travi Je sliial Rihardov odgovor: 'Kaj bi to brigalo tebe. Tvoj gobec bi ostal tako in tako čeden. Ani pa, njej bi . . In videl je, kako je Rihard visoko dvignil svoj kramp in zfc-piahnil po Anini glavi.
'Toda ona ga vendar sploh ni prevarala, to je vendar vse kaj drugega/ je pomislil in pustil Ano v sobo. Odložila je vrečico ter ga pogledala že, ko je sedala: "Zdaj mi povej vse!" Tako vdana in pripravljena, sprejeti resnico in uy>do, kakor da je rekla: Naj pride karkoli, jaz ne morem drugače. Pa če me ob vrnitvi ubije, ne umaknem se.
Tudi on se ni umaknil. Toda bil je mož, ki sprejme usodo Aele takrat, ko se je z glavo in voljo, nožem in zobmi boril do zadnjega. 'Smrt, to da! Popustim pa ne!" je mislil in pripovedoval.
Sedela sta do noči. Mimo nje so Ala štiri poletja v stepi, kjer je bil vsak dan podoben drugemu v njegovi veliki samoti, in zimski meseci v prostorni baraki ujetniškega taborišča. Ničesar ni zatajil. Bilo mu je v zadoščenje, stati z do kraja razgaljeno dušo pred njo in jI pokazati, kako se je njegovo čuvstvo spočelo in zraalo do čezmerno«tl. • <d*ij. prihodnjM.)
Andrew Vidrlch (Johnstown):
Cerkniško jezero in okoliea
(Nadaljevan jr.)
Na "PIBbu-" smo. "Piac" je precej velik prostor v obliki trl-kota v sredi trga. kjer se po klancih skupaj stekajo ceste s l>etih «t ran i. Od treh strani je obdan z večjimi trgovskimi poslopji, v sredini pa je pred nekaj leti stala več sto let stara lipa. To orjaško drevo je bilo znano dak<č naokrog in mnogi zgodovinarji ga omenjajo v svojih spisih. Ta Ji pa je bilu nema priča groznih prizorov, ki so se odigraval! pod njeno senco in v njeni okolici zlaati v jn'tnaj-stem stoletju, ko so turške tolpe , ljudje zagledali na "Gradišču" napadale prebivalce, ki so se zatekali v notranjost cerkvenega obzidja, ki takrat Ar ni bilo zavarovano s tabori. I<e maktka-teh. ki ae Je aatrkel, je uAel smrti ali suinnsti. Tmtajna cerkev Je bila porušrna in druga poslopja opustošena in poigana. Zal. da veličastne lipe, ki J« bila avetinja vsemu prebivalstvu, ni več. Kmalu po svetoxni vojni ae Je zrušila sama In na njeno meato je bila vaajena druga.
Pred nami atojljo visoki tabori, četverokotne *t*\1«e t de-belim zidov Jem. Male I mice v Vabufih so nekdaj aluiile ta o-
mSv
vražnika. Teh vrst stavb ali taborov je bilo svoječasno i>et, ki so obdajali cerkveni prostor, katerega so takrat rabili tudi za pokopališče. ^Val tLstolpi so bili zvezani drug z drugim vse naokrog z debelim in visokim zidom. Notranjščina teh stolpov ali taborov je služila za stanovanje beguncem, za shrambe živeža in v Obrambo. Vsak moški, ki je bil sposoben za obrambo, je bil tudi obvezni stražnik, ženske pa so moral« skripti za hrano in postretbo bolnikov in ranjencev. Stari ljudje in o-troci so povečini prebivali v cerkvi.
Kresovi so v tedaj ni dobi igrali vlogo današnjega radia, telefo. na in brzojava. Kakor hitro so
svit ognja, so takoj pustili delo na polju ali kjerkoli, ter Ukali zavetja za debelim sldovjem. V takih slučajih je mnogokrat nastala smešnjava radi silnih skrbi za svojce In njih borno imet-J«. Izkušnje o potrebi obrambne organiaacije so jim narekovale izbiranje \odnikov iz svoje a red«, katerim J« moral biti sleherni brezpogojno pokoren. • mena teh načelnikov, ki so se o* hranila do današnjega dne. so bi-la Obreaa ali Obreza, Mekinda. Ilren. Mil« Itd. To znati, da so bili U predniki ( erkničanov. Bi-li so nekakAni poveljniki doma-anjt in itreljiihj« na	annjldr ki »Poraiumm. s
posvetno in duhovniško goepodo morali skrbeti, da so bile ljudske trdnjave vedno preskrbljene z raznimi živili. Poleg grajske desetine in duhovniške "bire" so bili kmetje daleč na okoli dolžni prispevati razno blago in je-stvine v trdnjavska skladišča Na ta način je bilo ljudstvo, k je v naglici pribežalo za zidov je, vsaj za nekaj časa preskrbljeno z živili.
Po ustnem izročilu in po raz nih podatkih se sklepa, da je bi la Cerknica v teku tristoletne dobe turških vpadov v slovenske kraje osemindvajsetkrat napa dena. parkrat tako nenadoma, da ljudstvo ni moglo zbežati v trd njavo. Prebivalcem okoliških ta «i je bila pot v trdnjavo mnogokrat (»drezana. V takih slučajih so se poskrili v bližnjih gozdovih, ki so Jim čestokrat nudil bolje zavetje kot pa čepenj« tesnobi, lakoti In pomanjkanju za zidov jem. Obramba je bila silno primitivna; poleg kake sU re muAkete. je bilo njih orotje sekir«. ko«e ali gnojne vile. S tem orodjem so se junaAko bori I i proti vojaško irveibanemu ao-vrainiku. čigar število j« bilo navadno desetkrat večje.
Ves prostor za visokim skkv v jem okrog cerkve j« bil nekdaj »podarakih poslopij pokopališče. Tam še stoje nagrobni spomeniki, ki datirajo it turAkih čaaov in ki so za ta
okraj tgodovinakega Mnogo irtev davnih
pod zemljo na tem malem prostoru. Mogočna gotska stavba z visokim zvonikom, čigar line ao služile za opazovalnice, je znak, da je imela cerkvena hierarhi-a v srednjem veku tukaj end zmed glavnih postojank.
Pod cerkvenim kamenitim tlakom se nahaja velikanska, kleti podobna votlina, ki pa ni drugega ko skupna grobnica raznih plemenitašev in duhovnikov. V «j grobnici počivajo ostanki ne-idanjih mogočnih snežniških cnezov, katere označuje njih git>. V tej fari je službovalo mnogo duhovnikov in nekateri eh so dosegli visoke pozicije. >o ustnem izročilu je eden postal i ikof v Trstu in pozneje papež.
V	kameniti shrambi v ozadju tabora je sranjenih mnogo starinskih relikvij, ki so neprecen jive vrednosti in katere bi obogatile vsak muzej. V to shram
, k> se pride skozi železna vrata, ci so najbrž stara več sto let.
Iz dobe otroške radovednosti se spominjam, ko sem v veliki obokani kleti domače hiše Izpod velike žitne skrinje izvlekel razno primitivno orožje — sulice kosam podobne nože, le da so bi-i nasajeni navpično, bate in že-ezne krogle na verigah ter podobno šaro. Moj pokojni oče, Icl e opazil, ko sem prinesel to ro-x>tijo na dan, me je zelo oitel. . iitro jo je spet pospravil in po-skril. Rekel je, da bi imel sitnosti, če bi te stvari videl orožnik, in pojasnil, da je to orožje zza leta 1848. RabiU so ga kmet-,e proti grajski gospodi, ki pa e že prej pobegnila iz svoje grajščine v Planini. Oče je tud omenil, da se je tudi on pridru žil puntarjem. Star je bil „takrat 18 let. Rojen je bil 12. av gusta 1830, na isti dan ko cesar Franc Jožef. Pripovedoval je, da so po tem puntu kmetov )iriči In žandarjl zelo stikali po nišah in gorje je bilo tistemu pri katerem so našli orožje. V naši kleti je bila nekakšna gla vna "orožarna", ki pa je k sre čl niso iztaknili.
Ljudje so zelo trpeli v turšk dobi. Poleg turških in drugih roparskih napadov soN^ahtevale mnogo žrtev razne epidemije, k1 so razsajale med ljudstvom. Tu di lakota jim ni prizanašala. V zimskih večerih so se nam kar lasje ježili ob groznih pripoved Jcah, katere sem slišal iz ust starih ljudi, kaj vse so oni ir njih predniki pretrpeli. Prepir Čan sem, da v pripovedkah, k sem jih slišal, ni bilo dosti pre tiravanja. Ljudstvo je bilo sko-ro zdesetkano, kar dokazuje troje pokopališč, ki ne datirajo dol ge dobe drug od drugega, zad nje iz leta 1767.
V	bližini gradiča Loško, ki j« v razvalinah, se stekata deželna in begunjska cesta. Tu je bil prostor, kjer so sežigall "čarovnice" Tamošnje polje in njive Ae sedaj imenujejo "Na grmadi". Koliko "čarovnic" so sežgali na grmadah, ne vem. Cerkvena hierarhija ima gotovo kake zapiske o tem, a jih drži v svojem arhi vu.
Po desetih minutah hoda po ravni poti čez rodovitno loške polje, dospemo v tihi gaj, ki gp od treh strani obdajajo položni hribi. Tu vidimo košate hraste in mogočne smreke, ki skušajc s svojo senco svetu zakriti ne kaj tajinstvenega. Sele ko pri demo po strmi stezi na vrh, opa zimo zidovje. Grad je v razva linah, vendar aegajo stene še vi soko nad drugo nadstropje. Zi dovje. portali in velika okna kažejo, da je bil grad zidan v 16 stoletju. V tem gradu so nekda. stanovali menihi kartuzijanci Bil je nekakAna podružnica kar-tuzijancev iz Bistre pri Borovni d. ki so imeli tu svoja obšims posestva.
Ko so neki bogsti raziskoval ci iz Trata najeli delavce za od kopavanje kleti pod gradom aem večkrat ogledoval te prosto-ne. Male celice, do katerih so prišli, ao natančno predstavljale strshovite ječe. V stene so bili vzidani železni kavlji, na katere so nedvomno pritrjevali verige katere so nosili jetniki na rokah in nogah. Ne daleč od razvalin stoje ostanki takozvane "cegun-ce". Poleg ata dva velika vod-njaka, ki pa so ju deloma zasuli ker sta tvorila nevarnost za lju-di iiV1.1?0 t<T P^rtln* več go-
__ "JI ■ ti Z* gradi-
čem proti aeveru so imeli meni-ho cerkvico sv. !*narda med ko-Aatim hraatjem. Poleg tega so
Roseveltov pes v Beli hiši. Predsednik je pred kratk dal reporterjem, da njegov pes požre dnevno devetn»» šunke in cvrtja ... Za milijone ljudi v Združenih držav danja vreden pes!
pravijo ljudje, niso bili Slovenci, temveč Francozi, Nemci in I-talijani.
Tedanje avstrijske vlade so nudile grajščinam in samostanom mnogo pravic, katere je gO: spoda dosledno izrabljala v svoj prid. Menihi so imeli tudi posvetno oblast in pravico, kaznovati vsakega, kdor se ni pokoril njihovim ukazom. Ker je bi-
lo ljudstvo zelo pobožno in častilo menihe kot nekakšne svete može, so lahko zavladali nad prebivalstvom tega okraja. Upelja-
11 so desetino In potisnili pokorno ljudstvo v tlačanstvo. Polja in gozdovi so hitro prehajali v njihove roke. - Ce je kakšna družina umrla brez potomca, so dobili posestvo menihi in cerkev. Mrtvi ne govore, ampak možnost, da je marsikatera ženica bila obdolžena čarovništva in postala žrtev take zarote, ker so se menihi polakomnili njenega premoženja, ni izključeno. Samostani in cerkve niso bili izbirčni v sredstvih, kadar so hoteli doseči svoj namen in cilj.
Stari ljudje so imeli mnogo povedati o strahovladi teh "svetih mož". Da so govorili resnico, ne more biti nikakega dvoma. Se danes se imenuje pokrajina nad Cerknico "Menišija" in ljudstvo Meniševci. Pripovedujejo tudi o napadih razkačenega ljudstva na samostan in begu meni hov pred razjarjeno množico, ko je v 18. stoletju cesar Jožef II., menda edini liberalni Habsbur-žan, izdal odlok, da vse korum-pirane samostane v državi odpravi in razlasti. Mnogi menihi ao se preobleki i ter pobegnili. Zatekli so se v skrivališča in gorje je bilo tistim, ki so prišli razjarjenih kmetom v roke. Vsa nekdanja njih "svetost" jim ni mogla pomagati.
Pri ljudstvu je še vedno ohranjena povest o dveh menihih-be-guncih, ki so ju kmetje dobili v svoje pesti nekje v ravniških gozdovih in nad katerima so se kruto maščevali s tem, da so ju po kratkem procesu obesili za pete na drevo z glavo navzdol.
Dragi Či ta tel j, ki si me spremljal na teh izprehodih okrog Cerkniškega jezera in po bližnji o-kolici in z mano vred opazova? prirodne krasote in čuda, moj o-pls se tu konča. Podatke za ta
opis sem črpal iz svoje® ga opazovanja krajev,' menjam, iz poznanja mnogih priseljencev ii jev ter iz pripovedk 8t« kov, katere sem slisai ati in si jih zapomnil. S hotel le pokazati, da je ka dolina s svojim pret jezerom res krasna in d* leg lepe lege tudi drug« nitosti, dasi je vse to tu tudi mnogim domačinoa lo znano.
__
POVRNE VAM Vi MLADENIŠKO M<
NUGA-TONE je iudoviu idr» im in oaUbeie ljudi. PuUn ko * •n t*d«n, budete opazili vtlik stalno uporabo U*« vam «,„ cdravj« in m»4.
Nobeno zdravilo nima tak« dovin« kot NUGA-TONE. Milj* in bmk j« pridobilo nauj «o» moi v aadnjih 41 letih KUGI prodaja t vaeh lekarnah. Hu*, pravi NUGA-TONE. N* jmlj«. ■0 km vradnoati.
\\\\ES I)E\
office
Hra.—ê:lt A. M. u s:M m Tal. Barriaaa itii
Consistently Lov Prfaq
32o*Jt> S TAT t
I Oppotlle Davi« Store, »

OFFICE of countt OF COOK county,
ni
M
ss
COUNTY OF COOK STATE OF ILLINOIS
V	smislu prsvil toike 34 pt volitev zakona države Illinoii, torn is Javi jam, da bo papir, ao bo rabile za primartw tprienanih strank za primarn ki so bodo obdržale v okni «zven mest Berwyn, Chicajf cago ~ Heights, tr*s Cm*» Evergreen Park, Morton Gre« ney in Summit v torek, iprl D. 1984, mora biti sledek:
Demokratična stranka....«
Republikanska atranka...
V	PRIČO TEGA sca M podpisal in pritisnil p*^ Cook dne 26. marca, 11
(PEČAT)	J
ROBERT M. SWI County Clerk 4 County, Minah-
Ali stsie naročili Pi* Mladinski list svoj«" I Ijn ali sorodniku ▼ d« To Je edini dar trsjs« ** ki ga za mal denar lahksi te svojcem v domovist.
TISKARNA UP
SPREJEMA VSA
l«»mena.|m,,n^i la«to\ali mnogo polja bitk lett .VMdov in travnikov. Ti menihi,
v tiskarsko obrt spadajoč»j
Tiska vabila sa veselice fn shode. vUitniee, * knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenikem, hrr" alovalkem, ¿eikem, nemikem. angleákrm jsfilu »1
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU* a N. P. J, DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI
Vss pojasnila daj«	tiskan«
PWU pc Infomeije
S.N.P.J. PRINTER
2657-69 So. Uw*dak A Tetaf« ■«fcvefl ««
OL