157. Stnilta. i mm, t «mi. a mu im. (XVII. let«. .Slovenski Narod* velja V L)«bl|ani na dom dostavljen: • v upravništvu prejeman: rclo leto naprej ♦ . . . K 24— I celo leto naprej . t . . K 22-— policu „ .'•ž;.|. . 12-— I pol leU . • ••'•.. .11*— Sm leta Z .\. • .. . 6*- I če trt leta „ .?.'Uf. • 5-50 na mesec v • # • • • 2— ' na mesec „ • . . • « 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrednlStro: KcalloTa ulica št. 5 iv prttttčju levoj tetetai *t ft. Ufca|« vsak te« %wtmr irotuBil ■•4*l|* n praulk«, lsserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.. ta dvakrat po 14 vin., za trikrat ali većkrat po 12 vin Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Podanu vrsta 30 vin. Pri vefjiii insercijah po dogovora. Upravm&tvu oaj se pošitjajo saročnine, reklamacije, Uueratl Lta nesrečna dežela to klerikalno strahovlado, ki ne zna drugega. kakor zatirati in razdirati, žteti in eksistence ubijati. Slovenska javnost pozna že za-dosti dobro to većino deželnega odbora in njeno delovanje. Korupcija in demoralizacija — krivičnr>st in nasilnost — to je najznačilnejše na tej večini. Znano je, kako delajo klerikalci z đežefnim denarjern; znano je, da fi- nancirajo z deželnim denarjem svojo stranko in svoja spekulativna nod-jetja; znano je, kake vnevbopijoče krivice uganjajo pri podeljevanju podpor; znano je, kako pristransko, vsaki morali v obraz bijoče postopa-jo proti vsem in proti vsaki napravi, ki se ne vdinja njihovi stranki. Zdaj pa 5.O prišle še nove stvari na dan, ki karakterizirajo klerikalno oskrbovanje javnih poslov še od druge strani. Odgovornost v teh stvareh pade pač v prvi vrsti na dr. Pegana. Ob sebi se razume, da dela dr. Pegan popolnoma v sporazumljcnju 7 dr. J>iistersičem, z Lampetom in Zajcem in so vsi solidarno odgovorni za svoje početje. Pri teh revizijah vidimo, da se na eni strani napredne občinske uprave na vse načine šikanira in se vsaka malenkost izrabi za sumniče-nje poštenih ljudi, na drugi strani pa se pri klerikalnih županih vse par-donira, vse prikriva in celo ocitne tatvine tolerira. Poživeli smo revizijo Ijubljan-skega gospodarstva. Sam župan se ie lotil dela. da je odgovoril na tišti pamflet, za katerega sta snecieino odgovornauradnikaLindtner in Zbaš-nik. in ki je takega značaja, da bi morala priti ta dva uradnika v disciplinarno preiskavo. Dozive!i smo revizijo postoin-skega gospodarstva. Tuđi ta ni imela tistega rezultata, s katerim sta Lampe in Pegan goliufala volilce pri de-želnozborski volitvi. Kaj je vse lagalo klerikalno ca-sopisje o teh stvareh. kako je grdilo in sramotilo to časopisje ljubljansko in postojnsko občino. a nazadnje se je izkazalo, da vse skunaj nj bilo nič druge^a, kakor politična intriga. Bengalično luč je pa vrgla na postopanje većine deželnega odbora sodna razprava, o kateri smo poro-čali v četrtek. Klasičen je ta slučai. Nesramen kaplan je obdolžil bivšega obč. taini"ka v Kostanjevici, da je v letu 1909. vzel 1143 kron preveč plače in ?e nahujskal proti njemu župana. Temu kaplanu ni preveč /ame-riti, da je tako hiter z obdolž':*vami, možakar pač po sebi sodi in 7 o ne more verjeti, da se dobe tuđi š- dan-danes na svetu pošteni ljudjt. Ali vloga, ki jo je igrala v tej stvuri većina deželnega odbora je taka, a zasluži vso pozornost. V uradnei sni- su je ta većina dež. odbora c. kr. so-dišču, ki je iskalo resnico in pravico, poročala neresnico, iz sodnega akta pa je bil po neznanemu tatu ukraden original reviziiskega poručila. To vse je bilo že v četrtek vr našem listu obširno pojašnjeno in tuđi pove-dano, da je bil klerikalni župan, orodje kaplana I^oglja in većine kle-rikalnega deželnega odbora, obsojen. A stvar je tako velike važnosti, da smo morali Še enkrat nanjo opozoriti vso javnost in posebno vlado, ki je v takih stvareh tako strašno kratkovidna. Tako daleč smo torej. Spričo takih nečuvenih 4e]stev se sele prav spozna, kakšne forostasnosti in bu-dalosti je govorib nekdanji ministrski predsednik Beck. Ne eno nlegovo za-gotovilo se ni izpplnilo. Zdi se, kakor da leži prekletstVo na deželi kranjski. Toda naj si vlada še tako umiva roke, svoje sokrivde na teh fazmerah se ne bo oprala in samo obžalovati jo je, da trpi tako nezaslišano početje, namesto da bi z žandarji raz-podila to klerikalno strahovlado in dež. upravo izročila posebnemu ko-misarijatu._________ Tobor \mM\\ Sioven^v. Za jutri je sklican »Tabor koro-ških Slovencevc pri Sv. Jakobu v Rožu. Za ta tabor je izdalo c. kr. okr. clavarstvo v Beljaku naslednji raz-glas: Povodom orireditve liudskesja tabora k o r o š k i h narodnih Slo-vercev dne 12. julija 1014 v Sv. Jakobu v Rožu c. kr. okrajno glavar-stvo Beliak v prid javnega reda in pokoia siedeče vkrene: Tabom se smejo v zniislu nazna-nila in vabil samo koroški Slovenci udeiežiti. Vsled tega je prihod in udeležba Slovcncev iz driigih dežel na tem taboru strogo prepo-v e d a n a. Pa pa ne nride do spopada, je 12. juliia 1914 tuđi vsak prihod od n e m š k e strani v Sv. Jakob v Rožu prepovedan. V ta namen bo 12. julija orožni-niš<\ o kolodvore v Podrožici in Pod-goriah, kakor tuđi vsa pota. po ka-terih se v Sv. Jakob priđe, nadzoro-valo in na to pazilo, da se tej odredbi i:boga in da se v krajnem okolišu Sv. Jakoba vsako zbiranje v trope zabrani. To se s pristavkom razglasi, da se bo neposlužnost teh odredb po S 11. cesarskega ukaza od dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, strogo kaznovala in da bodo neubog-Ijivi, Če bo treba, zaradi prestopka §§ 279., 283. in 284. kazenskega zakona tuđi sodnijsko kazno-vani. C. kr. okrajno glavarstvo Bcljak. dne 9. julija 1914. C. kr. dvorni svetnik: Schusterm. p. Proti šolom Komenshega. Na Dunaju se dan na dan ponav-liajo demonstracije proti Komenske-ga šolam. Nemci imajo neprestano zborovanja. na katerih huiskajo proti Cehom in jih obrekujejo ter hočejo na vsak način preprečiti. da bi se za-čel poduk na češki soli na Dunaju. Pri tem so se znesli tuđi nad vlado, češ. da skuša v Sudetih in na Dunaju slavizirati, vsled česar so radikalni Nemci prekinili vse stike z vlado, kar mora storiti tuđi »Nationalver^-band«. Po vsakem takem zborovanju skuša druhal prodreti do češke sole, da razbije tam okna. Doslej je policija še vedno vršila svojo dolžnost. Hrvafsfti sabor. V predvčerajšnii popoldanski seji hrvatskega sabora je bil proračun naučnega. justičnega in gospodar-skega odseka sprejet. S tem je proračun hrvatske vlade tuđi v snecialnj debati sprejet. — V včerajšnii seji hrvatskega sabora so resili nekatere inanjše prediogc. nakar so prišli ne-kateri predlogi. Poslanec P e r š i ć je zahteval natančnih pojasnil glede madjarskih sol. Razpravljalo se je o enotnih odvetniških tarifih. V današnji seji pridejo navrsto ustavne garancije proti kimisarijatu. Najbrže bo sabor danes zaključen in do jeseni odgođen. _________ Po atentatu v Sarajevu. Politične razmere v Bosni. Deželni šef bosanski fzm. P o t i-o r e k je sklical zaupno zbcrovanie. katerega se je udeležil namestnik deželnega Šefa dr. M a n d i ć in za srb-sko stranko dr. J o j k i č. Slednji je v imenu Dimovićeve stranke izjavil, da Srbi vsled zadnjih dogodkov vlad-ne politike ne morejo več podpirati in da zahtevajo, da se sedanja sesija bosanskega sabora zaključi. Isto so zahtevali tuđi mohamedanci in Hrvati. Na vprašanje deželnega šefa, ali bi pričela Dimovićeva stranka y slučaju, da se skliče sabor, z opozicijo, je odgovoril dr. Jojkić z odloč-nim »da«. Sesija bosanskega sabora je bila nato včeraj zaključena. V Sarajevu navzoči muzlimanski in hrvatski poslanci so imeli nato konierenco, v kateri so se posvetovali o nadaljnem postopanju napram delavni večini pripadajočim Srbom in napram sknpnemu financ-nemu ministru Bilinskemu, proti ka-teremu vlada velika nezadovolinost, češ, da je Srbe preveč protežirah Tuđi srbska Dimovićeva stranka je imela konferenco, v kateri je zlasti močno naglašala svojo pripravlje-nost za delo v saboru, in svojo ne-omajno zvestobo cesarski hiši. V merodajnih dunajskih krogih zaklju-čitve zasedanja bosanskega sabora nikakor ne smatrajo za etapo v po-polnem odstranjenju parlamentarič-ne tribune v Bosni. Zaključenje se Je izvršilo pred vsem vsled razburjenja v vseh krogih bosanskega prebival-stva, da ne bi bile dane prilike za razburjene debate, potem pa tuđi zaradi mohamedanskih praznikov, ki se prično te dni in trajajo pet tednov. najbrže se bo bosanski sabor zopet setal v drugi polovici avgusta. Belgradska »Štampa« konstatira, kakor posnamemo iz »Tages-pošte«, da avstrijski in ogrski listi nočejo prenehati s podtikanji in laž-mi. Ni jasno, ali je opraviti s pokvar-jenimi žurnalisti ali pa z lažnjivim tiskovnim uradom, ki liste namenoma napačno informira. Isti list piše, da do sedaj še ni znano, kaj vse se je v Bosni in Hercegovini zgodilo, ker vse te dogodke skrivajo. Vendar prihaja-jo vesti, da je bilo v Bosni kakih 10 tisoc ljudi ubitih in ranjenih. »Krvoločna« Avstro-Ogrska je hotela piti srbsko kri in jo je pila. Oborožene tolpe, vredne tolp Abdul Hamida, ki so v Carigradu poklale toliko Ar-ineneev,so napadle neoborožene pre-bivalce. To opravicujejo z besedami »razumljivo razburjenje«. Ce pa srbsko časopisje to barbarstvo obsoja, 1 IOTP1 EfS^ UO I Ll\i Zlato moferlnska srce. Luigi C a 1 c o. Ivan Stojan, imetnik širom naše slovenske domovine dobroznane veletrgovine, je umri v najlepši moški dobi. Zapustil je vdovo z dvema otro-koma, od katerih je že poročena hčerka prebivala daleč od svoje domovine, sin Ivan pa pomagal svojemu očetu v trgovini. Seveda njegova pomoč ni bila posebno izdatna. ker je bil mladi Ivan zelo lahkomišljene narave in je imel vse polno takih na-vad in muh, kakoršne imajo često sinovi boljših rodbin, katerim je prijazna usoda preskrbela nekoliko pre-lepo zibelko. Pokojni Ivan Stojan je še za svojega življenja dobro vedcl, da je njegov sin, čeprav je dopolnil že svoje 24. leto, še premalo izkušen, da bi mogel za njim prevzeti obsežno trgovino. Ko je obole!, napravil je opo-roko, v kateri je imenoval svojim glavnim dedičem svojo ženo, sinu in hčeri pa volil le dolžna deleža. Po njegovi smrti je prevzela potem njegovo imetje in posebno tuđi trgovino njegova vdova, kateri je bil y rjoraoc sin Ivan, ki se je ob nenadni smrti svojega očeta zelo spremenil. Začel se je resno brigati za trgovino in vse je kazalo, da ga je zapustilo njegovo lahkomišlieno razpoloženje. Mati, ki se sama ni dovoljno razume-!a na trgovino, je z veseljem opazila ta preohrat na boljše, in da bi sina še bnlj podžgala, mu je popolnoma prepustila vodstvo svoje trgovine in se brigala le za obširno svoje posestvo. Po preteku skoro cnega leta od očetove smrti se je pa mladi Ivan Stojan začel ogledovati po nevesti. Ker je bila njegova hiša na giasu kot bogata in vseskozi poštena, in ker so liudje videli, da se je mladi Ivan ves spremenil in da se skrbno drži svoje trgovine, mu boljše hiše nišo zapirale vrat kot snubcu. In skoro se je zgodilo, da se ie razširila med Ijudmi govorica, da bo mladi Ivan poročil mlado Reziko Pregljevo, zelo imovito sestro boga-tega podjetnika in jako žalo deklico. Tuđi ljudska govorica ni bila brez podlage. Ivan se ie res zaročil z Roziko Pregljevo in poslednjo. ko mu je mati, čeprav s precejšnjimi bre-meni, izročila svojo trgovino, tuđi poroci!. Tako je prišla k Stojanovim mlada gospodinja, ki ji je mladi mož bral vsako željo iz oči in ji tuđi takoj uresničil. Da bi svojo brhko ženico razveseli!, kupil si je iskre konjice, s katerima sta se mlada zakonca le prepogosto vozila v bližnje mesto, da pokažeta, da ima tuđi gospoda na deželi okus za najnovejšo modo in da se na deželi ne živi nič manj go-sposko. kot v mestih. Seveda mladi mož, ko se je moral toliko sukati okrog svoje brhke ženice, ni imel več pravega razurne-vanja za vsakdanjost svoje zdrave trgovine, ki je redila pošteno njego-vega očeta in deda. Hotel je svoji ženici dokazati, da on razume nekoliko več od svojih prednikov in da zado-stuje za uspešno napredovanje njegove trgovine zgolj njegovo duševno vodstvo, dočitn pa lahko vsa druga suhoparna dela prepušča svojini uslužbencem. Svojo že sedaj obsežno trgovino je hotel postaviti na najšir-šo podlago, da bi mu donašala deset-krat toliko dohodkov, kot dosedaj in da bi potem lahko z mlado ženico živela kot dva barona. Nabavil si je predvsćm toliko blaga, kolikor ga je sploh mogel dobiti, da je bil ž njim tako založen, da je mogel ustreči tuđi največjim za-htevam. Seveda mu blago ni smelo doma ležati, ker bi bilo mrtva glavnica, temveč se je moralo razpečati med ljndi. Mladi Ivan je tuđi res spravi! mnogo blaga med ljudi, toda ne za gotov denar, temveč na up. Tako je skoro prišlo tuđi tako, kakor je moralo priti. Ivan je bil pre- več založen z blagom, imel je preveč denarja pri Ijudeh. doma mu je pa primanjkovalo gotovine za poravna-vo njegovih lastnih obveznosti. Iskal si je zato denar pri raznih bankah in drugih denarnih zavodili in ga tuđi dobival proti podpisom svoje matere in žene. Toda denar je dobival le na kratke roke, vsled česar so se upniki skero pričeli oglašati. Ker je imel Ivan pri Ijudeh denar, je skušal potolažiti upnike s tem. da jim je odstopal svoje terjat-ve, toda za dolgo se mu to ni posrećilo. Prišle so tožbe in za njimi ru-bežni. To seveda ni ostalo prikrito Ijudem, ki so skoro začeli več ali manj glasno šepetatt, da pri Stojano-vi trgovini ni vse v redu. Za te zadrege mlađega Ivana Stojana je izvedel tuđi Josip Klešnik. ki je bil njegovemu pokojnemu oČetu skozi dolgo vrsto let zvest in odkrit prijatelj. Z ozirom na to prijateljstvo je sklenil Klešnik, priskočiti na pomoć mlađemu Ivanu s svojim izku-šenim svetom in ga resiti iz zagate. Peljal se je k njemu na dom in ga kot prijatelj pokojnega očeta pro-sil, da naj mu odkrito in brez olepša-vanja pojasni vse svoje razmere. Mladi Ivan iz sramu nekaj časa ni hotel s pravo barvo na dan. Ko je pa Klešnik le še dalje pritiskal nanj in mu posebno predočeval, da je v nje-govem interesu Ce se mu popolnoma oaKnro izpove, se je miaui ivan končno vdal in Klešniku opisal svoj obupen položaj, da se je namreč preveč založil z blagom, preveč blaga razdal Ijudem na up in da mu sedaj primanjkuje gotovine za poravnavo njegovih obveznosti pri raznih upni-kih, posebno bankah, vsled česar je prišlo že do tožb in rubežni. Na Kleš-nikovo vprašanje, če ima že sestav-ljena inventar in bilanco, je moral mladi Stojan to zanikati, a mu je ob-ljubil, da bo oboje čim preje sestavil in potem predložit Klešniku. Ivan Stojan je res nemudoma sestavil inventar in bilanco, pri čemur se je glede vrednosti svoje zaloge držal številk, ki jih je nekaj dni po-prej navedel v svojem sestavku iz-vedenec, ki je po nalogu neke banke-upnice izvršil natančno inventuro. Ko je bil s tem delom gotov, se je odpeljal mladi Stojan v mesto h Klešniku. Klešnik je napravljeno bilanco natančnD proučil in se iz nje uveril, da mladi Ivan Stojan nikakor Hi pre-zadolžen, temveč da se nahaja le v največji denarni zadregi, iz katere bi se ga dalo resiti, čim se mu more iz-poslovati večje posojilo, iz katerega naj bi se plačali blagovni upniki, ki bi gotovo radi nekaj popustili in razne banke. Toda kje dobiti tako posojilo in kje poroke, ki bi preyzeli pri denar- Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, đB* 11. julijt 1914. 157. itev. Jacfikujejo, da Jli napadamo. Radi bi zamaSili srbskemu časopisju usta. Pri tem pa nočejo reci: »razumljivo razburjenje«. Da je baje prebivalstvo Bosne in Hercegovine združeno na-Stopilo proti Srbom, kar je ob enem idokaz humane uprave Avstro-Ogr-ske, je laž. Ne velika većina ljudstva In sploh nobeden iz ljudstva se ni udeležtl pogroma, marveč le cestno t)lat<\ ki so ga poklicale oblasti, ki pa ni nikjer prekoračilo Števila 500 do |6OO pouličnjakov. Nadaljnih izvajanj >Stampe«, kakor jih poročajo vsi nemški listi, ne maramo navesti, ker bbsegajo psovke napram Avstriji in izkrivljene trditve brez dokazov. Ka-kor smo že poročali, smo posneli to poročilo dobesedno iz nemških li-stov, vsled česar so ti odgovorni za resničnost aJi neresničnost teh izva-|anj* Ravno tako malo verjetna se nam zdi tuđi vest *Az Esta«, da je pisal neki hrvatski list sledeče: Oni dan, ko je bil v Sarajevu izvršen atentat, je bila v Sarajevu oddana £>rzofavka naslovljena na major ja Pribičevića, ki se je glasila sledeče: }Oba konja dobro prodana. Brzojavka jiima podpisa. Ne samo, da vsebine £e vesti ne moremo verjeti, niti tega ne moremo verjeti, da bi mogel kaj takega zagrešiti kak hrvatski list, ražen če je klerikalen. Glede vsebine te vesti bi lahko z vso gotovostjo tr-diii, da je neresnična, ker je vendar vlada takoj prve dni po atentatu uvedla najstrožjo preiskavo in ji je bil gotovo državni, oziroma vojaški brzojavni urad najbližji. Ce pa so pri-hajala v svet že prve dni detajlirana porocila o preiskavah, za katere je bila na rnestu največja molčečnost, kako je bilo mogoče, da je tako važna vest zagledala luč sele tako po-zno? Ne moremo se ubraniti domne-vanja, da je ćela vest podlo obreko-.vanje, namenieno zadeti hrvaisko-Srbsko koalicijo. Demarša v Belgradu. Iz snočnje naše brzojavke, po-snete po oficijoznem poročilu >Fremdenblatta«, so čitatelji razvi-deli, da je morala preiskava v Sarajevu naravnost dokazati, da vodilni srbski krogi nišo bili v prav nobenem stiku z atentatorji, kakor bi to radi konstruirali nemški časopisi in kakor je to nepremišijeno trdil tuđi deželni glavar kranjski na nedelj-skem klerikalnem shodiču v Unionu. Dokaz je to. da ni bilo takih stikov, sicer če bi obstojala tuđi le sumnja, bi oficijono poročilo ne trdilo tako apodiktično, da »je treba vsa poroci-la o skorajsnji diplomatični akciji v Belgradu označiti kot popolnoma brez podlage.« Kljub temu. najbrže ševeda, ker »Kolnische Zeitung« se ni imela oficijoznega dunajskega po-ročila in je zato nasedla raznim laž-njivim vestern avstrijskih nemških listov. piše omenjeni list: > Politična kultura Evrope je, ki dviga danes z Dunaja svoj glas. Tuđi ni prav nobe-nega povoda najmanje dvomiti o Tesničnosti cirkularne note srbske tvlade svojim poslanikom v inozemstvu, ki pravi, da tako oficijalni, kakor neoficijalni srbski krogi odločno obsojaio sarajevski atentat, da pa čuti srbska vlada kot svojo dolžnost, podati sledečo izjavo: Srbska vlada ne trpi na svoiem ozerrUiu nikakršne koncentracije anarhistićnih elernen-tov. Zakon proti anarhistom je že iz-đelan in bo stopil še to ieto v veljavo; ražen tega se bodo snriH koraki, da se bodo eksaltirani srbski elementi ferzdalL Preblunra. Preiskava o atentatu se bliža glasom sarajevskih poroČil svojemu koncu. 2e danes je mogoče reći, da Je bita. preiskavm v tem osirn popolnoma uspešna, ker odkriva vse niti zarote. Krivda ali sokrivda na zločinu se da smatrati za dokazano pri 18 osebah, ki so bile v zvezi z atentatom aretirane. Od teh osemnajst je devet direktno udeleženih pri izvršitvi atentata, desetega udeleženca in si-cer muzlimana Mohameda Đašića, pa do sedaj še ni bilo mogoče prijeti. Domneva se, da se mu je posrećilo pobegniti v Crno goro. Kakor izhaja iz preiskave, so imeli zarotniki izpo-četka namen usmrtiti prestolonasled-nika v Mostaru. Ker pa tam ni bilo nameravano za prestolonaslednikra daljše bivanje, marveč samo enourna vožnja po mestu, se atentat tam ni izvršil. Potem so mislili atentatorji na to, da izvrše atentat na manevrih, kar pa ni bilo mogoče. ker civilne osebe nišo smele v blizino prestolo-naslednika. Ugodno priliko so mislili atentatorji. da imajo tuđi v llidži in sicer po dvornem dejeunerju. dan pred atentatom. Tuđi tam so bile zapreke prevelike, zato so zarotniki do-ločiH atentat za nedeljo. Ražen ude-dežnikov in onih, ki so vedeli za na-meravani atentat, pa so še ljudje, ki so pomogali r»o atentatu nekaterim izmed zarotnikov pomagati pri begu ali pri skrivanju bomb, od katerih so sedaj nnšli tuđi že šesto. Vsi ti Ijudje bodo s^veda tuđi obtoženi. V celem je računati, da bo 18 do 20 oseb za-rndi atentata postavljenih pred so-dišče. Prot!«rbske demone * racije. Iz Zadra poročajo. da trajajo v ce!i provinciji protisrbske demonstracije naprej. Ljudstvo huiskajo ka-toliski duhovniki in pristaši hrvatske klerikalne stranke. V Ombli pri Dubrovniku so demonstranti strgali z nekega kopališča srb^ko zastavo. Za-žgali so tuđi hišo Srba Pcrcovića. V Sinju in Ncrvem gradu je prišlo tuđi do protisrbskih izc:redov, pri katerih so zažvali tuđi srbske zastave. V Metkoviću so potrgali s hiš srbske napise. V nekaterih vaseh morajo srbski kmetie in duhovniki oborože-ni ščititi svoje cerkve. Revolucijo v ftibaniji. V Draču. Esad paša izjavlja v »Tempsu na ćeli crti Korica-Tepeleni. Tuđi Tepeleni so že zasedli. Vodja epirskih prostovolj-cev% stotnik Vartas, je vzel Korico v imenu avtonomne epirske vlade v posest ter je pozval prebivalce, da oddajo svoje orožje. En del epirskih čet je zasedel Mošopolis. Tuđi Berat so Epirci zopet zasedli ter so sedaj v posesti vseh onih pokraiin, ki so jih morali Orki na podlagi londonskega protokola svoj čas zapustiti. Arnavt-sko prebivalstvo je zbežalo proti severu. Epirci nastopajo torej proti albanski vladi in ni izključeno, da se bodo zapletli v boj tuđi z albanskimi vstaši. Tako imamo sedaj v Albaniji lepo sliko idealne needinosti. Bore se katoličani proti muzlimanom, pristaši kneza proti pristašem turškega režima, Esadovci proti knezovcem, Holandei, Nemci. Romuni proti Albancem. Arnavti proti Arnavtom, pravoslavni proti mohamedancem, Orki proti Arnavtom in Orki proti Holandcem, Nemcem in Romuncm. Eolgsrsfio posoii'o. Združena bolgarska opozicija objavlja komunike, ki obsoja pogcie, pod katerimi je bolgarska vlada na-jela v Nemčiii posolilo. Komunike označuje te pogoje kot poniževalne za sedaniost in kot usodne za prihod-niost dežele, ki bi vsled svojega go-spodnrskc5?a in finančnega stanja lahko dosegla mnogo ugodjjc7j.se pokoje, ki bi deželi ne nanrttli tako težkih gospodarskih in financijalnih žrtev. Rcmunslio in Rušilo. »Novoje Vremia« priobčuie Iz Bukarešte intervive z mini^trskim prcisednikom Bratianujem, bivšem zunaniim ministrom Marg-hilomanonom, sedanjim zuna-njim ministrom Korumbaru-jem in bivšim nv7tranjim ministrom Take Jonescujem, ki so sogtas-no povedali, da je Romunska preki-nila vse ožje stike z Avstro-Ogrsko in se odločila, da bo odslej hodila ob strani Rusije. Ta odločitev je definitivna in neprekliena. Vstaja f UIstru. V zbornici lordov je bila končana debata o dodatnem zakonu k ho-meruli. Tretje branje naj bi se vršilo 14. U m., nakar bi se zakon vrnil zbornici poslancev, kjer pa bi prišla v razpravo sele 5. avgusta. Voditelj ulstrskih vstašev, posla-nec Carson, je dospel včeraj v Belfast, kjer se je zbrala pred 18 me-seci izvoljena provizorična ulstrska vlada. Unionsti v UIstru so izdali izjavo, v kateri pravijo, da bo provizorična vlada prevzela vse agende vlade. Avtoritete irskega parlamenta v UIstru ne bodo priznali. Kapitan C r a i g, ki je prebral izjavo zastop-nikom časopisja, je izjavil, da je to prvikrat, da je Carson sklical posebno zborovanje vlade. Pripravlja se zelo resna akcija, ker so unionisti privatno izvedeli, da je vojaštvo pripravljeno. Prihod Carsona v Belfast se je slavil kot splošen praznik. Na-stavljenci v ladjedelnicah so zgodaj zapustili delo. Na cestah se je zbrala tisočglava množica, ki je prirejaia Carsonu navdušen sprejem. Carsona je spremljalo 400 popolnoma oboro-roženih prostovoljcev in 50 kole-sarjev. Provizorična vlada se je sestala. Razprave so tajne ter rn vrše v UI-ster Hali, ki jo straži 400 oboroženih prostovoljcev. Seje sta se udeležila tuđi vojvoda Abercron in marki L o n d o n d e r r y. V Belfastu vlada splošno navdušenje. Baje je provizorična vlada sklenila, prepustiti Carsonu, da določi, kdaj se naj stori od-Iočilen korak. Prostovoljci so vsak hip pripravljeni na mobilizacijo. Carson je naglašal, d'i je postopanje vlade zelo nezadovoljivo. Za Ulster-ce je prišel trenotek, da izpremene svoje besede v dejanja. Ulster se ]e trudil za mir, ne bo pa sprejel miru — zaradi katerega bi se moral po-nižati. Štaferslio. Iz Trbovelj. Velika C. M. slav-nost, ki bi se bila morala vršiti 12. t. m., se je zaradi veselice gasilnega društva v Litiji preložila na dan 19. t. m. Na svidenje torej Litijčani, Za-gorjani, Hrastničani, Dolanci in Zi-danmoščani in drugi. Skrbljeno je za izvrstno zabavo. Iz Trbovelj. Postajenačelnik g. Jirčik je na lastno prošnjo premeščen na Dunaj; na njegovo mesto je prišel iz Radgone g. DobovišeK. G. JirCik je bil miren in kulanten mož ter upošteval, da živi v popolnoma slovenskih Trbovljah. Iz Gaberja pri Celju. Tu se klati po hišah neki človek, ki pravi, cia iia-bira za otroke umrlega prestolona-slednika. Pred sleparjem svarimo. Št. Juri ob Južni žel. Za posraje-načelnika je imenovan na našo postajo laški postajenačelnik g. Ta-schek, rodom Korošec, ki je že več let kot uradnik pri nas službovah Šoštan}. Mestna občina hoče novih lovorik. Župan F. Woschnagg, tovarnar, je postal vsled ugodnih kupčijskih zvez z Belgradom tako strasten srbofil, da hoče Srbe videti tuđi v domaći občini. Pri čisto ne-dolžnem Ciril-Metodovem krešu, katerega so žgali fantje na Vrhovniku, so glasom nizkotne ovadbe isti baje zaklicali: »Živio Srbija!«; v tej popolnoma neresnični ovadbi ja toliko ostudnosti, da se gabi tuđi vsem še klickaj poštenim Jjudem v Šosta- nju. Ovaduha pa sta v zlobnosti še prekosila župan F. Woschagg in njega zvesti oproda tajnik E. Peunik; zasliševala sta fante na občini in jim direktno prigovarjala ter silila, naj izpovedo o klicih, ki nikdar in nikjer nišo padlL Župan je ćelo rekel, naj le priznajo: »saj se vam itak nič ne bo zgodilo,« druge je hotel pridobiti na ta način, da jim je zatrjeval: »saj so že vsi, ki so bili zaslišani, priznali klice! Kar priznajte!« Stvar bi imela lahko dalekosežne posledice: toda poštenje preobvlada zlobo, to si za-pomnite, Šoštanjski nemčurji! Zad-njič vas je bilo 15 v »Deutsches Haus«; dama iz vaše družbe je v šali omenila, naj se preštejejo pravi Nem-ci. Kašteli so dva. Je pač šibka ta nemška stavba, še šibkejša pa postane, če se bo skušalo nemštvo vzdržati s tako podlim početjem, kakor je navedena preiskava! Iz Laškega trga. Minuli četrtek se je vršil pri nas občni zbor C. M. podružnice, ki se je letos vsled raz-ličnih vzrokov zelo zakasnil. Iz od-borniških poročil posnamemo, da je obstojal namen, prirediti letos, ko stoji laško slovenstvo takorekoc pod znamenjem narodnega »vstajenia«, na predvečer naših blagovestnikGv nekak izredno prazničen kres z žga-njem umetnega ognja, streljaniem, petjem, govorom in končno z družab-nim sestankom v »pivnici«, toda opustila se je ta namera, ker so prišli Čez Avsrrijo nenadejano oni znani žalni dnevi. Pač pa se je v svrho uađome-stila vprizorila posebna kresna zbirka, ki je donesla naši C.-.M. družbi nad 70 K prispevkov. Tuđi na obč-nem zboru se je zanio nabralo blizu 10 K. — Pri volitvah v odbor so se to pot izvršile korenite izoremembe. Izvoljeni so: Prvomestni*koda ni velika. Kako *e ogenj na-stal, ni znano. — Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je gorelo zlasti okoli Velikovca mnogo kresov. -car pač kaže, da ne bo še tako kmalu ;a kovčka denarnico, v kateri je imela :ekla vse svoje prihra:ike, ~1 kr^n. Tat, o katerem še nimalo nobene sle-ui, je moral biti dobro poučen o cJo- načih razmerah, kajti odklenil je kovček s ključem, nato pa z >ret zaklenil kovček in položil kljuć na >tr> mesto, kjer je bil preje. Primorsko. Instalacija goriškega župana. Včeraj se je izvršila slove^na instaia ija zopet izvoljenega župana Bom-ii^n. Župan x slovesnn prise^cl 7.ve-^tobo v roke namestniške^v. svctniks ICcbeka. Goljufija za 27.000 kron. i63letni komisijonar in posredovaiec Avgust Medicus v Trstu je imel tr^ovske zveze z vozno tvrJko z.i premoć Mathwin in sin. MeJ'cu^ je sKlenil z * rnenjeno tvrdko dobavno pogodbo 2a več vagonov šlezijskega premoga v vrednosti 27.000 K. V pokritje :e-*:a zneska je dal tvrdki kreditna pis-rna prvih tržaških tvrdk v znesku nad 30.000 K. Predvčerajšnjem so ta rsma zapadla in tvrdka Mathwin je ; oslala inkasirat dotične zneske, pri ^emur se je pa izkazalo, da je Medicus že sam inkasiral vse vsote. Tvrd-r:a ga je nato ovadila in je bil včeraj ; opoldne Medicus aretiran. Oddali so ga sodišču. Nemški prodaialec kniig? Na podlagi obvestila berolinske policije ie bil včeraj aretiran neki Hans Morn, ki je imel nekako knjižnico v ulici Sv. Spiridijona v Trstu. Ta Dom ie dobival od beroiinskih tvrdk v prodajo najgnusriejše knjige in fotografije. Pri preis&avi y knjigotržnici je našla policija ćele kupe takih foto- grafij in knjig. Ziasti je policija zaple-nila veliko fotografij, predstavljajo-čih sadizem. Nemškega svinjarja so oddali sodišču. Roparski napad na cestL Na italijanskem konzulatu v Trstu sta se srečala italijanska podanika 211et-ni brivec Ruggero Capucelli in Jakob Marcellina, ob kateri priliki je Capucelli opazil, da ima Marcellina v svoji listnici dva bankovca po 100 K. Marcellina se je podal nato na kolodvor, da bi se odpeljal, a je zamudil vlak, zato pa je šel peš proti Prošeku, kjer bi lahko vlak dohitel. Na cesti med Barkovljami in Kontovelom pa so ga došli trije neznanci, med temi tuđi Capucelli, ga prijeli in prisilili, da jim je izročil denar. Prestrašeni Marcellina jim je res dal denar, nato pa prosil, naj mu ne vzamejo vsega, nakar mu je eden roparjev velikodušno vrnil 5 K. Napadaici so se vr-nili nato proti Trstu, napadeni pa je na Prošeku ćelo zadevo naznanil orožništvu, ki je roparjem že na sledu. Tatvina. Krčmar Henrik Piki v Trstu je predvčerajšnjem hodil sam po več gostilnah in je okoli polnoči prišei že precej vinjen v neko krčmo v ulici del Solitarijo. Tam se je vse-del k dvema nezr.ancema in so vsi trije skupaj popivali. Nato je pa Piki povabil ona dva na izlet v avtomobi-lu. Ta sta ponudbo sprejela z veseljem, vsi trije so se vsedli v avtomo-bil, a že pri bližnjem ovinku je skoČil eden neznancev iz avtomobiia. To se je zdelo kremarju sumljivo, pregledal je svoje žepe in opazil, da mu manjka listnica, v kateri je imel 700 K v bankovcih in tursko srećko, vrodno 400 K. Kmalu nato je izginil tuđi drugi neznanec in krčmar se je pel]al na policijski komisarijat, kjer je tatvino ovadil. Proti jutru so aretirali druge-ga neznanca, 2/Metnega kovača Karla Pizzula, pri katerem so našli 226 K, kateri denar je dobil od svojega to-variša. ki ga rolicija še išče. Beg jetnika. Na Brionskih otoklh je sedai zaposlenih kakih 100 jetni-kov iz kaznilnice v Kopru. Eden iz-med jetnfkov. neki Ivan Boscheitig je v eni zadnjih noči na origina'en način pobegnil. Zaprl se je v stranišče, na tamošnjem oknu pa je toliko raz-siril mrežo, da je lahko zlez^l skozi nastalo odpnino, nato se spustil po žlebu na dvorišče. kjer je viomil v skladišče. Tamkaj ie zamenja! svoi«> kaznensko obleko s civilno, šel nato v kope! Saluga, kjer je odpel čoln in se odpeljal proti Fazani pri Pulu;. Drugi dan so našli tamkij čoln; v njem pa listek, na ka:cre;^a je kaz-nenec lastnoročno napisal ^edečc: »Prosim, da se ta čoin vrne kopaii-šču Saluga na BrionsK'h otokih!« Kakor se vidi, je ta kaznenec šc do-kaj pošten. Boschetti ]e ravnokar se-del v ječi radi nekega vloma v 1 rsru, radi česar je bil obsojen na eno in polletno ječo. — O pobegiem kaz-nencu Še nimajo nobene sledi. Aretacija freh italijanskih vohn-nov. Iz Šibenika poročajo o aretaciji treh Italijanov iz kraljestva, ki so bili v Šibeniku zaposleni v tamošnji karbidni tovarni. Sodna Komisija je napravila pad vodstvom nckejja stotnika-avditorja hišne nre!sl ive pri raznih Italijanih iz kraljcstv^. pri čemur se je našlo toliko obrcn ni!-nega materijala, da so are'tiral Jva osumljenca radi vohunstva. Ur.idne prostore karbidne tovarne s^ tuđi zaprli, ker so našli tamkaj mno?-. fo-tografij šibenisKega pri«;tanišć:i in tuđi več risb. Tretji osumljenec je bil aretiran na Reki, ko se je hotel edpe-Ijati v Rim. Tuđi ta je uradnik karbidne tovarne in so pri niem m±\\ mnogo obtežilnega materijala. Ceia afera vzbuia mnogo senzacije. Drobne novice. Smrtna nezgoda pri del u. Predvčerajšntm dopoldne se je pripetila v trzaški prosti luki nesreča. ki je zahtevala človesko žrtev. Delavcu Evgcnu Oiacominiju, ki je bil zaposlen na an-s^le^kem parniku »Castilio« je pri izlaganju železa padel 70 kg težek kos železa na glavo. Delavec ie obler.al na mestu mrtev z zdrobljeno črepi-njo. — T a t i c a. Na zahtevo ^ospe Ivanke Ruzzier je predvrčerajsniem aretirala tržaska policija 261etno deklo Marijo Degano, doma iz Lati-sane v Italiji. Aretirana je bila radi tega, ker je ukradla svoji gospodinji mnogo perila in drugih predmetov v skupni vrednosti 615 kron. — Vlom v trgovino s čevlji. Predvčerajšnjem ponoči okoli polnoči sta našla dva policijska stražnika vrata čevljarne v ulici Molin a vento v Trstu, ki je last Filipa Pichoricha odprta in ko sta obvestila lastnika, je ta konstatiral, da mu je ukradenih moških in ženskih čevljev za kakih 400 K. O tatovih nimajo še nobene sledi. — Po žar na parniku. Na Llovdovem parniku »Melpomene«, ki je vsidran v stari luki v Trstu, je predvčerajšnjem dopoldne izbruhnil požar v skladišču št. 2, Prihiteli so gasilci, ki so šc pravočasno omejili ogenj. Parnik, ki je bil predvčerajš-niem uamenjen odpluti v Odeso, je odplul vsled tega sele danes. Škoda je precejšnja. — Nesreča. Na praznik sv. Petra in Pavla so strelja-li v Temnici z možnarji ob priliki cerkvene slavnosti. Otroci so pri tem nabirali ostanke smodnika in so jih potem nesli na ogenj. Pri tem pa je 71etni Fran Stepančič stal preblizu ognja in ko se je smodnik vnel, je otroka hudo osmodil po obrazu. — Eksplozija patrone. V Šmar-ju v Ajdovskem okraju je našel 121et-ni Ludovik Ukmar vojasko patrono, s katero se je igral. Patrona pa je eksplodirala ter Ukmarju raztrgala desno roko. Ponesrečenca so prepe-ljali v gorisKo bolnišnico, — Krvna osveta. Pred približno enim letom je v silobranu ubil v blizini Pulja kmecki tant Anton Paladin Martina Villanicha. Porotno sodišče je Paladina oprostilo. Sedaj pa je brat umorjenega. Marko Villanich, počakal v nekem gozdu Paladina in ga ustrelil s puško. Paladin je bil na rnestu mrtev, niorilec pa je pobegnil in ga do sedaj še nišo mogli najti. — Nezgoda na parniku. Iz Trsta se poroča, da je na parniku »Oester-reieh« eksplodirala neka posada z bencinom, pri čemur je dobil precej težke opekline 281etni kuriač Viljern Lutke iz Berolina. Prepeljali so ga v tržasKo splošno bolnišnico. — Samo m o r. V Kobaridu se je usmrtil finančni rešpicijent Pipan. Vzrok sa-tnomora je bila baje neka disciplinarna preiskava, radi katere se je ne-srecnežu omračil um, da se je ustrelil. Dnevne vesti. - Zaslužen udarec kler i kal cera po čeljustih. Ta teden je bilo na Uu-naju velevažno posvetovanje, kate-rega so se udeležili minister zunanjih del grof B e r c h i o I d , avstrijski ministrski preds. grof S t ii r g k h , ogrski ministrski predsednik grof Tisza, skupni finančni minister vitez Bi I i n s k i in vojni minister K r o b a t i n. To posvetovanje je imelo velikanski pomen, kajti na njem se je določila smer notranje in zunanje poliiike z ozirom na sarajevski atentat. Ker avstrijski parlament ne zboruje, je pri nas nemogoče iz ust ministrskega predsednika izve-deti, kaj se ie sklenilo, pač pa je imel ogrski minis:rski predsednik priliko, da je o tej stvari dal načelna pojasnila. V cbče je njegov govor zelo pomirljiv, kajti iz njega je spoznati, da o kaki vojni proti Srbiji ni govora in da tuđi v našem cesarstvu na kako preganfanje Srbov vlada niti ne misli. Kakor znano, so zagrebški in ljubljanski klerikalci s cinizmom, ki ga pač nobena druga stranka ne zmore, sarajevsKi atentat poskusili fruktifi-cirati za svoje grđe politične in oseb-ne namene. Vsa država je bila tako-rekoč otrpnjena vsled sarajevskega atentata, vse je bilo iz sebe bolesri in žalosti, samo klerikalci so ostali hladnokrvni in le ena misel jih je navdajala: kako bi se dalo sarajevski atentat najbolje fruktificirati, kako bi se dalo iz krvi po brezvestnih zlo-čincih umorjenega prestolonasledni-ka napraviti politično kupčijo. Znano je, kaj se je zgodilo v Zagrebu, pa tuđi v Ljubljani. Pod krinko patrijotič-ne manifestacije so klerikalci v Zagrebu in drugod na Hrvatskem vpri-zorili gonio proti Srbom in kdo ve če bi jih ne bili masakrirali, ko bi bili imeli moč. Tuđi v Ljubljani je dr. Žusteršič v svojem surovem govoru poskuŠal vzbuditi najnižje instinkte v »Union«■ zbobnane sodrge ter je hujskal na boj proti vsemu srbskemu narodu in na vojno proti Srbiji. Vse je bita politična spekulacija in patri-jotične fraze le okrasek cele gonje in le pesek v oči. Zdaj vemo, kako sodi-jo merodaini krogi v državi o tem hi-navskem početju, zakai Tisza gotovo ni govori I po svoji glavi, nego v smislu sklepov skupne tninistrske konference. In grof Tisza je s tisto brezobzirnostjo. ki io kaže v vseh svojih dejanjih.usekal po čeljustih za-crebske klerikalce in ž njim i tuđi ljubljanske, tako usekal, da tulijo jeze in oncmoglosti. Ministrski predsed-nik grof Tisza. danes morda naj-vplivnejši mož v ćeli monarhiji, je na polna usta povedal, da so klerikalci s sumničenjem cetega srbskega naroda hoteli spraviti sami sebe na vrh. S tem je iz ust moža, ki je govoril v imenu celega skupnega ministrskega sveta javno pribito in pripoznano, da so bile klerikalne »patrijotične manifestacije« politično spekulantstvo prve vrste in izvirale iz najbolj nizkot-nih nagibov. Mi smo to od vsega začetka trdili in z zadoščenjem vidimo, da je tuđi vlada tega mnenja. Klerikalci so jo dobili po čeljnstih, da bodo pomnili. + Stadfcr — PuHigraL Vlada v Bo&ii ie ye4jio Srbe po stzdrge v Sarajevu. Iz tega lista je razvidno, da so nemški in madžarski Časopisi vse najhuje kar se Je zgodilo, prikrili in utajili. List konstatira, da je v Sarajevu 150 redarjev, 100 orožnikov in na tisoče vojakov, a vendar ni bil ne eden teh roparjev aretiran. -r Neverjetna drznost. Ljubljansko okrajno sodišče še vedno dopo-šilja mestnemu magistratu Ijubljan-skemu nemške dopise, dasi je svoje-Časno višja sodna oblast izrecno ukazala, da morajo sodišča dopiso-vati mestni občini ljubljanski, dežel-t nemu odboru in tuđi županstvom nai deželi izključno v slovenskem jeziku. To nemško dopisovanje seveda uka-* zuje že znani sodni predstojnik Š t u r m, ki hoče svojo uradna usposobljenost dokazati s svojim divjanjem proti vsemu, kar je slovensko. Mestni magistrat naj te Sturmo« ve dopise dosledno vrača, potem se bo mož že toliko ponižal, da bo dopn soval slovensko. + Zdravniški honorarji. »Slovenec« ima zaslugo, da je sprožil sicen jako delikatno, a vendar Jako perece vprašanje o zdravniških honorarjih, Lajiku ni mogoče o tem izreci sod-be, zlasti ker nima diretktnega vpo^ gleda v posamezne slučaje, resnica pa je. da se večkrat slišijo gorostasne stvari, kaki honorarji se zahtevajo in sicer se take gorostasnosti slišijo vedno le o klerikalnih zdravnikih. »Slovenec« pravi, da je neki zdrav- Strna 4. .•LOVENSKl KAROD-, 4a* It. JttHJ« 1*U. 157. Stcv. 300 K. To Je nttasHŠano odentltm Ali ne ve »Slovence«, kdo Je ta Ckv-vekoijub? Naj ga imenuje! Morda bi nam znai tuđi povedati, krio Je bll tišti klerikalni zdravnik, ki je za Itiri obiske pri nekem bolnflca v Sišfci računa! 500 K in kdo tišti, ki }e za malo operacijo računat menda nad 800 K? Cisto gotovo je. da zasluži pošteno delo tuđi pošteno plačilo. Zdravniki so IJudem veliki pomoćni-ki, so morda največji dobrotniki in v polni meri zaslužno pošteno plačilo. Seveda je to obžalovanja vredno, da sploh nimajo nobene kontrole nad sabo, ne v zdravniškem oziru, ne v oziru honorarjev. Notarji in advo-katje imajo svoje notarsfce in odvet-niške zbornice, zdravniki pa so svojo zbornico razbili in so brez kontrole. Pozivljamo »Slovenca«, naj Ie krepko nadaljuje z začeto akcijo. -f Sveta vojska bo jutri in v po-nedeijek zborovala na Brezjah. Po-leg cerkvenih dušnih užitKOv bodo u-deležniki imeli priliko slišati tuđi imenrtne govore, v mraku pa se bode pela abstinentna himna. čudiir»o se, da ne bosta navzoćna pn ti sle-vesnostr in pri prepevanju abstinen-ske himne ne dr. Z a j e c , ki je bit vendar v mladih letih :menueu ?*•-vec, ne dr. P e ^u r ki je bil ra gimnaziji ćelo girigent. 4- V nemških Hstih, seveda klerikalne barve, je zdaj čitati dolga opravičevanja zaradi članka, ki je Iz-šel v »Zori« in je bil spisan po nače-lih Principa in Čabranovića. Ta čla-nek bi seveda rad utajil duševno stv rodstvo meci sarajevskima ubijalce-ma in med kranjskimi klerikalci, a uspeh je ta, da se pošteni listi iz tega opravičevanja samo norca dela]o. '+ To so patrijotje. V sredo so oeljali skozi Ljubljano tri zvono-ve. Seveda so bili zvon ovi okrašeni in na vozu je bilo vse polno zastavic — slovenskih in papeških. Ljudje so z obžalovanjem gledali te bedaste kmečke fante, ki jim defa tako pre-peljevanje zvonov veselje. Nasel se fe pa gospod, ki je bil nekoliko rado-veden, in ta je fante vpraša!, zakaj da nimajo nobene cesarske zastavice, in dobil je odgovor, da je fa?mo-šter prepoveda! cesarsko zastavo! Nadaljnje pojasnilo bi spadalo kveč-iemu v »Zoro*. — Klerikafca župan v preiskavl ••adi goijufije. Proti županu v jMostah, manemu Joži Oražmu je uvedena kazenska preiskava radi goijufije. Oražem je v svoji spoštenosti« pro-dal svet, ki ni bil njegov, ter vtaknil kupnino v svoj žep. Da bi se mu ne prišlo na sled, ni sklenil pismene kup-ne pogodbe ter je s tem osleparil tuđi državo za predpisane pris:ojbine. Oblast je imela i:ak dolgo potrpljenje z Oražmom, a to po: jo je le minila ootrpežljh'ost in uvedla je preiska-vo proti njemu. Kakor stvari sedaj stoje, se je nadejati, da bo očeta Oraima. ki ga je doslej ščitila močna roka deželnega odbora, vendarle dosegla roka pravice. Prav radoved-ni smo, kaj bo sedaj ukrenila deželna vlada in če bo deželni odbor ime! ek>-gum še nadalje ščititi poštenjaka Oraima. Povsod drugod bi župana, Ki prodaja pod roko občinski svet in si s takimi kupCijami polni žepe, pri tišti priči najmanj odstavili, pri nas pa v danih razmerah ni izključeno, da bo Joža Oražem tuđi vkljub tej lopovščini še nadalje županoval v Mostah. + Kaj je z župnikom Rihar-šera? Zadnjič smo javili, da je župnik Rihar.ki je kot predsednik volilne komisije kradel napredne glasovnice, že toliko »okrevaV, da mu je zdravnik izdal spričevalo, da zopet lahko prevzame svojo »naporno« pastirsko službo. Med tem časom Je Rihar že gotovo nastopil svojo službo v Meki-nah. iMož je tore] svojo »težko bole-zen« že prebolel in že opravlja svoje posle. Pričakovati je potemtakem, da bo brez posebnega napora lahko prenesel tuđi muke sodne obravna-ve, ki je bila preložena takrat, ko je tako nenadoma in tako nevarno »obolel na živcih«. Morda pa zaradi njegove »bolezni« sploh ne bo sodne razprave? Pri nas je vse mogoče! Sicer pa bomo videli! + Promocija. Danes, 11. t. m. je promoviral za doktorja filozofije na univerzi v Gradcu starešina »Tabora«, g. France Romovš iz Ljubljane, čestitamo! -+- Promocija. V soboto dne 11. julija je bil na graškem vseučilišču promoviran za doktorja prava abs. iur. Ivan V i d m a r. Čestitamo. — Slovenske plsatel)e prosi na-rodno-obrambno društvo »Branl-bor«, da pošljejo svoje prispevke za koledarček slovenski mladini čini najpreje. Obljubilo je prispevati mnogo odličnih naših pisateliev, a doslej jih je svojo obljubo le še malo njih iz-polnilo. Pošiljatve je nasloviti na urednika R. Pustoslemlka v Ljubljani. — Razstava »Jusoslovaosku žena« se nepreklicno otvori v soboto. dat U- m&** Jk V Stoari, nam* nfene zt rmtarvo, se nal po«je}o imf-kttnele do ponedeljka M. t wl Poii-Hatve na) ae naslove na tateraat »Mladlka«, LNb»HM. — Pociv mi tlovtsskt vpodaM)a-|ote metlike. Na žeHo nekaterih umetnikov vabim vse p. n. tovarile in tovarišice, vpodabljajoče umetni-ke na zaupen razgovor o nujnih za-devah, tičoćih se sledečih vprašanj: 1. Kako pomagati slovenskemu umetništvu iz sedanjega, skrajno kritičnega položaja, 2. Kako omogo-čiti umetnikom nadaljni obstanek v domovini in s tem zabraniti neizogib-ni propad slovenske umetnosti. Se-stanek se vrši dne 15. julija ob 3. po-poldne v umetniškem paviljonu, Ljubljana, Lattermannov drevored. R. J a k o p i č. — Umri [e v Ljubljani gas pod Karei S c a r i a, c. kr. poštni uradnik v pokoju. Lahka mu zemlja! — Sprememba na Ijuhljanskera sadnemf trgu. V predzadnji seji ob-činskega sveta ljubljanskega je bil sprejet prediog ob^inskega svetoval-ca Planinska, ki gre ni to, da se od-pravijo na ljubljanskem trgu razme-re, vsled katerih je cena sadja nena-vadna in ćelo v primeri z Dunajem in drugimi mesti nemormalno visoka. Sedaj razglaša mestni magistrat ljubljanski, da se bo z ozirom r=a omenjeni sklep občinskega sveta, pričenši v sreda, dne 15. julija 1914, za poskušnjo in do preklica razdelil sadni trg v dva oddelka. Na doseda-njem sadnem trgu za semeniščem ostane še naprej prodaja sadja na drobno. Tu bodo smeli odMej proda-jati svoje sadne pridelke le kmetje in drugi producenti?. Za ta sadni trg ostanejo v veljavi tuđi dosedanji predpisi glede prekupa. Na Ccsarja Jožefa trgu se nanovo uvede se sadni trg na debelo. Tu bodo lahko na vozeh prodajali sadie kmet je - pro-ducentje, kmetski branjevcl in drugi trgovci s sadjem. Prodaja na drobno je na tem trgu prepovedana, vsled prodaje na debelo se pa na tem trgu do preklica ne bo upoštevala prepo-ved prekupa. S to odredbo hoče mestni magistrat dvigniti dovoz sadja na ljubljanski trg in privabiti nanj kar največ kmetov - producentov, ki nišo mogli dosedaj vsled tržnih raz-mer s sadjem na debelo zalagati ljubljanskega trga. — Palača »Ljubljanske kreditne banke«. V včerajšnji seji upravnegra sveta »Ljubljanske kreditne banke« se je definitivno sklenilo. da si banka zgradi na zemljišču bivšega vojaške-ga oskrbovališča svojo palačo. Z gradbo se prične prihođnjo 5i>am!ad. Palača bo štirinadstropno poslopje. V pritličju bo ve!ika moderno ureje-na kavama, bančni prostori in lokali za prodajalne in trgovine, v ostalem poslopju bodo privatna stanovanja. Barka bo zaz:dala dve tretjini svojega sveta na Dunaj^ki in Frana Josipa cesti, glede tretje tretiine zcmlji-šča ob Dunajski cesti in Oaievi ulici pa se vrše še pokajanja in ni izkljn-čeno, da bo tu zgradila banka »?la-vifa* ali kaka druga zavar^>valnica svoje poslopie. Oni, ki bi reflektirali na prodajalne ali stanovanja "r novi palači ob Dunajski in Franr? Josipa cesti, naj se že zda? z^lase pri Ljubljanski kreditni banki«. — K'asifikacUske tefc-n^ Ponovno opozć'riarno na dan&Šnj tek-mo rezerve »Ilirije* proti »O! inpiji*. Prićetek tekme ob pol 7. zve'cr. — Jutrf, v nedelio, tekmuje c' nasnji zmagovalec proti »Slovanu«. / i jutri je določen pričetek tekme na pol 6. uro. Vst^nice samo pri blagajnah. — Rimske izkopine v Ljubljani. Pri izkopavanju novega cestnega kanala na [Orlovski cesti so zadeli de-lavci ob Samassovi vili v globočini 180 m pod cesto na dva, popoinorna ohranjena sarkofaga. Sprva so mislili, da je to kak stči tržaškefca odra: gdč. Stefka Lepiišc-va. Zora Petrovićeva: gjr. Rado Pre-^arc\ jMilnn Odžić in Robert Matije-vit rkot ^ost). \z Konsianjevlce. Kruta usoda nam je iztrgala iz naše srede nad v*c priljubljeno blago gospo Frido Bu-č a r j e v o. ki je nepriCakovano pre-ininnla v nedeljo ponoći. Pogreb se je vršil dne f>. julija ob mnogoštevilni udciežiii njenih prijateljev in prijateljev težko prizadetega soproga gospoda Lavoslava Bučarja. Poleg ob-Cinstva iz Kostanjevice in okolice, se je udeležilo sprevoda tuđi mnogo znrmcev iz Krškega, Novega mesta, Hrežic, Rndeč, Mokronoga. Sv. Križa, St. Jcmejs, Cerkelj in Rake. Dalje so bila po deputacij;j.h zastopana društva: narodna čitalnica, »Soko!^ in jrasilno društvo, katera so tuđi svoji zvesti članici in odbornici položila krasne vence na grob. Moški pevski zbor je zape! pred hišo žalosti, kakor tuđi ob odprtem grobu prc-tresljive žalostinke, godba me$čan-ske garde pa je igrala krasne žalne komade. Z blago pokojnice ni izgubil samo naš prijatelj Bučar svojo zlato zakonsko družico, marveč tuđi vsl, ki so jo poznali, priljubljeno družab-nico, kostanjeviŠki diletantski zbor dobro igralko in sptoh vsa narodna društva kostanjeviška svojo zvesto članico in vneto sodelovalko. Bodi blagi in priljubljeni gospe obranjen trajen spomin. Iz Krike«*, Po inicijativi tuka)S-niega c. kr. okr. glavarja g. dr. Ma-thiasa se ie oživil krški »rdeči krit« in se otvorit tečaj za bolniške strež-nice. Vodil ga je primari) občinske bolnice g. dr. Tren«. Tečaju se Je priglasilo 24 gospe in gospođičen, do konca jih je vztrajato 19. Trajal je od 20. aprila do 6. julija. V prvih šttrrti tednih Je bil teoretičen pook, kl se )e vršil v fizikalni dvorani meičamke iole. v ostalem časti pa praktičen v občiuki Mjiici. DMtia** ao opravljale vsa opravila, ki spadalo k strežnittvn bolnikov. Z vso resnostlo fn marljivostjo so izvrSevale težavni posel in prevzele ćelo nočno službo. Dne 6. julija sta prišla dvorni svetnik dr. Župane in »Rdcčega križa« načei-nikov namestnik, c. kr. okr. glavar Del Cot ter se prepričala, da trud pri-marija dr. Trenza in udeleženk ni bil brezuspešen. Pohvalno se mora orae-niti, da se je tega pouka udeleževala tuđi gospa Nely dr. Mathiasova z občudovalno vztrajnostjo in s tem bodrila svoje tovarišice. O važnosti »Rdečega križa« in njegovi zgodovini so govorili dvor. svet. dr. Župane, c. kr. okr. glavar Del Cot in c. kr. okr. glavar dr. Mathias. Gdč. Pavla Zi-rerjeva se je zahvalila v imenu tova-rišic gospodu primariju dr. Trenzu za njegov preobilen trud, gdč. Ema Pučkova pa c. kr. okr. glavarju Del Cotu. Pri dineju, katerega je priredil c. kr. okr. glavar svojim ljubljanskim in krškim gostom, se je mnogo po-svetovalo, kako bi se tuđi preprosto ljudstvo pridobilo za to velevažno društvo. Naj omenimo, da se po za-slugi r. Kr. or. glavarja dr. Mathiasa že poMrajo po okraju minimalni zne-ski, pričenši od 2 v. Otroke naprednih staršev izga-njajo iz cerkve. V sv. pismu beremo, da ko so tuđi otroci hoteli slišati veli-kega učenica Krista, in so njegovi učenci skušaii otročičem zabraniti dostop h Kristu, jim je očitajoč dejal: Pustite otročiče k meni! Če bi Krist ša dandanes potoval tuđi po naši domovini, kolikrat bi moral to svoje očitanje ponoviti! Je ni fare zunaj po deželi, odkoder bi nam ne prihajale pritožbe, kako sedanji Kristovi »učenci« zaradi naprednega mišljenja staršev preganjajo nedolžne otročiče. Naj navedemo samo en slučaj, Ki se je pred kratkim prigodil v fari Žmarjeta na Dolenjskem. Tu pase kršćansko čredo znani župnik, ki brezobzirno preganja vse, kar se mu brezpogojno ne ukloni. Posebno je tu dobri pastir zaslovel, ko je napo-vedal »Sveto vojsko« gostilničarjem na ta način, da od vsakega botra in vsakega ženina zahteva kavcijo v znesku 20 K, katero mora boter ali ženin položiti župniku v roke in se zavezati, da po končanem cerkvenem obredu, :orej po krstu ali poroki gc-tovo ne bo šel v nobeno gostilno. Ce bi pa šel, zapade kavcija in ^grešni-ka« javna obsodba, botra pa zadene še ta »kazen«, da se ga v bodoće oJ-kloni za botra. Posel botrov sicer ni posebno hvaležen, ali dobe se !e še možje, ki ta posel smatrajo za ieka-ko čast in če že to ne. vsaj za veli-kansko sramoto, če sosedi izvedo, da je župnik koga odklonil za botra. Posebno nekega vpokoienega urad-nika ta »božji namestnik« ne more videti. Ker mu ne more preblizo, je sklenil se maščevati nad otrokom. Že kaplan je v soli naenkrat zasled;!, da je otrok, deklica nedostojno obleče-na (!) in ker dela poliujšanje (?) mora ven iz sole. Župnik pa se je odlo-čil še za bolj radikalno sredstvo. Ko je neko nedeljo deklica z drugimi oiroci prišla k božji službi, io je /up-nik pričo ćele cerkve spodil Iz cerkve, pri čemer je ubogega otrova ob-sipai z nalostudnejšimi psovkami. Baje se je to zgodilo ob priliki, ko so šolski otroci imeli prvo sv. obhajilo. Upamo, da nam bo župnik to zadevo v »Slovencu« natančneje pojasnil. Praznuj nedelje in praznike! Piše se nam: V Ajdovcu pri Žužem-berku smo ze delj časa brez župnika. Vendar smo pa toliko srecni, da nam priđe ub ucatljah in pr^za^kiii maše-vat dobrnški župnik, ki pa mu je holj pri srcu farovško posestvo, nego izpolnjevanje božjih in cerkvenih za-povedi s strani faranov. S prižnice smo čuli prigovarjanje, naj bi šli de-lat na farovško polje in travnike, češ, da ne bodo novi gospod neobde-lano našli. Ker pa morajo ljudje ob delavnikih sebi delati, vprašali so župnika, Če ne bi smeli priti na delo ob nedeljah in praznikih. Župnik jim je to dovolil. In glej ga spaka! Od takrat se dela vse Gospodove dneve, da je veselje. Tako je enkrat n. pr. kosilo 28 koscev in grabilo nebrej grabeljšic. Na praznik sv. Petra in Pavla je plelo 16 plevic na farovški njivi. Kdor ne verjame, naj priđe k nam in videl bo, kako so Dobrnški gospod izpremenili Gospodov dan y delaven dan. To so dušni pastirji! Kadar gre za njihovo malho, takrat se sme delati na največji praznik, če pa bi si to dovolil kdo drugi, to bi bilo kriča in vrišča! S prstom bi kazali na njega s prižnice. proglasili bi ga po-hujšljivcem, veri sovražnim in nal-večjim brerbožnežem. Bolje bi bilo, da bi našel novi župnik na njivah ple-vel in na travntkih segnito travo, ko pa da se ie vpeljala lepa navada, da se dela na Gospodov dan na farov-Ikem posestvn. ker s tem se pohuj-šuje Dudi. »Oorje pa tistemu, ki po-hnjša katerega teh malih! Bolje da bi si otasil mlinski kamen na vrat In u potopi! v globo&no morMtc LJudJe 1 delajo in se pri tem smejajo, če$9 saj delamo na žegnani zemlji. Rajši po« sezite v žep in plačujte delavce, ka» kor jih moramo drugi, če jih hoče-mo imeti, dobili jih boste dovolj, pa ne na Gospodov, ampak na delaven dan. Tlaka je že davno odpravljena, pa kakor se vidi, bi jo duhovni go-spodje Še vedno radi imeli, če ne drugače, pa vsaj na Gospodov dan. Iz Prema. Krasen je bii uspeh vrtne veselice podružnice Družbe sv. CiriJa in Metoda za Prem in okolico. Naša mlada podružnica se je pripravljala že dolgo časa, da priredi veselico v korist Družbe sv. Cirila in Metoda, končno se je odbor dogo-voril, da se naj vrši zadnjo nedeljo meseca junija na vrtu g. Grahorja v Bitinjah, nakar se je pričelo s pred-pripravami. Kot neveščake v prire-ditvah veselje stalo nas je veliko truda in tuđi stroškov je precej bilo, a uspeh je bil nepričakovano dober ter vsled tega zadoščenje vsem onim, ki so se nesebično trudili za to piireditev. Ostalo je namreč 370 K čistega prebitka, od katerega je odbor soglasno določil 270 K za našo prekoristno Družbo sv. Cirila in Metoda in sto kron za občinske reveže. Za ta gmotno krasen uspeh se naj-topleje zalvaljujemo vsem onim, ki so nam do tega pripomogli, osobito pa še vrlemu naprednemu pevskemu društvu v Trnovem pod vodstvom g. K u r e t a in pa našim zavednim ro-jakom gospodom bratom D e k I e -v a, pekovskim mojstrom v Pulju, kateri so nam darovali brezplačno vse pecivo, ki smo ga rabili pri veselici, zraven tega pa še poslali nam y izborno pomoč svojo sestro go. Miči Juričevo. Se enkrat najtoplejša zahvala vsem onim, ki so nam pripomogli do tega uspeha. Končno se pa še opozori dopisnika iz Reske doline v 25. številki »Domoljuba«, da je imel tuđi tukaj znani bategar Fatur svoje prste vmes. Da, da, gospod, veliko ste ruvali proti tej veselici, a vidite, kaj ste dosegli? MogoČen in velik ste pri tepcih in koritarjih, a vaša dela so pritlikavo nizkotna. Imeli ste z vašim izobraževalnim (narobe) društvom že razne priredit-ve, a ni se še slišalo, da bi imel narod ali pa siromak ficka od istih. Da, tako je in nič drugače! Vojaški koncert danes m jutri pri zadnjih predstavah ob pol 9.f oziroma 9. zvečer v Kino »Ideal«. Predvala se velezabavna, krasna veseloigra * Ne more reci — ne!« Igrokaz je ze-lo dovtipen, poln fine pikanterije in povzroča mnogo smeha in veselosti. Ražen te slike se predvaja krasna drama »Kotlarnica« in več drugih pr-vovrstnih slik. Kdor se hoče torej dobro zabavati, naj ne zamudi prilike in pohiti v Kino »Ideal«! V mestni klavnici ljubljanski je bilo v času od 28. junija do 5. julija zaklanih 66 volov, med temi 3 bivoli, 6 bikov, 22 krav, med temi 15 bivo-Hc, 126 prašičev, 196 telet, 35 koštru-nov in 14 kozličev. Vpelianega mesa je bilo 357 kg. Zaklane živine se Je vpelialo: 27 telet in 4 kozliči. Strela jo je ubila. Dne 4. julija opoldne je na nekem travniku v Pre-žganju strela zadela in ubila 151etno posestnikovo hčer Marijo Zupančič. Med nevihto ie šla pod hruško. Sfrela povzročila požar. Dne 6. julija popoldne je razsajala v občini Smihel - Stopiče nevihta. Med nevihto je udarila strela y kozolec posest-nika Jerneja Bartolja v Velikem Cerovcu ter ga zažgala. Kozolec je zgorel. Skoda znaša 320 K. Smrtna nesreča. 471etna bajtari-ca Ana Juršič v Dolžu, obeina Šmi-hel - Stopiče, je padla s češnje ter si zlomila vrat. Drugi dan je umrla. Zapustila je šest nepreskrbljenih otrok. Letošnje leto je posebno bogato na čeŠnjah in je upati, da bodo producenti z izkupičkom popalnoma zadovoljni. Češnje pa dosedaj kljub veliki množini nišo bile nič kaj poceni. Danes se pa čez cene tuđi kupovalci ne morejo pritožiti, saj so bile liter po 8—14 vinar je v. Kap zadela je snoči okoli 9. na dvorišču Figovčeve gostilne na Dunajski cesti Miklavža Pipana, roj. 1, 1837. v Zapogah ter pristojnega v Smlednik. Njegovo truplo so prepe-Ijali na policijsko odredbo v mrtvaš-nico k Sv. Krištofu, Nesreča. Ko so delali pri fran-čiškansketn zvoniku oder, je oženjeni tesar Matiji Valentinčiču pri delu spodrsnilo ter se pri padcu tako po-škodoval na levi nogi, da je moral popustiti delo ter iskati zdravniške pomoči. S trga. Danes je bilo na trgu ne-kaj prvih letošnjih smokev in so Jih prodajali komad od 4—6 vin. Tvrdka Josip Petelinc vabi cenj, občinstvo, da si ogleda v nedeljo od noi g.—li. dopoldne delo in konstrukcijo Oritznerjevih strojev. Vsa-ka dama lahko poskusi krasni Siv in brezšumni tek. Qo$tltno »pri Kreutzerftic je pre-vzela Marija (MinSek, večletna na* jemnica gostihe »pri ZfUunmhlfcj^ Vcč v inseratu. rt *v v *^*rrc* 157. Stev. .BLOVENBKJ NAROD*, šm 11. jfđij« 1914. Stran 5. Solsfca porazila. Letao poroćilo c. kr. L dri. gbn-lazia v Ljubljani za šolsko leto 19L/14 Uvodoma je opis dr. L De-bevra: Orška drama. (Nadaljevanje.) Z 2$likama m 1 prilogo. Na zavodu le joučevaio obligatne predmete 34 učnh moči, neobligatne predmete pa 5 u:nih moči. Koncem šolskega leta € lUo 656 javnih učencev in 24 pri-vatstov, torej skupaj (680 učencev. Slo-encev je bilo 666, Hrvatov 7, Lal 1, Čehov 6. Vsi so bih Kaioh^ke-ga veroizpovedanja. Za viSji razred je lilo odlično sposobnih 119 -r 13, z dorrim uspehom sposobnih 3'X> -r 9. volče sposobnih 43, nesposobnih SI r I* ponavljalni izpit ima 40 dija-ko\ 4 4- 1 ie ostalo neizprašanih. Štnendistov je bilo 51. ki sa dobivali letiih 9952 kron 95 v. Od lanskih abiurijentov se jih je posvetilo: me-dicni 10, živinozdravništvu 4, visoki pojedelski soli 1, iusu 6, tftrovski akidemiji 2, eksportni akademiji 2% da/čni službi 1, železniški službi S, bo*oslovju 9, tehm'Ki 2, moderni filologiji 1. klasični filologiji 1, trgovske-im stanu 2, mornariškemu komisa-riztu 2, konservatoriju 1, arhitek-tu*i 1. Izvestie c, kr. državne višje real-ks v Idriji za šolsko Iet3 1913 14. Lvodoma sta spisa: Mimikrija in no-d)bni pojavi. Spisal dr. Beuk. — Me-ttreologična opazovanja v Idriji. Poreča B. Ba?b!er. Na zavodu je pou^e-Jo 15 učnih moči, v nnpravlialnem redu 1 uCna rroč. Krncem šolske-:3 leta je bilo 150 rednih učencev ;n 9 privatistov. Po macennščm: je bilo 118 Slovencev, 1 Nemcc in i Čeh. Asi so bili rimsko-katolišKO vere. Za irestop v višji razred jih je bi?o cdlično sposobnih 3, z dobrim uspe-^om sposobnih 101 — 1. vobče sposobnih 5 — 1, nespoj-obnih 24 — 2. Ponavljalni izpit jih ima 1(\ dodarni iepit ima 1. Od Ianskih abirurijentov x jih je posvetilo: živinozdravništvu I, železniški službi 2. eksportni aka-cemiji 1, tehniki 2, poštni službi 1, tr-fovstvu 3, zavarovalni tehniki 1. vo-jašČini 3, konzularni akademiji 1, geodeziji 2, montanistiki 1. ' Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metodu je •>oslal podružnični blagajnik v Dolu iied drugim vsoto 13 K, katero je nabra! g. nadučitelj A. Gnus na predvečer praznika sv. C. in M. na Zida-nem mostu. — Med di;aki idrijske realke je nabral g. Davorin M. Kat-nik preteklo šolsko leto mnogo znamk, štanjola in voščenega papirja, med odhajajočimi dijaki pa tuđi vsoto 5 K. — Gosp. Tomo Bricelj, pleskarski rnojster, je daroval 10 K, g. Iv. Bonač, trgovec v Ljubljani je izročil od izku-pička za prodane svinčnike 10 K. G. ?x. Kosir, učitelj v St. Jurju ob Taboru je nakazal 10 K, ki jih je plačal R. p. d. H. — Ga. Zđravka Habja-nova v Višnji gori je nakazala družbi znesek 60 K 60 v, katerega sta nabrali deklici Tinica Turkova in Danica Hab-janova v proslavo godu sv. Cirila in Metoda. Vkljub slabemu vremenu sta nabirali od hiše do hiše v Št. Vidu, Ivančni Gorici in Višnji gori. Tuđi kres se je žgal, dasiravno je cei dan de-ževalo, Zahvalo zato gre posebno g. Turku ml. in g. Nadrahu, nadalje pa t-jdi g. Omahnu iz Pristave, ki je dal potrebna drva in jih tuđi sam pripe-ljal. Končno hvala vsem, kateri so na kakiienkoli način prispevali k zbirki. -— Gosp. Rudolf Delakorda, učitelj, Teharje je poslal zbirko 26 K 50 v, r atera se je priredila, ker se radi splošnega žalovanja ni žgal kres. — Narodna čitalnica v Crnomlju je poslala 10 K mesto venca blagopokoj--emu Članu gosp. dr. Jos. Skočirju, c kr. okr. zdravniku v Crnomlju. — Odč. Konšekova je poslala iz nabiral-nika 10 K, katere je nabrala mala črčkana Slaparjeva Ina na vrtu gostilne Koniek na Troianah dne 2. julija. y.ala bučelica na narodnem polju naj živi! — Gdč. Slavica Vilharjeva, Miren ]e poslala 5 K niesto venca na grob svoji prijateljici Radki Ambrožičevi. Hvala! Društvena noznanila. »Sokol I.« je preložil svojo veliko javno telovadbo in veselico od 5. iulija na 19. julija. Veselica se bo vršila v istem obsegu in na istem kraju, kakor že preje določeno, namreč na stavbišču Kmetske posojilnice na Dunajski cesti. Zato bodi geslo vsa-kega zavednega narodnjaka in Sokola, da ta dan pohiti na prireditev Sokola I.*, kjer se bo pokazalo, kaj zamore resno in vztrajno delo v te-lovadnici. Dne 19. julija vsi k »Sokolu I.«! — Na zdar! Izredoi obeni zbor »Gostilničar-ske zadruge« se je vršil v četrtek po-poldne v restavraciji »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Predsednik g. fr. Kavčič otvori zbotovanje, po- zdravi naviote, xk»H nstopnik* obrtne oblasti gosp. dr. Đerceta in radružnega inltruktorja fospodA S t e s k o. Nato se predsednik v izbranih besedah spominja pred kratkim umrlega prestolonaslednika Fra-na Ferdinanda in njegove sopro^e vojvodinje Hohenberške, ki sta padla kot žrtvi ostudnega atentata. Zboro-valci so v znak sožalja ste^e posluša-li izvajanja gospoda predsednika. — Nato je prešel predsednik na dnevni red izrednega občnega zbora. Mestni magistrat je iirgiral otvoritev od go-stilničarskih in kavarniških pomoč-nikov leta 1912 z resolucilo zahteva-no nadaljevalno solo za učence go-stilničarske in kavarniške stroke. — Osnoval se je pripravljalni odbor, ki se je informirat na vseh merodajnih mestih, gre samo se za to, Če se na] šola zadruge vodi v lastni režiji ali prepusti vodstvo v to poklicani oblasti. Ce se vodi šola v lastni režiji, bi imela to prednost, da bi si učen-ci pridobili res strokovno izobrazbo, in to v vseh, to obrt se tikajočih predmetov; če bi pa prevzela vodstvo v to poklicana oblast, bi pa učenci dobili le nekako splošno izobrazbo. To je razvidno zlasti iz iz-vajanj strokovnjakov, posebno ravnatelja obrtne sole, vladnega svetni-ka gosp. Šubica, kakor tuđi iz pisme-nega odgovora obrtnega inštrukto-rata. Subvencija od strani vlade je zagotovljena tuđi v slučaju, če pre-vzame zadruga Solo v lastno režijo. Kakor se je do sedaj preračunalo, bi znašali stroški za vzdržavranie take sole približno 1600 K, od katerih bi bilo 1100 K kritega z raznimi podpo-rami in bi interesenti morali prispe-vati le kakih 5 K, ki bi se pa tuđi đeloma krile s šolnino. — Nato je podrobno razpravljal o tem vprašanju tajnik gostilničarske zadruge gosp. Ivan P i n t a r, nakar je se zadružni instruktor gosp. S t e s k a priporočal vzdrževanje te sole v lastni režiji. Na predlog kavamaria gosp. To-n e j c a se je soglasno sklenilo, da se v najbližjem času ustanovi taka šola v lastni režiji. Pripravljalnemu odboru se je dalo nato naročilo, da pre-skrbi vse potrebno za otvoritev take sole in Rur , kar bodi s tem poprav-ljeno:"Ker so dobitki res lepi, se vabi \"se ljubitelje kegljanja k čim naj-večji uddežbi. Društvo hrvatskih srednješobklh proicsorjsv v Zagrebu je imelo svojo glavno ?kupščino v torek, dne 7. julija. Predsedoval ji je predsednik dr. Stjepan S r k u 1 j. Udeležili so se je dekan filozofske fakultete profesor G o li k, bodoči rektor dr. Karh-1 e r. predsednik »Matice Hrvatske« dr. K u č e r a. s posebnim pismom pa je skupščino pozdravil zaerehški župan H o 1 ] a c. — y$y TUŠtvo slovenskih profesori ev« je bilo zastopano po dr. 11 e Š i ć u, a predsednik dr. 2 m a v c je poslal brzojavni pozdrav. Posebe poudarjamo, da se je skupščine udeležil tuđi nadzornik dr. Stjepan Bosanac. (Slovenskih skupščin se še nikdar ni udeležil noben nadzornik!) — Predsednik dr. S r k u 1 j je podal zsrodovino društva v prvih desetih letih njego-vega obstanka; prvi, ki ie spoznM potrebo, da se v zaščito stanovskih interesov osnuje tako društvo, je bil profesor Fr. Marn, a traialo je dol-£o, predno se je želja obistinila, zakaj Khuen ie bH snovanju nrofe^orskesri društ^'a nasproten; nravila je potrdil leta 1904. sele ban Pejaeević. ?te-vilo članov raste: vladni kro-gi v šolskih neda^ocriških stvareh vedno bolj uvažujejo mnenje društvenih strokovnih odborov. Pod ero >»Kučcra^ je »Nastavni Vestnik« po-stal elasilo tuđi slovenskih profesor-jev. Članarina je letnih 10 K. Izpređ jođUJo. Kazenske obravnave pred deželnlm god i scem. S kropom \o je poparila. Ivanka Napotnik, 18 let stara posestnikova hči iz Maribora, je bila zaposlena v restavraciji tukajšnje kazine za deklo. Nekega dne se je sprla s so-deklo Terezijo Brečko, ker je Napotnik po Brečkovi za pomivanje poso-de pripravljeno vrelo vodo porabila za snaženje tlaka. Začelo se je prere-kanje, nakar je Brečko svojo na-sprotnico sunila. To pa je Napotniko-vo tako razjezilo, da jo je z vrelim kropom poparila ter ji prizadejala nevarne opekline. Za kazen se ji je prisodilo 1 mesec ječe. Ka] vse stori žganje! Na Bizan-tovem vrtu v Žlebeh so si neko po-poldne z žganjepitjem kratili čas An-drej Plešec, posestnikov sin, Helena Trampuš in hiapec Anzelm Star-man. S početka je bila trojica zidane volje, končno so postali gostobesedni kar je privedlo do prepira in tepeža. Najprvo je pograbi! Plešec Trampu-ževo, jo vrgel ob tla in jo pričel c?a-viti. Takoj ji priskoči hlapce Starman na pomoC, pograbi palico in začne udrihati po PleŠcu, da bi Trampuše-vo oprostil. Ta mu je pa palico iztr-gal iz rok ter Jcl udrihati po Tram-puševi in Starmanu in ju metati po tleh. Posledica te rabukc }c bila, da je dobil hiapec prelom desne koželjnice, W te« Trajwm2eva je dobila po ži- votu već krvnih podplutb in prask po telesu. Ob4olžen©c, ki se zagovar-ja z delno pijanostjo, je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. Za med Albance bi btt dober. Anton Zorman, 22 let star iz Vodič, delavec v Trstu pravi, da je prišel na obisk svojega očeta v Utik. Zorman ima posebno veselje do streljanja, in to ga je napotilo, da je dne 15. junija t. 1. v Trzinu, na državni cesti, ob času, ko so se vračali tovarniški delav-ci in delavke iz domžalskih tovarn, z oštro nabitim revolverjem streljal proti njim. Pred trzinskim mostom je oddal en strel, po prekoračenju mostu zopet 3 strele, ko je napravi! kakih 20 korakov, ustreiil je zopet 3krat, potem pa še enkrat, kakor priče potrdijo, je meril osumljenec na-lašč tik mimo idočih ljudi, kar je povzročilo strah in gotovo veliko ne-varnost za te ljudi. Že dne 11. junija t. 1. je ravno na tej cesti streljal. Dognalo se je, da je ravno takrat pre-cej otrok po tej cesti sem in tje leta-lo in je bila velika nevarnost, da ni bil kateri od teh zadet. Ko so ga pa orožniki aretirali, je Šel sprva mirno, naenKrat mu je pa ušel, a se je posrećilo ga ujeti. Obdolženec se ni pu-stil ukleniti, pričel Je suvati in groziti, sele, ko je prišel drug orožnik, ga je bilo moč ukrotiti. Obdolženec bo to svojo bojevitost premišljeval 4 mesece v težki ieči in bo moral za kazen, ker je nosil brez oblastnega dovolie-nja orožje, še plaćati 10 K. * Će mož svoji ženi ne piše. Grozne muke je pretrpeia neka žena iz Tvrnana na Ogrskam, ker ji njen rnož, ki se je peljal na Dunaj, par dni ni pisal. Ker so še zamenjali njegovo zglasilnico, je bila mnenja, da je njen niož izvršil samomor. Dne 22. oktobra p. 1. so namreč našli v sobi hote-lirja Ernesta Harzhauserja na Huncl-sturmplatzu na Dunaju truplo nekega gosta, ki se je zastrupil z vero-nalom. Poklicali so policijo. Ta je za-htevala zglasilnico samomorilca in neki hotelski uslužbene? ie izročil policiji zglasnico, ki jo je izpolnil pa-sažir Sandor Rosenbaum, krojač iz Tyrnana. Policija je nato sporocila v Časopisih. da je Sandor Rosenbaum iz Tvrnana samomorilec. Njegova žena je o tem izvedela, ker ji je neki sorodnik poslal izrezek iz časopisa. Dobila ga je 26. oktobra. Takrat ni bila doma, marveč v Dunaszerdaha-ly. Seveda se ;ie grozno prestrašila. Morala je verjeti, ker je vedela, da se je njen mož 21. oktobra odpeljal na Dunaj ter se nastanil v Harzhau-serjevem hotelu. Odpeljala se je takoj na Dunaj. V hoteiu so ji seveda potrdili, da je vdova. Še le drugi dan je vzela potreščka, ki jo ie peljal na policijski urad v Margaretnu. Tam so ji pokazali dve fotografiji umrlega in pa listek, ki ga je zapustil samomorilec. S tem pa žena ni bila rešena muk. Ni mogla povedati, ie-H so fotografiji in pisava njenega moža ali ne. Potem je šla žena v splošno bolnico, da vidi mrtveca. Pokazali so ji le glavo, toda žena tuđi zdaj ni mogla povedati, ali je to njen mož ali ne. Obraz je bil namreč zaradi zastrup-ljenja popolnoma iznremenjen. Ker pa so časopisi in zglasnica potrdili. da je mož samomorilec, tedaj se je smatrala za vdovo. Vsa žalostna in obu-rana se je odpeljala k svojim sorod-nikom v Požun. Od tam se je name-ravala takoj vrniti s sorodniki na Dunaj ter vse potrebno ukreniti za pogreb. V Požunu pa so ji povedali, da je bil njen mož 23. oktobra, torej en dan pred samomorom, popolnoma zdrav v Požunu, odkoder se je odpe-lial v Tyrnau, da tam nastopi neko službo. Žena je nato brzojavila tej tvrdki in je dobila kmalu odgovor, da je Sandor Rosenbaum zdrav v Tyrnauu. Ker pa je s svojim sopro-gom vedno nemški dopisovala, je dvomila, da je odgovor pravi, vsled česar se je odpeljala v Tvrnau. Tam je našla moža zdravega. Zdaj se je pojasnila vsa stvar: Hotelski usluž-benec je izročil policiji napačno zglasilnico. Gospa Rosenbaum je nato zahtevala, naj ji hotelir Harzhau-ser povrne škodo, ki jo je imela zaradi tega. Hotelir pa tega ni hotel storiti. In vsled tega ga je tožita pred civilnim sodiščem. Pred tremi dnevi se je vršila prva razprava. Sodišče je dovolilo obtožencu rok šestih ted-nov, da odgovori na obtožnico. Bozne stvori. * Star slapar. Iz Vigevana po-ročajo: Znani 701etni industrijelec Ambroz Invernizi je bil zaradi banke-rota aretiran. Njegova pasiva znašajo 1,100.000 lir, aktiva pa 455.000 lir. Invernizzi je imel velikansk kredit * Spijonaža. Kakor smo že po-ročali, so v Čmovicah aretiraH zaradi šptjonaže vzgojiteljico Leontino#Kar-pynk. V zvezi s tem so aretirali v Przemvslu nekega poročnika, ki je s posredovanjem omenjene vzgojiteljice poStljal varšavskemu generalnemu Štabu poiočila in lisbe tntajav. * Zrakoplovstvo, b Gačine po-ročajo: Na tukajšnjem letaliSČu sta zadela skupaj dva vojaška aeroplana« ki sta ju vodila nadporočnika Nagor-nov Šenšiv. Oba sta padla na tla, Šenšiv je bil takoj mrtev, dočim se je Nagornov težko poškodovaL * Lov na volka. Iz Monakovega poročajo: V Gladbachu Je 7. t. m. iz neke menažarije ušel volk. Napadel je nekega triietnega otroka, ki ga je tako zgrizel, da je otrok takoj umri. Oče otrokov je zblaznel, ko je hitel na pornoč. Volk je potem divjal po cesti. Končno so ga ustrelili. Splošno prevladuje mnenje, da je nekdo iz maščevanja izpustil volka. * Dijak ustreiil profesorja. Iz Tešinja poročajo: V Bobreku pri Te-šinju je nstrelil predvčerajšnjim dijak četrtega razreda učiteljišča Anton Kleis na cesti profesorja godbe Andreja Hlawička. Napadalec se je hotel ustre-liti, vendar pa so ga Še pravočasno prijeli ter oddali orožništvu. Kleis noče povedati vzroka, zakaj je ustreiil profesorja. * Poročni davek. Iz Washingtona poročajo: Vreprenzentacijski hiši v Was-hingtonu so predložili zakon, po ka-terem naj vse amerikanke, ki se po-roče z evropskimi aristokrati, plačajo 25 odstotno doklado od svoje doho-darine. V utemeljevanju se pravi, da te Amerikanke nimajo nikakoršnega republikanskega patriotizma, če se vsakemu inozemcu s plemiškini naslovom vržejo okoli vratu. * Tragedija v hiši kiparja Ciffa-riella. Iz Rima poročajo: V hiši kiparja Ciffariella se je dogodila predvčerajšnjim nova tragedija. Ciffariel-lo je bil pred par leti obtožen, da Je umoril svojo soprego. Pri obravnavi je bil oproščen. Njegova druga so-proga, znana krasotica, katero Je umetnik meseca januarja poročil, se je pri eksploziji petrolejske svetilke tako težko poškodovala, da ie kmalu nato umrla. * Bomba v I no mostu. Iz Ino-mosta poročajo: Včeraj zjutraj se je dogodila v neki tukajšnji brivnici eksplozija. Brivski pomoćnik Henrik Ge-zelle je bil težko poškodovan, eno oko mu je bilo izžgano. Izpovedal je, da mu je neki neznanec izročil pločevi-nasto škatljo, naj jo shrani. Iz rado-vednosti jo je odprl, pri čemer je eksplodirala. Pravijo pa, da ni bilo to res, marveč da je Gezzele sestavljal neko eksplozivno tvarino. * Nemška gostoljubnost. Iz Ko- danja poročajo: Tri mlade dame iz Kodanja, ki so se, naselile v danski zborovalni hiši v Šlezviku, so predvčerajšnjim dobile od policije povelje, naj takoj zapuste hišo, ker bi jih sicer morali izgnati. Nadalje se smejo danski turisti od zdaj vnaprej zdržati v severnozahodnem okrožjukvečjem osem dni. Neka druga dama, sestra gostil-ničarke v zborovalni hiši v Sonder-burgu, je tuđi dobila ukaz, da se mora izseliti. * Tatvine na pošti. Iz Krakova poročajo: Svoječasno so na tukajšnjem kolodvoru ukradli denarna pisma, v katerih je bilo 190.000 kron. Več pq-Štnih uradnikov, med temi glavni kri-vec, poštni adjunkt Wlczek, so bili aretirani. 140.000 kron so dobili. Poštni erar je zdaj obremenil z ostalim zneskom 50.000 kron plače krakovskega poštnega ravnatelja Nikodemovicha in in poštnega komisarja Ćzernya, kate-rima bodo vsak mesec odtegovali gotovo vsoto, dokler ne bo poplaćanih 50.000 kron. * Beg iz norišnice. »Nova Reforma^ poroča iz Varšave: V noriS-nico v T\vroc se je pripeljala z av-tomobilom elegantna dama ter prosila ravnatelja zavoda, ako srne govoriti z Adamom Banasiewiczem, ki je bil obsojen zaradi ropa v desetletno ječo, pozneje pa je bil interniran v zavod za umobolne. Ravnatelj je to dovolil. Dami se je posrečilo odvesti umobolnega iz zavoda, na'kar sta se odpeljala z avtomobilom. Beg so zapazili ter ju začeli takoj zasledovati. Kmalu so našli na cesti razbit avto-mobil. Šofer je umiral, dama je bila težko ranjena, norec pa je izginil. Splošno mnenje je, da Je norec po-vzročil nesrećo, ker je hotel voditi avtomobil. * Manevri so za moštvo ne« skončno naporni in marsikateri se samih bolečin zvečer komaj giblje. Kephaldol takoj olajšuje. Dobiva se v vseh lekarnah. * Pri boieznlh srca prenapolnje« ni prebavilni organi ne zavirajo sama dihanja, nego povzročajo tuđi motit-ve krvnega obtoka. Zdravniške pre-izkušnje na dunajski c. kr. splošni bolnici so dognale, da se s prirodna »Franc Jožefovc*« grenČico ob izdat« nih izpraxnitvah doseže takšno zmanjŠanjc napenjanje trebuha, da se bolnik vedno nato čuti olajšane-ga. Te neprilike so se ponajveč že ustavile po vsakdanji rabi ene kupice Franc Jožefove vođe. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovi« uah Z ruđnUi^kiml vodamk ..... Stran 6. •SLOVENSKI NAKOD* dne u. Jttttj« 1914. 15r. Stev. Čudni letak). Pretekli teden so bili v tivolskem gozdu, raztrošeni letaki kažnjive vse-bine. Štiri take letake je prinesel nekdo, ki je nemško govoril, v kavarno .Union". Te letake je izročil markerju Izlakarju in odšel. Ker se je le-ta bal, da se mu je morda nastavila past, je izročil te letake policiji, ki je seveda takoj jela stvar preiskovati. Kaj se je dognalo, ne vemo, pravijo pa, da so dijaške aretacije v zvezi s to stvarjo. Ker ni izključeno, da bi ne bila stvar podtaknjena, bi bilo umestno, da bi se policija ne prenaglila. * ♦ * Slovenec umortl Slovenca v Ameriki. Iz Cuddv, Pa., poročajo: 25. ju-riija je vstal Lovrenc Slivnik, doma iz vaši ReČica pri Bledu, iz postelje ter se približal spečemu Jožefu Žagarju, s katcrim sta se prejšnji večer pri pijaci prepirala. Ko se je prepričal, da trdno spi, mu je zasadil dolg kuhinjski nož do ročaja v vrat. Nesrečnik, ki je doma iz Prizida, je po par minutah umri. Morilca so aretirali. Telefonsko in brzojavno poročila. Skupni ministrski svet. '' Dunai. 11. julija. C. kr. brzojavni ftorespondenčni urad poroča, da so vse vesti o roteku in uspehu avđi-jence zunanjega ministra pri cesarju, kakor tuđi o sikupni ministrski kon-ferenci brez podlage in samo kombinacije. Vsesokolski zlet. Duna.l, 11. julija. Tu se vrše kon-ference zaradi vse sokolske ga zleta v Ljubljani, Vlada je poklicala na Du-naj tuđi deželnega predsednika baro-na Sch\varza. Proti Jugoslovansklm dliakom. Dunaf, 11. juiija. Nekateri listi prinašajo obširne vesti o »irredenti-stičnem« gibanju med jugoslovanski-mi dijaki ino ljubljanskih aretacijah. Jurist Kozak, ki ga je policija are-tirala iz postelje, je bil danes oddan deželnemu sođišču. Nadnljna pre-iskava se bo vršila v Ljubljani. Nadvojvoda Leopdd Saivator. Krakov, 11. juiija. Za časa bivanja generalnega artUerijskega nadzornika nadvojvode Leopolda Salva-torja v Przemvslu so odrejene posebne varnosme odredbe. Ceste in kolodvore, kjer priđe nadvojvoda mimo, bodo zaprti s policijo. V okolici je zbranih 600 orožnikov. Bale se na-haja v Galiciji več Srbov, ki name-ravajo atentat na nadvojvodo. .- Francoski konzul v Inomostu. Pariz, 11. julija. Francoski konzul v Inomostu Offenstein se je snoči v nekem hotelu v Inomostu ustrelil. Avstrija, Nemčija in Rusi ja. Petrcgrad, 11. julija. vNovoje Vremja- poroca, da je prišlo na zadnji konferenci med avstrijskim pre-stolonaslednikom Franom Ferdinandom in nemskim cesarjem Viljemom do sledeče pogodbe: " .'— % Nemčija «e zaveže: 1. postaviti na ruski meji se dva armadna zbora; 2. pomnožiti število svojih pod-častnikov: 3. privolitt v zadržanie svojih rezerv v gotovem slučaju: 4. postaviti na vzhodnih svojih mejah posebne nadziralne čete; 5. razširiti svojo vojno mornarico se ?m 4 dreadnoughte. :J Avstrija se zaveže: 1. Zvišati svoj letni rckrutni kontingent za nadaljmh 30.000 mož; 2. zvišati efektivno stanje svoje rezerve; 3. zgraditT razne strategične že-lezniške zveze proti ruski meji; 4. izpooolniti nekatere utrdbe in 5. razdeliti Bosno in Hercegovino v dva samostojna distrikta. jv Francoska, Pariz, II. juiija. Finančni mini-s*er Naulens je povedal v seji zbornice, da bo začetkom 1915 primanj-kljaja 700 K. Povedal je, da misli vlada na premoženjski davek in na monopol na špirit. Finančna komisija senata je odklonila kredite za stano-vanjs&e doklade poštnih uslužben-cev. Brazilske vofne ladie. London, 11. julija. Brazilska vlada je naročila en naddreadnought in 2 brzi križarki. Najbrže je naročila Brazilija te vojne ladje za kako dru-do državo, Mehika. Saltillo, 11. julija. General Obre-gon je zavzel mesio Ouadalajaro. Zvezne Sete Je popotnoma pototkel. Vjel je 5000 mož. Odločilna bitka je bila 7. t. m. , « -J. RO ATENTATU V SARAJEVU. Aretacije. Sarajevo, 11. juiija. Preiskovalni sodnik je izdal zaporno povelje proti mohamedancu Mehmed Bagiću, mi-zarskernu pomoćniku, ki je bil baje tuđi udeležen na atentatu. V Mostaru so aretirali dvornega fotografa Marianovića, ki je na sumu, da je dal Bagiću denarja, da je pobegnil v Crno goro. ^4v Politični položaj v Bosni. Sarajevo, 11. julija. »Istina <, glasilo srbske vladne stranke, pravi v presojanju položaja v Bosni med drugim tuđi sledeče: Direktna posledi-ca je, da sabor ne deluje, vsled česar je rešitev agrarnega vprašanja za nedoločen čas odgođena. Sarajevo, 11. julija. Od kompetentne strani se označuje vest, kakor da bi bil sekcijski šef dr. Zurmić glavni krivec pri nemarnosti bosanske policijske uprave, kot absolutno neresnično. l)r. 2urmić je na polju uprave že v kratkem času, odkar vodi administrativni ođdelek, dosege! več uspehov in značilno je, da je za-raditega srbsko opozicijonulno cns'>-pisje dr. 2urmića napadalo. Zlasii veliko pozornost je obra;al na orož-ništvo in njegov razvoj ter je vršil preddela, da bi izvršil reformo policijske uprave takoj, ko bi bil sabor snrejel sarajevske občinske statute. Tuđi ni res, da bi bile civilne oblasti odklonile pritegnitev orožništva za varnostno službo v Sarajevu. Oroz-ništvo. kar ga je bilo na razpolngo, je bilo omenjeni dan faktično v službi. Tuđi ni res, da bi bili budimpeštanski detektivi označili Cabrino-vića w Principa kot sumljtva. Atentator Čabrinović je bil svoj čas kot hujskač k stavki iz Sarajeva izgnan, zaraditega ga pa se ni bilo smntrati kot »nevarno osebo«. Atentator Princip pa pve'i ni bil nikdar aretiran in je bil policiji 7nnn samo kot eden onih številnib mladeničev, ki so za časa balkanskih vojn ob raznih prilikah kazali svoje narodno srbsko mišljenje. Sarajevo, 11. julija. Kakor se za-trjuje, so prišli v srednjih šolah raznim revolucijonarnim zvezam na sled. Intervencija v Bel^radu. London, 11. julija. Po raznih av-strijskih listih razširjene vesti o ka-kem koraku Anglfje v Belgradu, so popolnoma neresnične. Pariz, 11. julija. S kompetentne strani se izjavlja, da o kakih karakih Franco^ke v Belgradu ni govora. Belgrad, II. julija. Avstrijski poslanik baron Gie^l je izjavil. da za enkrat ne more biti govora o kaki de marši v Belgradu, niti o kakih pour-parlerjih. Preiskava ni končana, in tako dolgo o diplomatičnih korakih ne more biti govora. -- - " Prsiskave. Dunai, 11. julija. Listi poročajo iz Sarajeva, da so vse vesti, ki so se zadnje dni trošile o preiskavi in o drugih dogodkih v Saraievu in dru-god v Bosni, zlasti o aretaci )h. izmišljene. Bosanska vlada j< prepo-vedala vsako telefonično in r^ojav-no raz.širjanje vesti o preisk vi. Budimpešta, 11. julija. Madžarski listi pišejo, da je bila zar ta proti življenju prestolonasledn a zasnovana v Oružu in Dub ovniku, kjer so se meseca aprila zbrali šte-vilni zarotniki iz Srbije, Crne gore in Bosne. DOGODKI NA BALKANU. Nikola Henrikovič pl. Hartvig t. Beigrad, 11. julija. Ruski poslanik Hartvig je snoči ob 9. obiskal ravnokar z Dunaja doslega avstrij-skecra poslanika barona Giesla. Kon-ferenca obeh državnikov se je vršila v Oieslovem delavnem kabinetu. Naenkrat je prišlo Hartvigu slabo in padel je s kanapeja. na katerem je sedel. Vzlic takojšnji zdravniški po-moči, je kmalu nato izdihnil. Truplo so prepeljali proti 10. uri zvečer v rusko poslanistvo. Njegova soproga se mudi ravno na obisiku v Carigradu. Ravno ko je Hartvig izdihnil, je pri-spela v poslanistvo njegova hčerka, s katero je hotel Hartvig obiskati neki koncert. Videla je svojega očeta ležati na tleh, ni pa spoznala, da je že mrtev. ZdravnfKi so jo izpočetka to-lažili, da se je oče samo onesvestil. Vest se je po Belpradu bliskoma raz-nesla. V mestu vlada splošna žalost. Vse zabave, koncerti in predstave so bile takoj odpovedane. Pred ruskim poslaništvom se Je zbraia velika množica, ki je v globoki žalosti gledala v razsvetljena okna. Belgradski listi prinašajo obširne članke, v ka-terih slave spomin Hartviga, ki ie bil največji prijatelj Srbije ter slikajo njegovo smrt kot pravi udarec za ćelo Slovanstvo in zlasti za Srbijo. Hartvig je bil 56 let star ter je veljal od nekdaj za enega najsposob-nejših ruskih diplomatov. Od leta 1909 naprej je bil v Belgradu zastop-nik Rusije. Splošno se priznava, da je bil Hartvig eden izmed onih državnikov, ki so se od nekdaj zavze-mali za ustanovitev balkanske zveze, pri kateri ustanovitvi je on tuđi krepko sodeloval. V novejšem času je podpiral Hartvig idejo unije med Srbijo in Crno goro. V težavnih ča-sih zadnjih let je stal Hartvig nc-omajno na strani srb;>kega naroda. Bil je velik prijatelj Jugoslovanov, sploh ter se je zelo interesiral tuđi za Hrvate in Slovence. Na Dunaju je veljal za veliKega sovražnika Avstri-je, toda io je bilo neupravičeno. Hartvig sam se je izrazil, da ni na-sprotnik habsburške monarhije. Belgrad, 11. julija. Hartvigovo truplo prepeljejo v Petrograd. Spre-vod v Belgradu bo nad vse sijajen, da tako pokaže srbski narod svojo globoko hvaležnost napram svojemu veliikemu prijatelju. Nikola Henrikovič pl. Hart-v i g je bil eden najsposobnejših ruskih diplomatov. V Belgrad je prišel kot naslednik poslanika Čarikova. Pokojnik si je v kratkem času svoie-ga bivanja v Belgradu pridobil splo-^en ugled in spoštovanje ne samo v javnosti, marveč zlasti v krogu srb-skih državnfkov. Od časa, odkar je Hartvig zasropnl Rusijo na srbskem dvoru, je v Srbiji vidno naraščal ruski vpliv, do'Kler si ni pridobil popol-no nadvlado. Hartvig je bil navdušen Slovan, za to se je tuđi z vso vnemo trudi!, da bi v ruski politiki prinomo-Rel do zmage slovanskf struji. In res, politika, ki io je delal Hartvig \T Bcr-gradu. je bila sicer ruska, toda pre-pojena je bila skozi in skozi s slovan-sko noto. Nikola pl. Hartvig je prišel v Belgrad 1. 1909. Ker po mnenju srbskih krogov ruska diplomacija ni dovolj energično podpirala Srbije za Časa bosanske aneksijske krize, ie vladalo v Belgradu precejšnje neraz-položenje proti Rusiji. S taktnim po-stopanjem je Hartvig najprvo razpr-§il to nerazpoloženie in nezaupanje. potem pa je takoj začel z zgradbo svojega živijensketra dela — balkanske zveze. Nflkola Henrikovič Hart-vig je bil inicijator in eden izmed ustanoviteljev balkanske zveze. Kdor uvažuje antagonizem, ki je vla-dal takrat med Bolg:ari in Srbi. med Grki in Bolgari in končnu tuđi med Srbijo in Crno goro, ta bo vedel pre-soditi, koliko truda in dela. koliko diplomatske spretnosti in državniške modrosti je bilo potreba, predno se ie posrečilo sklopiti med Srbijo. Bolga-rijo. Grško ^n Crno goro trćno zve-zo, ki ni bila toliko namenjena obrarnbi, k-ikor pa napachi. Hartvig v družbi s Pašićem in Milovanovi ćem na eni strani in Gesovoin ra drugi strani je dogradil to silno zgradbo, ki jo poznamo pod imevoni balkanske zvez«:. Kai ie bil Hartvig v čiTsu balkanskih voin, ;o bo natanko or sala šeie zgodov^^. T!no se lahko rc.:c: Hnrtvig je bil eden najsposoh-nejših diplomo tov, kat ilh ie kdaf imela Rusija. Zato se ni čuditi, da ie hi! žc opetovano v k.)mbinacij> za pj^kega ministra ziiTiarr'b del ;n za gotovo se je smatralo, da ne bo dru-Ri naslednik ministra Sazonova, kakor Nikola Hartvig. Pokojnik je bil, kakor rečeno, navdušen Slovan in velik prijatelj Jugoslovanov, katere je podpiral, kier je Ie mogel. Tuđi slovenskemu učenjaku dr. Županiću je nakloni! stipendijo, da je mogel v naučne svrhe prepotovati Malo Azi-io. Grško in Makedonijo. Pokojnik je bil star ?cle C6 let. Zapušča ženo, ki je par dni pred njegovo smrtjo od-potovala v Carigrad, in hčerko edi-nico. Gospo Hartvigovo in njeno hčerko obožuje radi njiju Ijmdomilosti in srčne dobrote vsa srbska javnost. Dunaj, 11. julija. O predmetu konference med Hartvigom in Gies-loin.med katero je zadela ruskega poslanika kap, govore v dunajskih krogih, da je imel Hartvig nalog. ^ ponudi Avstriji posredovanje Rusije v eventualnom sporu med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 11. julija. Avstrijski poslanik Giesl je izjavil, da je bila njegova konverzacija s Hartvigom po-vsem prijateljska. Hartvig je posebno naglašal, da so vesti, kakor da bi bil on v kaki zvezi s sarajevskim! do-godki, grda obrekovanja. Izrazil je svoje globoko sočustvovanje z av-strijsko vladarsko hišo. Osobito so izmišljene vse vesti, kakor da bi se bila pri njem na dan atentata vršila kaka ostentativna pojedina. Vršil se je čajev večer, katerega sta se udele-žila med drugimi grški in romunski poslanik. Tuđi tajnik avstrijskega poslaništva grof Pongratz je bil na-vzoč. h,v r Srbija. Budimpešta, 11. julija. »Pesti Napio« poroča: V teku enega leta je zbežalo nad 1000 Srbov in Hrvatov z Ogrskega na Srbsko, kjer so se naselili. Peljali so se najprei v Ameriko in od tam s pemočjo srbskega konzula čez Grško v novo Srbijo. Srb«ki konkordat. Dunaj, 11. julija. Oficijozni >Fremdenblatt« priznava, da je pa-pe.ška stolica v principu privolila v uvedbo glagolice v katoličkih srbskih cerkvah. List pa pravi, da si je papež pridržal pravico, odločiti v vsakem slučaju, ali naj se uvede irlagolic:*, ali ne. Grška. Atene, 11. jutijj. T'r^Iev,.: J::ri nastopi v kratkem trimese^er? co-pust ter obišče svojo mater a* k&pa-lišču E.istbourne na Angleškem. Po-zneje nride tuđi v Berlin. Atene, 11. julija. Pogodba glede nakuna obeh ameriškili vojni!] ladij, ki dobita imeni »Kilkis« in »Lem-nos«, je bila predvčerajšnjim ro^ pisana. * * REVOLUCIJA* V ALBANIJI. C#rskoTe Se'o, 11. julija. Zuna-nii minister Sazonov je včeraj sprejel albanske^a ministrskega predsednika Turkan pašo. Nato je ta obiskal an-pleškega in franeoskega veleposlanika. Zvečer se je Turkan paša odpeljal v Berolin. Dunaj, 11. julija. Kakor poročajo iz Drača, je knez včeraj poklical k sebi diplomate ter jim rekel, da tako ne gre naprej. On potrebu je denarja in vojakov, sicer se morajo zgoditi radi-nikalne izpremembe. Gospodarstvo. — Vinogradska razstava v Gorici. V času od 5. do 13. septembra 1914 se bo v Gorici vršil IX. avstrijski vinogradski kongres. S tem v zvezi se bo vršila razstava vino-gradskega orodja, strojev in kletar-skih predtnetov. Razstavni red in spored sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom v.3. vpogled. (St. 3437). Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za „Ciril - Metodovo družbo. Neka ofospa iz Ljubljane ob 5 velikih semniih darovala 6 K. Za „Pogorelca Franceta Peter-Mna v Kosezah št. 13 pri ll'rski Bistrici11 T. Š. tu 1 K in rodoljubi v Postojni 63 K 20 v. Skupaj 64 K 20 v Živeli nabiralci in darovalci! KIKO METROPOL v areni „Narodsega doma". ¥ soboto in nedelfo: Telefon — izdajalec. Učinkovita drama tz živli. izumiteljev. Maks zna £arati« Burka. Kristl se ženi. Komično. Kalkuta. Hrošč. Naravni posnetki. Predstave v soboto ob ] ?5 pop., ] 27 in ! 29 zvM v nedeljo ob ' 211 dop., l zd, 4, J 26 nop., 7 ia l t9 rv. — Naslednje dni kakor v soboto. Cene: I. pr. 80 v., II. 60 v„ III. 30 v. Današnji list obsega 16 strani. Izdajatel! in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Ceno domaće xdravilo. Za. uravnavo in oliranitev dobrega prebavljanja se priporoča raha mnogo desctietji dobro znanega, pristnega „MolloTega SeidUts-prm^ka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno ra vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 LPo pošinem povzetji rnzpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Woll» c. in kr. dvorni zalagatelj nn Viuuift^ T»chlanben 9. V Ie-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in ^ odpisom. 1 25 Prekrasno se počutimc po izmitju glave s Pixavonom. Te Je voljno, tekoče kotranovo milo zaiz-mivanje glave, ki so mu na poseleu patenti način odvzeli zoperni von. Splošno je znano, da je kotian naravnost suvereno redstvo za nero-vanje las in lasišča. NaipomembmjŠi dermatologi smatrajo za negovaije las najuspešneiše kotranovo mio. Tuđi v daleč znani Lassarjevi metidi za negovanje las igra kotranovo mio za izmivanje glave bistveno vlojo. Pixavon ne čisti samo las, ne^o zaradi kotrana, ki ga obsega, delije nnravnost poživliajoče na lasišče. Redno negovanje las s Pixavonomje resnično naj'boliši način za jačerie kože na glavi in krepitev las. Pixavon se izdeluje svetel (bre5r barven) in temen. Splošno dajo preo nost Pixavonu »svetlemu«, pri katerem je na poseben način kotranu od-vzeto tuđi crno barvilo. Specitičri učinek kotrana je pri obeh preparati! — svetlem ali temnem — isti. Ste-klenica stane poltretjo krono in zado-stuje za več mesecev. Dobiva se p> vseh lekarnnh, drogeriiah in parfu-merijah. Vsi boljši moški in ženski frieserji izmivajo lase s Pixavonorrt Kdor svoj ielodec linbi, ne piie dražega, kakor želodčnl Ubćr I^^^L S+- HL'^'^a^fc i ^/F'j^k Naj boljši želodčni liker! Slađki in grenki. Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omaml, ampak daje moć in veselje do dela! Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana. Postavno varovano. Borzna poročila. Lfublfansha „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 11. julija 1914 . ... Denarnl Blagoio Maloibeni napirji. | 4°o majeva renta . . . • . 80 70 8090 4-2<\\> srebrna renta .... I 84— 84-20 40 0 avstr. kronska renta . . 81'25 81*45 4°/o ogr kronsKa renta . . 7930 7950 4° o kranjsko dež. rosojilo . *)0-75 —•— 40/0 k. o. češke dež. banke . 85 75 86-75 Srećke. Srečke iz 1. 1860 Vs . V 7 . 4! 5'— 425*— „ „ 1864...... 680-— 700— tiske........ 287-- 297-- „ zemaljske !. izdaje . 28050 29050 II. „ . 236- 246- n ogrske hipotečne • * 223*50 233*50 , dun. komunalne . . 454— 464'— avstr. kreditne . . « 485*— 495*— „ ljubljanske..... 57-50 60"50 „ avstr. rdeč. križa . . 49'SO 53 50 ogr. „ „ . . 2625 30 25 ' ba2ilika ...;.. 23*75 2775 „ turske....... 201*— 204'— Delnice. Ljubljanske kreditne banke. 399*— 399-50 Avstr. kreditnega zavoda . 584*75 58"/75 Dunajske bančne družbe . 49650 397*50 Južne železnice ....•• 73*— 74*— Državne železnice..... 65725 658*25 Alpine-Montan...... . 770*25 77V25 CeSke sladkorne družbe • • 274— 276*— Živnostenske banke * * 4 . 265*— 266*— Valute. Cekini fc . , . . ^-t^L'i • 1W2 11*46 Marke 4......... 117-90 118*10 Franki.......... 9590 9610 Lire........... 9560 95*80 Rublji .......... 25V62 252-62 Za varctvo brsta se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki Jih bxe/ve$tBi liutlie dandajies spravliaio v promet. Star je že dobri sloves in velika priljubljenost Fellerjevega blagodišečega rastlinskega esenčne-Ka fluida z oblastveno varovano be-sedno znamko »Elsafluid*, kit kakor znano in kakor vsak dan lahko sliši-mo iz ust zdravnikov- učinVnia oa- življajoče, krepi živce in mišice in blaži bolečine. Ravno tako pogosto kakor Fel-lerjev fluid pa ponarejajo tuđi preiz-kušeno, prebavo pospešujoče želodč-no sredstvo, Fellerjeve odvajalne rabarbarske itroejjice z oblastveno varovano besedno znamko »Elsa kroglice«. Ker smo se o dobrodejnih lastnostih obeh preparatov sami prepričali in smo jih pogosto od mnogih bralcev in zdravnikov slišali hvaliti, svetujemo, da se proti ponaredbam varujete taKo, da naročite oboje na- ravnost pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Poizkusni tucat Fellerjevega fluida stane franko 5 kron, Fellerjevih kroglic 6 škatlic franko 4 krone. 157. Stev. »SLOVENSKI NAROD", dne 11. julija 1914. Stran 7. •4 Slinu ii Sirah! ne atiietiftn. Oii i iMa. Zitnc oene w B«dimp«*ti. Dne 10. julija 1914. Termin. ^Senica za oktober 1914 . za 50 kg 1285 ženica za april 1915 . . za 50 kg 1297 Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 9*25 Oves za oktober 1914 , . za 50 kg 7-64 \oruza za juli] 1914 . . . za 50 kg 7-25 'oruža za avgust 1914 • • za 50 kg 736 Koruža za maj 1915 . . . za 50 kg 7 06 Meteorolojtfno porodio. \;iloi u* morjea 306*2 Srednji srifil tlak 7J6 ■■ I ks 'Stanje «?^ ! % <*»- ^a |S ' Vetiorl | Nebu " vapJa * mm £E___________________ ,M -2.pop. 7375 j 185 si. jjvzh. | oblačno 1 9. zv. 7368 17*1 si. jvzh. pol.oblač. jj 7. ij. . 736-6 ; 17 C i si. vzh. . oblačna Srednia včerajSnja temperatura 1633 r rm. 19 6J Padavina v 24 urah nm 0 0. En ali Ive ffiiftj M aprajaaeta aa hrano lii ataaevaeja. Nauča se tuđi lahko breaplalno laš£ina ia nemščine. 2708 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Vila na Bledu t vrlom, pripravna tuđi za trgovino ali obrt* prav ugodna lega, v najboljšem stavbnem stanju, se pod ugodni mi pogoji proda ali da v najera. 2691 Dopisi na lastnika IgaactJ ettaaLj era« <•€, Grleasgaaaa 15. Isče se spretna 2709 šiviljanadom. Marijin trg 3, III. nadstr, desno. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem !n zn-."-cem pr žalostno vest, da je na§ ljubljeni soprog, oče, tas* in stan oče, gospod Ivan Kantarlč zasšbnlk danes ob 2. uri zjutraf, v starosti 6?. let, previd, i s sv zakramenti zr* umirajoče po kratki, mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predrage^a pokojn-ka bo v nedeljo, dne 12. julija zjutra] na pokopahšče Žužemberk. Dragega puKojnika priporoČamo v pobožno molitev in blag spomin. Žužemberk, dne 10. julija 1914. Ana Kurtarić, sorroga. — Matilda Eovžan ro; Knntarić, pc-Starica, hčer. — Ivan Dovtan, oro*. <:-^to ?:er v p., zet — Janko Maksl- milijan Sovžan, vnuk. Brci vsakega dru gega obvestila. Za vse dokaze srčnega sočutja, izrečene mi ob priliki bridke izgube moje ljubljene soproge kakor tuđi za časteče spremstvo blage pokojnice izrekam vsem Ijubez-njivim uđeležnikom svojo srČno zahvalo. Zlastt se zahvaljjjem gg duhovnikom in gg. pe. mojstrom kakor tuđi vsem udele2nikom, ki so spremili drago ookojnico na njeni zadnji poti. Bodi tuđi izrečena srčna zahvala darovalcem krasnih vencev. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat srčna zahvala. Ljubljana, dne 11. julija 1914. 2694 Glohoka iaiujoči soprog Josip Podriaj, hsni pcsestn k. ZAHVALA. Vsem onim, ki so meni in moji rodbini posvedočili svoje odkrito sočutje povodom prezgodnje in nepričakovane smrti moje preblage in nepozabne soproge, gospe kakortudi onim, ki so dragi pokojnici izkazali zadnjo čast, izrekam tem potom svojo udano zahvalo. Posebno veljaj ta vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov; slav pevskem:: zooru in slav. ^odbi meSČan-ske garde za v srce segajoče žalostinke ob pogrebu in ravnotako cenj. deputacijam društev : »Sokol«, »Narodni Citalnici«, ter ?asil. društvu, ki so svojo zvesto članico ozir. odbornico s krasnimi venci spremili na zadnji poti. V Kostanjcvlci, 9. julija 1314. 2693 Lavoslav Bučar. Moto vukcgi dnigegi obveitlU. Tužnim srcem naznanjamo vaem sorodmkom jn prijateljem preJEalo-stno vost, da je gospod Karei Scarla a. kr. paatel araamlk w polu v sredo zvečer, previđen s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi, mukotrpni bolezni, v bolnišnici usmi-Ijenih bratov v Gorici, mirno v Gospodu zaspal. Pozemski ostanki rajnkega se prepeliejo iz Gorice v Kranj, kjer se v nedeljo 12. t m. popoldne ob 4. uri polo2e na tamošnjem pokopa-lišču k večnemu počitku. Sv. ma5e zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, 11. julija 1914. i~liita&i ost»li. i P^irnlstleno deklo želi priti kot 'fletiki ia liiiili h kaki gospe. Deklica je poslušna, zdrava in močna. Ljubša bi ji bila služba na deželi, gre pa tuđi v mesto. Vstop bi bil 15. julija. Na plaćo se ne ozira toliko, kakor na dobro nadzorstvo in ravnanje. — Ponudbe pod „Dakle 2711" na uprav. „Slov. Naroda*. 27U Št. 973 2710 Razpis. Mestna občina Črnomelj razpisuje službo 9 a? mestne hranilnice v Črnomlju z letno plačo 1600 K. Položiti je jamčevino v znesku 2000 K. Prednost imajo davčni uradniki vp. — Uraduje se vsak dan ražen nedelj in prazmkov od 9.—12. ure dop. in od 2.—5. ure popoludne. Prošnje je vložiti pri mestnem župan-stvu v Crno miju do 1. avgust a 1914. Nastop službe 15. avgusta t. 1. Jfcstnožupanstvo Črnomelj dne 10. julija 1914. Župan: Jes. Doltar* SANATORIUM • EMONA ZA NOTHATvkJE IN-KIRURGICNE -BOL-E^Nl. • I^ORODNDSNICA U LtJLBLUANA • KOHENSKEGA-ULICA- ^ / SEF-zDRr/NK pranju DR"FR. DERGANG '* i i ^J Zaradi firevređltve I SH trgovine vse I B čevlje [ Hl 10 ©dstotkoT ceaeje. I H Priporoča se I i Ritiikii m%m I POTNIK liče mestai v kaki dobri specerijski trgovini, dobrem mlinu ali dobri vinski trgovini. Nastani takoj. Ponudbe pod N»«k«r Biaiip IO#«/i7O»" na uprav-ništvo .Slovenskcga Naroda". 2705 »IlfMlIlIfllllllltltlllltli Zenitna ponudim! Gospodična čedne zunanjosti z ne kaj pri-moienjtm, se želi seznaniti vjled pomanjkanja znanja z boljsim gospodom v svrko mozitvć. Cenjeni dopisi pod „Srečem atukmm jf#. 22** Ljubljana, poitno leieče. — Tajnost zajamčena. 2702 tiiiiiiniiiiiiiiimyyiiiir^ Ob priliki poletnih dopuatov Vam priporočamo temeljito 2704 iižei \i%\ pilaega stioii Prvovrstna popnvljanica pisalnih strojev. The OlivBrTrailiag Office, Ljeftljana. Zaradi o Spo to van Ja i ^elitv© se preda r^' hi^ns obični dva Si valna stro'a r tri mi e, dve za rezati, in več druzega. -c.^3 Wollova ulica fttev. 1, %?ecse!. Kompanjon gospod ali gospodična z najma nj 2 do 4000 K se išče od posestnika, trgovca in uradnika z letno plačo 3600 K proti intabulaciji in sodelovanju — Ponudbe pod „Lepa bodočnost*, Sv. Jakob pri Mariboru, poštno ležeče. 2706 Parna žasa popolnoma novo šesta vijena, v lepi poziciji, se preda ali pa da ▼ na- jenii Cena ugodna in bodočnost zajamčena : les se dobi v blizini. Cene ugodne. Blizu postaje Tmovo-Bistrica, Notranjsko. 2701 O^eda se pri Mate Bibariču t Tmovam. Strojarstvo v naiboljšem stanju, s parnim in električnim obratom, posebno ugodna prilika, neposredno ob žeL postaji, na raz-polago mnogo čresla in sur. kož, mnogo dela po naročilu, se pod lahlcimi ugod. pogoii pređa ali edda ¥ zakup. Dopisi na uprav. »Slo7. Naroda«. WW Srčna želja. ~m* Popolna sirota« 24 let, krtet li dobre rodbine, prijazne zunanjosti 200.000 raark rarpoložljivega premoženja, se kmalu želi omožiti t plem. mj» slečim gospodom najb. pozicije. Anonimno bres pomena. Cenj. direktne ponudbe pod jLtkttot U* HanrpostK Oclsenkircheo. Diskrecija ob sebi umljiva. 2588 Provizijski Mopi najbolje uveden pri usnjarjih, tvornlcah usnja, strojarjih in industrijalcih, sa> »prejmo. Cenj. ponudbe pod „B. H. Ž000 — P« P. 2905" odpoš. Rndoli Mosse, Praga, Prikopyft. 2a oMikc! Irila prilika! Dva Underwood pisaloa sirila eden skoro nov, aa praw cano prodaata. Pcnudbe pod šifro „R 100 2703(< na upravništvo .Slovenskega Naroda*. . 2703 Kupijo se yečje množine vsakovrstnega H iam lesa. Množino, mero in ceno franko vagon pod „Oreh, čefin]a, hmška/267411 na upravn. »Slov. Naroda«. 2674 lontoristinja zniožna obeh deželnih jezikov ter dobro izvežbana v knjigovodstvu 2681 se sprejme s 1. avgustom. Podiogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu. Spretna prođalalka, samo prve vrste moČ, 2684 se sprejme s 15. avgustom. Ponudbe na zalogo čevljev Humanic v Ljubljani. !SODE! dobro ovinjene, stare in nove, male ia velike ima na prodaj Ivan Bngajenigv sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Hudollovo ieleznico it 7. 2095 ; Prošla se lep, čvrst cesarskl ^^■H H^^. ^^m ^i^^ M^H ,^B^ ^^^^B imm ^K imz^mm ^^^^r i^^^^ ^^^^r ( 9 let star, 168 cm visok in 2 m dolg^ dober za lahko in težko vožnjo, pe ugodni cenl. Več se izve pri Lnzljl Kurent, Sevnica, Štajerske« i 2666 : Vsakovrstne I | »I ■ in čistilnice najiiovejših sistemov, kakor tuđi vratila in motorfe za nagon mlatilnic, mlina in prele za Sađfe In oroidje dobi se najceneje pri tvrdki Karol Kavšeka nasled. ^5 Schneider & VerovSek trgovina x ielemino in ---- zalogo strojev === Ljubljana Dunajska cesta št. 16. laktetajte c«alk«! Staaje denarnih vlog na kn], in tek. radin 3l.dec. 1913: :: K 236,633.922-— ss O. kr« I>rl'v» Stanje 4eoara. vlog na hran. knjižice 30. jnoija 1914: u K 92,536.831"—■ u Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Bnnajo. - Ustaovljeu 1864. - 29 princ*, flfil IH tflrSl. FCtn Mtl (f li MONOM taBŠ"l 9«liSU kapital in reserve 65,000.000 km. •tovanfem - S2S?sf bthk'o dSST^k XTn b e" odpovedi - KupoTaoj« in prodajanje W*teMtalh novcev. - Najem«4«J« wnih pređalov Mmosbftmbe (tafes) za ognjevarno shranievjnje vnđnostnih pa- Sj^.^v^U ^Tfteilh poroeiL -PShr«njevanjePta upr.vlj«.je (depoti) vrednostnih 1^^!^!^STJ^MtSS »iSSBtaV-llSlI^ ^K&VtaMl^"1 **"%& U«PtmIn. In H.mlnli p«j.«nH. I« M.M« • **.h « bMiM Mrafc. .p«<.J.ftl> IfMMlMlIrt IMkUr >HiUllH »»l*»Ml «*—*■■*—** *I*N* - »Mrfi «»■ 4t | Strm 8. .SLOVENSKI NAROD', dns 11. julija 1914. 157. Stev UMIl TiTnilli osebe in so dobro dp6UU UIMPUU uvedeni, se proti visoki proviziji ipr*tMt# od svttovno-znane firme za sukno. Ponudbc na naslov: ■•■ffctagilU. btt*. Podaci Nr. U. 2396 Svarilo. S tem se vsak svari, da ne sine Hobenetnu, kdorsibodi na moje ime ali pa na ime moje žene ničesar ne kreditirati ne dati, niti v denarju niti ▼ blagu, ker za take dolgove nis?a plačnika. 2644 V Ljubljani, 6 julija 1914. Ba|ko Pečnlk. Marija Mehan omoiana Peinlk. f Pojasnilo: I Znameniti profesorji in zdravuiki ■ priporočajo in rabijo za I as t no po-I rabo našo patentirano bigienično I iznajdbo. Zakonski dobe natančno I brošuro 20 od I Verlag ftr hygienische Litttratnr ■ Dunaj I., Wollzeile 12. I Kot tiskovino zastoaj. Kot uprto pismo j proti znamfei za 20 v. 2:^6 Na prvi pogled ifinij — tM tatotjmH, Am \e Mego •4 prv* Ifabllaaik« trgovlM ■ wnmi, Klatarimo, srebralao, koitr kapi* »ajoeaele la d ujko!!« postreiea. predmeti poletne sezije so topa« tadllkOp aro ¥ lapestnicah, 2623 maaietai gumbi, mocL zapoae Ud. Prva eksportna tvrdka Tovarniska znamlca F. ČUDEN1"11"10""-' ■Hl H ^B^ ^a^ B^B^ BHH Hl ^B Tvrdka F. Čuden je samo Prešernova ulica 1 ili že 10 let nima na Mestnem trgu podružnice. Ijubljana 81 — prešernova ulica 1. z.hteu,te nOv cenlk »m. Hini iaioir ▼ pokoju želi stopiti v službo v trski občini kot tajnik ali redar ali kot oboje, — Dopisi na J. F.f Vitanje, poste rettante. 2671 Vzame se v na]em gostilna z malo, dobro upeljano trgovino, če mogoče tuđi trafiko. Event. tuđi sama trgovina, naj raje na deželi. Ponudbe na upravn. »Slov Naroda« pod „Dobra trgovina stev 1578 2839". 263i IMoftl&l in tenske, ki so pri boleznih se5ne cevi (iztok svež in zastaran) brezuspešno po-skušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma ne-škodljivem, povsod lahko izvišljivem zđravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564 Dr. med. H. Seemann, Sommerfeid 83. (Bex. Trankfnrt - Oder.) Potrebna zdravila posije ob naročitvi du-najska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. SAHATORU ELISABETIHUN zdravilišče za notranje, kirurg-^ne m ženske bolezni. Bolniska oskrha sester križark. — Prosia izbii*a zdrav ni kov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Rontgenova soba. — Udobno urejeno kopali$£e z vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tuđi porodniški slučaii. Pol]anaka cesta 16. 1059 Tcleloa U. 141. Mio v Severno 10 Južno Hm A se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi Avstro-Amerikana' Trst — New Tork, Bnenos Aires, Rio de Janerio, Santos Itd, ! X nainovejšimi brzooamiki r dvcma vijakonia, i električno razsvetl;avo. brezlićnim bnofa?om, na kateriti ie za vsakeea notnika sreskrbljeno. da — dobi dovolj domače hrane z vinom, svet kruh. posteljo, kooelj itd. = ODfiOD PARfllKOV: f Sevemo Kmerilo vsako sobofo. f Jožoo Sneriko tsalnh U dnL { loiaja iz Trsta v lasade: (Psrfcnl fctei IHontreai) vsaki meset enkrat. ! Vsakovrstna pojasnila daje rade¥olje brezpiačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za ^ Kranjsko, $tajenko In Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Ozirajte se na najstarejšo domačo tvrdko | XjULd- Oerne | Ljubljana, Wollava ulica štev. 3. i Nafcenejši, strogo sollOni nak^ [juvdov, zlatnine, srcbrninc in raznih nr. [ Lastna delavnica xa popravila la nova dela z električnim obratom Ure z lastno znamko „TUP". Skota) novi 2627 planino }r radi selitve pocenl mm proda]. Ivom! trg 3. U. ia9. na ksni od stopnic. Gnojite • superfosfntom! Kmetovaki! Supcrfosfati so v cent precej znižani. Dokazan- najačlnkovltej- ie9 BAlcenefi« nadnm«-- stuo za fosforjevo ki slino za vse Triie ztml\* In vie vrste sadetevf prekaSajo pozanesljivem, hitrem učinku vsa dnca priporočena gnojila s fosforievo kislino. Amonijakovi, Kalijevi, solitrovi bUperfosfati naiccnejSa, najdo-nosnejSa gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnoi;i. kupče- valci in kmetijska društva. CeatraUui plsirni: 7 Udiik fortitr, Praga, Pfikop! 17. Gnojite s superfosfatom! OORCCUA KOLE5A PR12NAN0 HAJ: B0LJ5A SEDANJOSTI X fl.COREC L|URL|AHA MARIJE TERE ?IJE CE5T« 5THN0VISVET NASPROTI K0LI7FJA ZAH TFVAITE PRUV 5L0V CI-NIK BRE7PLflCNO Pik T E N T E 1^^ ■ Ihh mm m vam vseh dežela izposluje inženir 33 j Mm 0mWBlWLtW3tWMJ9LMJ9%* oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.f Mariahilferstrasse št. 37. ! A. Hauptmanna nasledniki I A. ZANKL SINOVI =™== LJUBLJANA. —— Tvornica kemičnih barv, takov in /trnežev, priporoča: i Oljnate barve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Mariiin trg št. 1. Vse vrste i ei firnežev, :: :: čopičev, is s: I a k o v | as Mavec (Gips) Olje za pode in stroje MM Naslov zadostuje; 131 A. Zankl sinovi v Ljubljani. Ccniki zastonj! Ceniki zastenj! ^M ^F M«aga čudovite kof nede- t B^ ^^^T setal nwriReči« obja-vil obširen popis te dežele in njene-ga prebivalstva. Ker je iz njegovega zanimivega spisa razvideti, da je Danska res sretna dežela. naj po-snamemo vsaj nekaj poglavitnih od-stavkov iz tega spisa: Mednarodni kongres časnikarjev bi moral trajati od 12. do 17. junija, pa je trajal celih 12 dni. Na kongre-sih se že sploh ne dela dosti, na tem kongresu pa se je delalo zelo malo. Storjeni so bili pač nekateri skleni, a drugih uspehov kongres sploh ni mo-gel imeti, tako je bilo — veselo. Zlobni jeziki imenujeio zgodovinski kongres Metternichov -congrčs đan-sant«. časnikarski kongres v Kodanju pa bi se lahko imenoval >congres mangeant.s kongres banketov, ve-selic in brezkončnih obedov. Od dneva. ko smo stopili na danska tla, pa do konca našega obiska, je obed sledil obedu, banket banketu, veselica veselici — brez pavze, brez od-diha. Danska je že v starodavnih ča-sth slovela zaradi svoje kuhinje in je menda hotela udeležnikom časnikar-skega kongresa pokazati, da se nikjcr tako dobro ne živi. kakor v tej de-2eli. Kako Ijubeznjivi so ti Ijudje! Po-vabljeni smo bili na izlet v Klampen-borg. Na glavnem trgu v Kodanju smo vstopili v vozove, od tega trga pa do kraljevske palače Eremitage smo se peljali v pravem triumfalnem sprevodu. Na ćeli poti so stali veseli Ijudje — na tisoče in tisoče jih je bilo — vsakemu se ie brala sreća z obraza. In ti simpatični Ijudje so nas pozdravljali kakcr bi ne bili časnikarji. ampak kralji. Stari in mladi Ijudje, moški in ženske, ministri in delavci, civorne dame in dekle. vse nas je pozdravljalo, metalo cvetke na nas. mahalo z robci___a kar je bilo naj- več vredno. je to. da je bilo lahko spoznati, kako pristna in res pre-srčna je bila taka prijaznost. Spozna! ^cm kmalu, da je to danska narodna lastnost. Danska je dežela stare, znamenite kulture in so ž njo prežeti vsi *!oji: dežela polne in zdrave demo-kraciie, dežela prijetnega in udobne-ga življenja. Za širši svet je Danska se vedno dežela hamletizma, dežela melanholije in trpkih usmevov. Tođa to že davno ni več re^nično, in morda tuđi nikoli ni bilo. ampak so samo H-teratje tako naslikali svetu svojo domovino. Bila ie pač tuđi na Danskem Kratka doba pes'mizma, to je bilo po vojni s Prusko in z Avstrijo. ko je Danska izgubila Slezvik-Iiolštajn. in s tem za vedno izgubila svoje stališče med evropskimi državami. Takrat je postala Danska majhna država — saj ima Ie tri milijone prebivalcev — ;n je čisto v pesteh Nemčije. Angleške in Rusije. Toda danski narod je imel moč, da se je sprijaznil s svojo usodo in vse svoje moči obrnil na povzdigo domaćih razmer. Izvršil je to z obču-dovania vredn:m uspehom. Fevdalna Danska se ie v par desetletjih pre-nienila v naibolj demokratično državo in je narodno gospodarstvo tako povzciignila, da vlada v ćeli deželi in v vseh slojih najlepše blagostanje. Oovoril sem z ujenjaki in z đelavcr, z obrtniki in s kmeti, z odličnimi da-mami in preprostimi ženskami, go-\ oril sem s plemenitaši. s konserva-tivci, s socijalnimi demokrati in z Ii-•"eralci, in iz vseh ust sem slišal eno ^e.sedo: Mi smo srečni in zadovoljni. Konservativci nečejo reakcije. Ie po-časneje razvitje socijalnih razmer. li-beralci hočeio hitrejši tempo, socijalni demoratje bi radi vse naenkrat dosegli, a gre se res samo za tempo. Govori! sem z vodio konservativcev. profesorjem Hellingerom, z voditeljem socijalnih demokrntov, postan-cem Borgbjerjrom, in z liberalci, ki .so zbrani okrog lista »Politiken«, in vsi so priznati, da hočeio svojemu narodu zagotoviti popolno svobodo, zdravje, bogastvo, veselo življenje, enakost in bratstvo. Danska je bogata, kajti njeno kme-tijstvo je ravno tako na vrhuncu kakor njena obrtnost. Prcpotoval sem vso Pan^ko, od severa do iuga, od vzhoda do zahoda. Kako premožen, srečen, vesel in zadovoljen je danski kmet! Njegov svet ie skrbno obde-lan, živinoreja cvete, mlekarstvo in sirarstvo mu prinese milijone. Vsaka najmanjša kmečka hiša je lepa in snažna, povsod lepe preproge, lepo, solidno pohistvo, povsod vboljša soba« gosposko opremljena, v mnogm hiŠah klavir, na katerem igrajo domaće hčere, v vsaki hiši knjižnica, fci šteje 200 do 500 knjig, v vsaki hiši več časopisov. Tuđi v najrevnejših hišah sem videl knjige in časopise, tuđi v najrevnejsih hišah sem videl, da Ijudje dobro in izdatno jedo. Oble-čeni so vsi lepo in snažno, vsi so srečni in veseli... Danska se je nam tujim časni-k;-rjem hotela pokazati v vsi svoji krasoti in je to tuđi storila. a boij kakor vse, nam je ugajal narod sam. Tu se vidi, kaj pomeni dobro življenje: srećo, zadovoljstvo in dolgo življenje. In ko so zapeli velikonočno narodno himno: »Der er et vudist lanđ« — lepa naša domovina — smo tuji časnikarji z oduševljenjem pritrjeva-li: Res, lepa in srečna dežela! Dva momenta sta se mi na mojem potovanju križem Danske šu posebno vtisnila v spomin: regata v Silkeborgu in »dom starih ljudi« v Aarhusu. Pri regati sem videl, kako krepki, zdravi in jedrnati Ijudje so Danci; na tisoče jih je bilo pri regati — vsak pravi korenjak. V »domu starih ljudi« žive za delo nesposobni Ijudje. Ta dom je velikanska hiša. lepo opremljena in o^krbovana. Vsak danski državljan ima s 60. letorn pravico do dosmrtne državne pokojnine v letnem znesku S00 danskih kron, to je avstrijskih kron. in do prostega stanovanja. Danci pa pravijo. da to ni nikaka do-brodelnost. ampak Ie priznanje, da ima vsak človek pravico živeti. Ta dom starih ljudi ni nikaka ubožnica, p.mpak mesto tihe. mirne in srečne starosti. Pravica do dostojnega življenja, to je danes eden temeljnih princinov danske demokracije. V podzemlju znamenite grajšei-ne Kronborg. v Hamletovem krradu, sem videl kolosalen kip danskega na-rodnega heroja, danskega Ilijo Mu-romca — Holgarja danskega (Ogier !e Danois ga imenuje starofraneoska pesem^. Ta legendarni mogočni bo-gatin ima na prsa sklonjeno glavo \n spi. Legenda pravi, da se prehudi, kadar bo danski narod v nevarnosti. Meni pa se zdi, da je stari ^fql?ar že vstal, da hodi neviđen po svoji domovini in ji poma?a, da s tako lahkoto in takšr.im veseijem v srcu prema-guje težave življenja, da si je prido-bil srečo in imetje in da se dviga vse višje in višje. Kdor Je izpostavljen mokroti, trpi večkrat na revmatizmu, trganju in ozeblinah. Dobrodejno, točno učinkujoče vteralo, ki se hitro priljubi je Contrheuman iz lekarne B. Fra^ner v Pra^i. Olej inserat. Mlčao novost za otroke oddaja brezplačno tvrdka Nestlć na Dunaju. To so izrezovalne deklice, ki predstavljalo znane osebe iz pravljice v tnnetniško dovršenih rizbah in poda-jajo otroškemu srcu razvedrilno mi-kavnost. — Ražen te novosti se na željo oddajajo ali razpošiljajo tuđi pobkušnje Nestlćjeve moke za otroke pri: Henrik Nestlć, Dunaj, I. Bi-berstrasse 6 k. ______________ 400.000 ziatnikov iz Carigrada prejnie, kd<»r naroči izborno tursko srećko ter pri žrebanju dne 1. avgu-sta zadene glavni dobitek. Ker vsaka srećka mora zadeti, s čemur je v najneugodnejšem slučaju zajamčena povračljivost večjega dela kupnine, v srečnem slučaju pa dana možnost, priti na lahek način do velikega bo-gastva, potein se mora priznati, da pomeni nakup turske srečke v stini njjnedolžnejšo in najcenejšo loterijo. — Pojasnila daje glasom današnjega oglasa: Srečkovno zastupstvo, Ljub-Ijana 1._________________________ sosološno priljubljeni ker so neđosešni v teku in trpežnesti* fllagovoiite si jih A ogledati ali zahte* M vajte cenik. JM Karei Čamernik & Ko. Socijalna trgovina 5 J^olcsh av-temo bili, motorji in po sam. deli Jtfchamčna delavnica in garava JLjubljana Dunajska cesta št- 9 —12. Trgovini z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse 1. prlporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom. Žepne pištole, točno zastreljene sistetnov „Bro^vning", Steyr\ .Mauser* in , « ,Bayard* samokresi najbogatejše iz- * _ bire že od K 550 naprej, flobert! in kc, zbinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Ceno'vnik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franko. Franr M tm™> ^iSJtfV IIDIll llUđ Sodna ulica. ccno pq<^«iioi Specialna mehanična pletilna Industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletiinl materijal za m stroje itd. na drobno in na debelo. 3 Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša • P prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno I Ker delam brez agentov, so cene veliko nlžje« Samo kratek čas! NOVO! NOVO! Grand Hippodrom Noblešse. Usojam si cenj. p. n. občinstva naznanjati, da sem s svofim hipodromom prve vrste dospel v Llublfano, Latfermannov drevored. Vsak dan velika Jahalna raiveseljevanja za dame, gospođo in otroke ob koncertu, Gele are zabave za giedalce, ber \o vedno kaj za smeh. — Lastna godba. — Bestavracifa. Đtvorjeno ob neDcljah in praznikih ob 2 uri, ob delavnlkih ob 3. uri popolSnc. 2646 vijudno vabi Eornel Kabath. Visoko, moderno podobo, Ippoto linli, udobnost dsjo samo Waraerja Rast Proof (originalno amerik. izdelek). Se pere kakor vsaleo drugo perilo, ne da bi se odstranile vlcge. gW Za vsak kcs se jamči, ^»j Eđina zaloga v Ljubljani; Josipina Podkrajšek, L]nbi]ana5 Cevljarska ulica 2. Priporoca moderne bluze, spodnja krila, damsko in moško perilo. Oiroško higi-enično perilo TETRA, šivalne potrebščine, kakor tuđi vse druge modne predmete najb. kakovosti. Poštna naročila se iz¥ršujejo točno S Wp> nn^fi^p fifi hipAittofifi! kupite po nizki cenl in dobro pri svetovno-znastl solidni tvrdki Ljubljana žtev. 4. Lastna protokolirana tovarna nr v SvicL Tvrdka H. Suttner nima nobene podružnice v Ljubljani in ne drngje. Zabtevajte moj uvi povećani cenik zastoj in poštninc prosto. ff ^MflM|, ^ nmMKM )e racionalno iz a-f AllillLliniiiMli mnogi gg. zdravni- conirnBuinan a^arn* ^^^■^^^^^^^■^^^^■^^^i" bol;§im uspehom. ^ivilbAllHItfH miri revmatične-I nUTrnPllllinn Protmskeinnevral. i«ma'ItlCUIlimi cičnr bolečine, od, ^"■^^^■^^^^"■ii^^^^^i^" »tranja čut poma- *enja na vzeblih meatih in oteklin v členkih. PauAhLaiibmmm se zaradi točnega conirngumnn •^^^-^ Ne dajte si vsiliti kakili nadomestil. Lonček K 1-— Ako poSljete naprej K 150 dobite franko 1 lonček . « 5*— . „ 5 lonfkov. m . m . 9'— . .10 lon£kOT. Izdelovanje in zaloga B. Fragnerja lekarna c kr. dvorni dobavltelji. Praga III., St. 203. Pazite na ime izdelka in izdelovalca. Zaloga v lekarnah. Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpeznih Q^ čevljev ^^> je v zulogi lan Ine tovar ne Peter Kozina 6/^K'Ll Ljubljana, na Bregu. W>'—J&e.—.-» Cena za gospođe . \ \ . . # K 14-—, 17-—, 20'— n „ dame .......„ 12*—, i5*—, 18*— „ „ dečke ^Ug.....„ 10'—, 12-— . 5t. 22—25 16—»8 29—81 3f—35 „ „ otroke •••••• k 5— 6-— 7*-^ ¥^ Garantirana kakovost po teh cenah. Cenejše vrste od kron l'5O naprej. Stran 10. „SLOVENSKI NAROD«, dne 11. jiilija 19U. 157. štcv. 1 profMO m 1 kontori5tin]o ki je zmožna popolnoma samostojnega knjigovodstva. Vstop se lahko vrši takoj. 2675 J. Kražovic, Zalec. 3abolčnil^ fisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboli5e vrste, iz jaholk | (moSanci) razpošilja po povzetju liter po 20 vi- i narjev, hruSkovec 1 po 17 h od 100 1 naprej Juri Jos. Stelzer, trgovina z mostom Wetzelsdorf pri Gradcu. >6O3 Upokojen orožnik mlad, trezen in čvret 2687 iiče primerne Mi v Ljubljani ali okolici. Eventualna kavcija se lahko položi. Ponudbe pod „Takol 268711 na tirrav. ,S!ov. Naroda'. Ali ste oženjeni? Potem zahtevajte nove ?:orce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34z liustrovan cenovnik it zdrnvniškimi nasveto gratis in Iranko(:::.r:to^ 30 h\ — L Singer blgienićna manufaktura, Dnnal ? I Wiesingerstr. 8 F. Brivnico kupim na Štajerskem, Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem ali Istri in Dalmaciji 2657 Točne ponuđbe z označbo pro- j meta in cene se pro^o ood <:fro ! „Samostalnost", Zagreb, poste restante 9. Išče se zanesljiv in izurjen mlekar za mlekarsko zadrugo v blizini Ljubljane. " 2637 Ponudbe s plačilnimi pogoii ie nasloviti na Zvezo slovenskih za-drug v Ljubljani. Dio Mara se sprejme iakoj 2682 V večjem hotelu na deželi. Plača po dogovoru. — Ponudbe na Leopold Jonkof Bovec. nižjih razredov se sprejme prihodnje šolsko leto v popolno oskrbo in strogo nadzorstvo k domaćemu četrtošolca. Naslov: poštni predal 159 Ljubljana. 251$ --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i Kolesa Janus (3 let. jamstvo) bo glede na kakovost in ntzko cerio i nedosežna! Si valni strofi, pritf kline, pnevmatiko itd. po priložnostnih cenah. Pre'-rasen katal^ gratis in franko. MAKS SKUTETZKY Dunaj I., Stubenring št. 6. ----------------------------------— Redha prla! Redka prilika! lp pustim na Spodnjem Štajerskem z velikim sadnim Vrtom, prav prostornimi gospodarskim! poslopji, lepo vilo s 3 obokanimi kletmi, vinogradom, samo prve vrste zemljišČe m travniki, arondi-rano, vsega okoli 40 oralov, se radi Izplačila dediščine proda prav cend. Ponudbe kupčev samih pod „Redka prilika 26S0M na uprav. .Slov. Naroda". — Posredovale! izključeni. — Ponudbe na menjavo — papirni koš. 2689 "■---------------*' "--------------■" ! Začetniki ! Gr&ko, latinsko, franeotko, angle&ko, nemŠko, itmlijansko 2577 ii po zelo niski ooni. n Marila Stanit, KnaOo?* nttea 4/L Mišja nadioga? Brezplačna pojasnila in prospekt ^Tie^a^ztHches Institut Duaaj VII., Burg^asse 88 13. 2122 Skoraj nov „Undervvood" piSDlnlstro] se ceno proda 2604 pred Prulami št. 231. Zmrolinski. im resko posteljno perle 1 kg sivega očiščeneeja 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 360, belo K 480, prima mehke ■*v> " Tt»* K 6'—, veleprima K 720. Naj-^olj?e vrste snežno belo perje K 9 60. — UOKldlli! UUMcIji! modrega. belega ali rme-nega posteljnega inleta. Prav dobro napol-njeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, I 116 cm široka K 10-—, K 12—, K 15—'in | K 18—, 2 metra dolga, 140 cm široka K I 13*—, K 15-- K 18—, K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 5 cm širok K 3-—, K 350 in K 4—, 90 r~- dolg, 70 cm širok K 450, K 550 i: *n 6*—. Nepovoljno se za-menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis In franko. 3350 fienedikt Saciise), Lobes St. 35, pri Plznju na CeSkem. « ■ob*n drug llvalol stroj ni tsdelan ■ tako tcCcott]e, ftkrbnottlo In trpetscat]o kakor PFAFF-livalnt »trol. Bobcii drag ii valni stroj ntasa toliko prednosti la libolisanja kakor PFATF-ilvalal ttrol. V Vašo lasino fcorisi Je, đa si pred Dalrapom ogledate mojo veliko ialogo ali pa zahte- vate cea^.k. 713 največja trgovina šivalr i stro-jev in Puchovih ko es, LJUBLJANA, Sodna ul^ea 7 (zraven sodnije). H *RJf ^^ đ^^ lili ^1 iilci ^ ■ 11* ■ ■■ hripavosti, kataru in zasle- JH H zenju, krćnemulnoslovike- H |MP mu kaplju, nego slastne H S^Kaimlevel 9 prsne karamele ■ BI s „tremi jelkami", IH ^Uscp^ cnLfinot p°verien!h i ^HPV^ DUJll ^^vmkov in° I ^^ry^^ Wi#l# zaSebnikov za- ^1 ^H jamčuje ^otov uspeh. Izredno prijetn' ^M H| in slastni bonboni. 1562 ^H ■ Zaritek 20 in 40 vin^ *katt|a ■ ■ 60 ¥. Pro«a|a fin ¥ L|«klfnt: ■ ^M Ubald pl. Trnkoczy, lekama. Rili. Suinik, le- ^| ^H karna. Dr. O. PiccoH, lekama. Deželna te- ^H ^H karna. Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna prikroni. ^H ^H Mr. Fh- Jo«. Čizmar, lekarna. Ant Kane, dro- ^H ^H peri ja. B. Cvanćara, drogerija „Adrija*4. ^H ^M Daniel Pire, lekarni Idriia. J. Bergniiinn, le- ^| ^H kama, Novo me«to. C Anđrijanćič, tekarna, ^H ^H Novo mesto. Jut Hm, lekarn« pri Mar. P. Vi* ^H ^m pava. Mi an Waciia, lekarn a, Metlika. A. Ro- ^M ^B biek, lekarni, RadovHiea. Hinko BriUi, 1«- ^B ^B karna, Li ti ja. Karei Sivnik, lekama pri .Sv LH ^m Trojici-, Kranj. Fr. Baccardch, Imkj Posto|aa. ^M ■H Jos. Moćnik, le karna, Kamnlk. E. Burđych. ^M iH iekarnaT Sk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka,lekarna, ^H ^H Triič. Ph. Mr. E. Koželj. iekarna. Jeaenice. ^H ^H V. Arko, trgovce, Senoiećt. Jos. Ruđolf, drog ^H ^M Utija. J. Kaađuiar. trg Mengtta. Joa. Ancik, le- ^M ^M Vama v Ribnci. ] R Hočevar, lek. na Vrimiki ^B A. KUNST M«M|au Zidmrska uliea fttmr. 4. Velika zaloga obu val iMtmf ■ Is4«llui u dam«, fo«»#4tt tat ovokt I« w4m* «• txb«r«. VMkršaa Baročita se IzvrSajejo točao Ib p* lizki ccii. Vsc nere se shratjijejo in zaziamajejd. — Pri zanaajih itroćillb n«J se blagovoli fiorce poslati. 40 Josip Stupica jermenr n a e dl at* v Ljubljani, SIo< kova ulica št. 6. Priporofsir svojo f.'».-yi:o zalofo najrazličnejžih kr- akih ^^rav . ?* "i ojr«r lena t=l_- kočije, druge vo/cve in najrazličnejšo vprežno opravo katerr imam vedno v zalogt, kakor tuđi vse dru^e v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ii &činef že obrabljene vozove in n —~——— konjake oprave« - ■-■ Losne kite na^fineje kakovost: po 5, 7, - U 12 kron — vse vrste lasne pod lawe In mretice - - fearva za las« In brado 9VNer!lu po 2 in 4 R — toaletne potrebftčino - lasnlfe brade in drage poirebščino %\ maskiran!e, vss no zelo zsnernil cenah pri^oroča Štefan Strmoli brivec in Easničai* Ljubliana, Pod Trančo št. 1 (vogal Mestnega in Starega trga). Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno i; okusno. Kupuje zmešane in rezane Ženske las* medni oteliie : za gospode : Lfablfaiia,, Franca Jožefa cesta 3. ffalnoveiSi londonski kroj. pristno aagleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. :TOni: JASCR LJUBLJANA, žiimla iliu it. 5. Prodtlskarila najnovejiih wiorco» zi lezni ebleke S in bluze. M\ HLEV za. dva konja in prostor za vozove v SlomŠkovi ulici St 14, se takol •Ma. 2636 Polzve se pri Obrtao pOBtOft- ■t« tfrvitvn • Llabllaol, Eon-fjresai trs ftt. 4. Posojila. Br«s porokovl Brex porokovl Brez prejšnjih stroškov častmkom, javnim uradnikoh , učiteljem in upokojencem. me- sečni obroki K 610 za 1000 K daje prve vrste banka. Priskrbitev takoj neizpođbitnih polic, tuđi 2e za od drugih zavodov odk'onjene. Zastonnik A. Volptnl, c. kr. nadoflclial t p. v 0rad-3B, Orleskal 4i. — Ponudbe se prosijo v nemškem jeziku. 2669 V Ameriko in Kanado CU^ARD LIKE, Rr»'F-n ladijski promet iz "" ^ta v Bfew York po nizkih cenah. Potniki i razreda dobe med vožnjo prosto vino n tuđi v Trsta do odhoda lađje hrano in stanovanje prosto. 26 . Pojasnila, vozne karte: == Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova uh 25 Cunarđ Une, Trst, Via Miramar 7. Skrivalnica za velike nagrade! Kje je pasa? ZadoSJa, da se inserat izstriže in označi s svinčnikom. Prvi, ki resi skrivalnico, dobi nagrado K 150—, drugi nagrado K 70*—, vsak nadaljni 10., 20., 30. i. t. d. rešilec dobi ooj tucata srajc za gospode iz finega cefirja ali pa za poino posteljno opravo beleja fran-coskega damasta Z rešitviio je treba poslati 1 K s poštno naka2nico ali v poštnih znamkah za poStne in manipulačne stroške. ReŠitve se spreje-majo do 19. i uli ja 1.1. premije pa se raz-pošliejo dne 21. juli ja. "Lokalne, tetegrafične in ekspresne rešitve in one, katerim ni priložena 1"K, se ne vpoštevale. — Pošljite na naslov: E- Suchankova, pogonska tkalntca w Nov. Hridkn na HI. Češko. Za ohranitev }iwm želodCD za podpiranje in nravnavo prebave za od-stranitev škodljivega zagatenja, kate-rega posledicaso mnoge bolezni, vedno uČ nknje jako dobrodejno t M Haizi u lit Znane posledice nezmernosti, napačne I diete, prehla^enja in telesna zaprtia n. I pr. vzpehavanje, gorečica, napenjanje, I tvoritev kisline, čut polnosti in krčne I bolečine se omiljujejo in odstranijo in I tako zabrani razvitek te2kih in dol- I gotrajnih boleznt. Svarilo! ~^bb ^^^A Vsi deli embalaie nosi- -^n|aW| jozak. vpisino zoamko. %'ŠMn^ V Nikjer si ne dajte ?si- "^JVS^ *j£jr liti nadomestil. ^šŠ2.žr *5rl»wam?* ziloffa IFDICMn c-in Udvorni dobavitelji Jc-. I MUllLn, kama pri t,Crnem orlu". Praga Mala strana, št. 203. ogel Nerudove olice Vćlika steklenica 2K. - Mala stek-lenica 1 K. — Po pošti ako poSljete naprej I K 50 vin. dobite eno malo steklenico, 2a 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K Stiri velike steklenice, za 22 K pa U velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. Krepak deček zdravt iz dobre družine in z dobrim od-pustnim spričevalom sprejme se za učenca v špecerijski trgovini Leopoldft JonkO V BOVCIL 2663 Kaj bi storili, če bi zadeli v loteriji 100.000 kron? Frl|axalh, kollkor mogoće natanć-nlh odgovorov z navedbo stanu prosi proti primerni nagradi za nallzvirne|6e na npravnistvo „Slov. Naroda" rado-Tedni Đlat Pohlin. 2650 iz poštene hiše, ki je dovršil najmaoj 4 razrede ljudske sole, se takoj sprejme pri Al. Korsika v L]ubl]anit Blei-weisova cesta (Vrtača) St 3. s primerno šolsko izobrazbo, krepak in zdrav, se takol sprejm© v trgovino ntežanega blaga I. Scbventner na Vranskem. 261 cj g&- Isčem ~W* dečka od 15 do 16 let starega, iz dobre po-Štene hiše, ki ima veselje za pekovsko "1 obrt, v učenje. 2658 | Poizve se pri Josipu Wolfuf . pek. mojster v Senoiečah, NotranJ« t,-------.—.-----------------------------■----------------—.--------- [ Sprelme se 26/a § za kolodvorsko restauracijo v . St Petru na Krasu. Nastop takoj. i Prednost imajo one, katere so v tej stroki že delale, ali pa trgovinski tečaj, in znanje kontrolne blagajne. Da so v najem laika »rije na Savi pri Jesenlcah ali pa proda mesarsko orodje. 267s Ciril Bajželj mesar na Javornika, Gorenjsko. Zaloga vina. Rudclf Ceh, R06, Istra, ima na postaji zalogo pristnega be- lega in črnega istrijanca po zmeraih cenah. 2570 Wollova lokonoiiili 50 HP sa vsled povoćanja pod]et|a po ngodnl ceni proda. Lokomoblla boda So dva me-soca v obrata in zmagujo 80 HPi 2620 Nadaljna pojasnila daje Fran|0 Žagar, Markovec poita Staritrg pri Rakekn. "Pošestuol z lepim poslopjem, 20 minut od in-dustrijskega kraja Borovlje, 13 oralov zemlje, vsa krma na polju, 8 glav go-veje živine, ki dajejo vsaki dan za 4 do 5 kron mleka, 2 stroja, gnoj, drva, z vsemi poljskimi pridelki za 14.200— K, takoj za prevzeti. De-narja je treba polovico. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo" Jos. Hočevar, v Ljubljani. 2692 157. Stev. .SLOVENSKi NARPD*, dne 11, jtdija 19U. Stran 11. JesenišhB itoiia. Obesii se ie 44 let star! oženjeni tovarniski delavec Janez Kocjan, dne 27.1.1. na Koroški Beli. Tega dne se je okoli 11. ure ponoći odstrani! iz spalne sobe in ker ni dalje časa pri-se! nazaj, ga je šla iskat njegova žena in ga našla še živega visećega na precej visokem drevesu. 2ena je po-klicala sosede, da bi ga resili, a prišli so prepozno in ko so vrv odrezali, ie tako nesrečno padel, da si je zlo-mil še tilnik. Vzrok samomora so bite baje družinske razmere. Anarhija na Jesenicah. Zadnje tedne so bili na Jesenicah takorekoć, »zvonovi zavezani«. Imeli smo veliki teđen, ko se je vršila revizija občin-^kega premoženja in poslovanja. Re-^izorji so bili odposlani od dež. odbora in sicer kakor čujemo brezplač-io. Revidirali so prav pridno noć in ^an, a prišli nišo do no^enega prave-£a rezultata. Ako ravno občinstvo z laperostjo pričakuje tega ali onega x>iasnila glede občrnskega gospo-iarstva, ne more o tem ničesar zve-leti. ker je reč namreč tako zvita in ;ploh ne priđe na dan, kaj se je vse godilo v občinskem gospodarstvu, ko e vladala klerikalna stranka. Zvede-i smo pa vendar toliko, da hoće dež. >dbor — ker teče klerikalcem že vola v grlo — sedanji jeseniski obč. vdbor, kateri je bil na podlagi S. L. >. izvoljen. a za redno in uspešno de-ovanje za občinstvo nezmožen, razasuti in imenovati gerenta. Kot pribodnjega gerenta za Je* enice hoče imenovati dež. odbor s omočjo vlade nekega »generala seh čukov na Kranjskem« iz Ljub-:ane. Jesenice so torej pod vodstvom n hujskanjem domačih katoliških po-ov tako daleč prišle, da, ako ravno Temorejo postaviti na to mesto već, :akor 50 inteligentnih in za to rnesto uđi zmožnih oseb, katere poznajo politične in gospodarske razmere v :aši obeini, da nam kaki dokror $u-teršič vsiljuje v naš industrijski ;raj moža za gerenta. ki morebiti Je-enic drugače ni videl, kakor na azgleđnici. To je pač žalos:no za ia?e davkoplačevalce in sploh ob-instvo, ki si bode pa gotovo dobro a pomirilo, kdaj je S. L. S. zavladala j Jesenicah. Tuđi Jeseničani sami bodo goto-:r, sedaj spregledali in se zavedli, kaj imalo storiti pri prihodnjih obč. vo-!itvah. da vpeljejo ko: davKopIaCe-rafef zopet pravo gospodarstvo v hčino, katerega žal že pogrešamo eta in leta. Naš kaplan Kogei ie zadnjo ne-ieljo pri službi božji v tovarniški erkvi na Savi govoril o smrti pre-rolonaslednika Frana Ferdinanda. " t znani hujskač prve vrste proti beralizmu ie seveda tuđi ob :ej pn-iki napade! liberalce in se nekako ako izrazil. da so vzrok te?a umo-a. seveda po njegovem mnenju, sa-no iiberalci in brezverci. O tem se ie borno prepirali z g. kaplanom Konjem, ker ga zelo dobro poznamo, a je on še danes v srcu iz prepriča-■ ja ne samo soc. demoKrat temveč ud! liberalec. Imeli smo še Ie pred edni priliko ga videti na neki sliki v drlji, kadar je doma. ko se je slikal e kot osmošolec v društvu »Sok'>l«, ateremu je tuđi pripadal. To je go-rvo dober dokaz, kaj ne. gospod ogej? iSemška struja na Jesenicah. V dnjem času so začeii ne*i nern>ki Voalini iz tovame grozno postopaii Tati Slovencem na lesenicah. K :e- ru samo toliko pripomnimo, da smo !o sedaj vsako izzivanje od strani takih nemških mlečezobnikov prezirali in da smo umuti lftibega mim tuđi včasih požrti kako grenko. Vendar pa nam je postala ta sotirga že neznosna, kajti nemški pregovor pravi »Jeder Krug wird einmal vol!.« — Za enkrat povemo tem nemškim po-balinom na uho, da naj kar najhitreje prenehajo z izzivanjem, ako ne, pri-demo na dan s podatki in imeni, in jih zagotovimo, da naš trud ne ostane brez uspeha. Saj se za take kozle najde tuđi še brezovka. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo In Javornik razvije dne 9. avgusta t. 1. povodom desetletnice svojo šolsko zastavo s popoldansko veselico na vrtu gospe A. Klinar. gostilna na Savi. Ker je v poletnem času izlet na Oorenjsko krasen, vabimo vse rodoljube iz Kranjske, da se mnosroStevilno udeleže te narodne veselice, osobito ker je Sava v na-rodnem oziru zelo važna postojanka. OdUlcavaaift. Kakor se poroča, je MU tvornica konjaka Marty v Vila-Zoiu na salcbnrški razstavi »Haus und Herdc odlikovana z zlato svetinjo, kar se temu domaćemu podjetju ni zgodilo prvikrat, zlasti glede na izborno kakovost vinskih destilatov te tvornice. Nlč ni zoprnejšega nego steničja nadlega, ki se zlasti ob vročem let-nem času pojavi kaj občutno in mar-sikatero rodbino more tirati domala do obupanja. Imamo pa izborno sredstvo »Ting - Ting«, ki popolnoma unići stenice z zalego vred in ta mr-čes radikalno in zajamčeno prežene iz stanovališč. »Ting - Ting« lepo di-ši in je popolnoma nestrupen in ob-enem učinkuje razkužujoče. Dobiva se v Ljubljani v drogeriji Anton Kane in B. Cvančara ali v glavni za-logi Friderik Traub, Dunaj XVIII/1, Gentzgasse 7. Za kratek ias. — Ali ste že čitali Dantejev -PekeU? — O, ljuba gospa — človeku, ki ima ženo. taseo in sedem otrok, pa res ni treba še Dantejevegi »Pcklic čitati. — A to je vaše prvo dete, gospa? — Seveda, sa] sem še!e tri me-sece poročena. 1 Kuharica: Oh, gospod doktor, pomagajte, eno knoflico sem po-/rla . . . Z d r a v n i k (zamišljen): Nič hudega ... tu imate drugo. Sodni predsednik: Torej, obtoženec, ali ste razumeli raz-sodbo? Ne? Torej, obsojeni ste na aosmrtno jećo . . . Obsojenec: A, slišijo, go-spod. fikslavdon . . . Sodni predsednik: Tiho! Nobene besede! Drugače dobite še eno leto več! * • Oče: No, Pepček, kaj se pa učiš? Pepček: Oh, nepravilne glagole. Oče: Osel, uči se raje pravilne! * * * Fajmošter: Mja. mia. mja, zaprt boš. prav gotovo boš zaprt. Samo če dokažeš s pričami. kje si tisto noč bil ... vsaj eno pričo bi moral dobiti . . . Cuk: Vidijo, gospod fajmošter, zmirom držim z njimi, zmirom agitiram, naj no gredo oni za pričo . . . Fajmošter: Kaj pa naj po-trdim? Cuk: Da sem bil takrat ćelo noč na št. 13. S o d n i k: Vaši računi menda Ie nišo v redu . . . Tožnik: Kaj ne bodo! Saj imam dvojno knjigovodstvo! Sodnik: Kako dvojno knjigovodstvo? Tožnik: Eno zase, eno za davkarijo. * Iz spričevala Mazniškega zci-av-nika o uspehu njegovih opaz< anj nekega bolnika: . . . Janez Potuha se splazi fiaj-raje pod posteljo, liže pljunke, % vo-ri vse mogoce nesmiselnosti la je sploh jako religijozen . . . I 1^K^?VJ255aIS"WENSTEI: L^^^gE I-KR' CVORNI LIFERANTI • PRAC /^ATjTONis\ /JEDINSTVEN điBfk NAJBOLJE \ f U SVOJOJ niBUoD'-VNANAJSiGURl ff ANALITIČNOJ Pt^^zi HWE PORODOO 1 I KAKVOĆI tegg^*q P^E I Proti 9 ioW9 io gojili zoD izborno đeluja dobro inaaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki ntrdi dlesno In odstranjuje neprlfetno sapo iz n«t 1 stekienlca z navodliom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Li ubijani, Resljeva cesta ster. 1 ; polejj Franc Jožefovejja jnbMejnega mostu. V tef lekarni dobivajo zđravila tndf član! bolničkih hlapa jn jaž.železnice. c.kr.tobačne ; tovame in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusine-ustna In zobna voda. ; Sunja, Hrvaško, 22. fehruarja 1908. Blae rospod lekarnar! Prosim vljiidno, pošljite mi zopet 3 tn -teklenice Vaše Izborno dehijoče 4 antfseptfćne melusine-ustne zobne ▼ode, katera je neprekosljivo sredstvo ! 7oy- Podružnice w Spljetu, Gotovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na kBflžlee ni ai tek#« ntai M 1 0( Isfpje Ih prt«a|a »ftkt ui vrMnostme papitie s ter lili obrestafe ođ dno vtefo f ttotih s ^ |2 |O s a 9 vmea vrit po dnevnom kim. a = 51 Stran 12. Ra fbrake zlati niia mm fj»»poa1«) I« da«t 60 grtmov težka, K 140-—, mc-seCno 4 K- Pnr* vrst« srebrn« ura s 3 srebrnim! pokrovci 14 K PoSilfa se na vse strani. Kđor bi rad ccno kupit uro it* verizi-co, na| piše takoj. ft. Laafcn««*, Bfaalava (Laadattfcara;) ttt e=== trgovina m ftlatalaa. ■' f Franc Furlan * g mMhI Futkupn lim * ikljačavnlčarstvo f ia ' ■ zaloga stedUnlkov | senahaja: 172 f đmbrožev trg štev. 9.1 iila se ođda tafcof v večjem trg« v Bifeu. KjeT pove nprarniŠtvo „Slov. Narodaa. 2660 Baxpošil*am gratis n franko vsa- kcTiir sve: glavni kata'ogo dobro ldoćia tepnlb vraa, modernih tučiikah in stenskih urah, zlat- , r:ri! in srebrnim, glasbenem. ma- I r.ufaktumem, jekienem in usni a- j tembhgru.gospodinjskih, toaletnih ■ rredmetih, orožju itd. in je pri-poročat;, da ga ob potrebi na-ro*:te ro dopisr:-'. C. In kr. dvorili dobavitelj Jaa Sonrad, prya ivom. nr t Mosta 439 (Češko). Pristna švicarska nikljasta remontoarka na j sidro sistem Roskopfpatent K. 5—. 3 ko- | madi K 14- — . Recrstr. nikljas'a remontoarka | na sidro »Ađier-Rcskopf« K 7—. Pristna srebrna remontoarka odurta K 840. Razpo§t!jan'e po povzetju Brez rizika! Žarne na dovoljena ali denar nazaj. I Za moške in ženske. I ■ Brez v&rizgavanla I ^H v rekaj malo dneh ce!o nj'"" ^B H zir.emarjena toke bolesni sećna H H ctvl ozdravi H ■ Ur*sin-Tecton. I ^m 1 skatija s 100 kroglicami K 5'-~. ^m H Za ?o?olao ozđrm7lfes|e zado- ^1 ■ stnieta 2 skatljl. 'zle — ; ■ ^B The Crsin Chemical Co., Log do a. |H ^B Naroča l* v glavni za'og: ^H I S. LEDSBER, lefcarcar, I H Sadimpešta IV. Muaenmrlng 21. H _v Benitna ponudba. Vsled pomanjkanja znanja in časa m želi podjetnik in obrtnih izpcd 40, e tMkazanimi čisiimi dohoditi 10.000 K, s "krasnim premoženjem t lepem kraju na Slovenskem (em potom seznaniti ozir. poroeiti 2 gospi?a od 24 do 30 hi. Dota ne priđe v poštev toliko, kolikar tz-cbrazba, znanje kuhanja in veselje do gospodinjstva, ter imajo ponudntee iz obrtnega stanu prednost. 2664 Ponudbe s sliko, ki se vrne, do honec juli ja na upram. „Shv. Naroda* pod „Domovina 2664*. Tajnost zajamčena. Anonimno nemirno. #-x_____________________f^ SANATORIJ VlHIHllifo TmmmIJ&S**«* ia^jgga^jf^JSfts »M'fUIIJvB | ODOISICa -------------------tlmmlm. —-_ „Biser Spodnj« Štajerske«. ^■m»a"ri«ll#^#^ ■ Ogljikovokul« toplice (30^ — IriHMMMf ■SWl|—!•■ — ObitmeznCne kopeli. — /đnivljcnie z odebelenjem in shaj-wr»VMHI« »ea ■ taajein. Zi.ia. kolibe — Oprevilna terapija. — Pavfalne cene. Šefzdratoik «r.?|«tor Heaht Zapomni si: prinesti moraš samo cigaretni :: papir ali strojnice :: jniiir in ne daj se zavajati z enako izgledajočimi ponaredbami slabe ka-:: kovosti. *« I Spreiema zavarovanja čioveskee^a življenja po ntjriznovrstnejiih komblna-jcijah pod tako ugodnimi poeojit ko ooi>cna Uiuga zavarovalnica. I Slasti je ugodno zavarovanje na I doživetj« in smrt z manjšajočimi se 12 vpiačiiu „SLAVIJA" ••. • .*. ffzaiemiit zavarovalna banka v Pragl. ,-. * ••• ■•tfti-TBi londl K %0J*%'12%\% - lspiaftaaa otfakotela« ia kaultaUlt H 12t,*69.304*2S Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica aa&e drfave z neskozi slofansko-narođno upravo. gr lifiiKilii ustipstii iliHMjailEfH""e3iSi i fiosur^i eliti M11 ^« Zavaruje poslopja in premiCniae proti požarnim škodam po najnlžjih cenah. Škode cenjuje takoj ia najkulantncje. Uživa najboljSi slovea, koder posluje, Po*orl Sprejeraa tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoju — Zahtevajte prospekte! Trgovi sotrudnlh samostojna rro^. želi mesta kot poslo-vodja v t lijalki, razpolaga tuđi s kav-cijo. — Dopisi na upravni?-tvo »Slov. Naroda« pod „1000 2G€8M« 2*68 Zenlfna ponudba! I Mlad. naobražen podjet- a nik v Ljubljani, prijetne zu- I | nanjosti, ki namerava svoje I j podjetje razširiti, se želi ■ poročiti z mlado, naobra- ■ ženo gospico, ki bi imela I a primerno premoženje in ve- a selje do večjega podjetja. — Tajnost zajamčena. Prijazne ponudbe na anočno ekspedicijo Hočevar v Ljubljani pod šifro: vyB«a\t)ta0Stcfl. H tonike n pri Trilia (Moalalcoae). :: Seziia od 1. Umija do konca aopteusra. Na noro pr.rejene in povečane vroče bromske ia klornatriiske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40* in naravne glmske kopeli, analizirane o:i dvornega svetnika prof. dr. E. Ludwiga ter od njega in naj?lavnejših zdravnikov Du-naia, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporoćene proti bolezm ischias, kro-ničnemu in rmdemu revmatizmu v skle-pih in mišicah, Živčntm boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila da;e radovoljno Hiirifl. G. Flux ■v- Boiposka ulica 4f -mm T nadstropje, levo. 2672 Uradao doTel{eaa, te 20 U" obsto-leća nalstarefia l|abl]anska posrUia Mm, in itt v udobnost cenj. občinstva zopet v •retfiftČM mesta. s rrlporoCa Ia nametCa lo bolf*« " slui MM vsake Ui kakor privatno irejorsko Sa gostUnltko oat)kj# Mira rasuealli tlviek, slasti sa *•»»'«• VtBtaa ta kollkor motao alfra po»1retb« Fn Toaojih vpra&aajili »c prosi z« odgovor znamka. Vi-jega štabnega zdrav- nika in fizika dr S;^:ni- da znamenito : olie za sli'li: odstrani hitro in u* ne-ljito nastalo gluhoto, tečenje iz : u$es, Somenje po : u Je si h in nagluhost tuđi ako je Že zastarano. Steklenica stane K 4 — z navodiloni o vporaai. Dobiva se samo vlekarn- ■i Bfffta trn i Miifni. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroikem. •e priporoč* r izdelovanje vsakOTntaia putk za lovce In strelce po najnovcjŠih sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pro-dalal« stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jlh točno in dobro izvršuic. Vse puike so na c. kr. preskuSe-ralnici in od mene preizkuiene. — liuatr*-41 vani eantlet zaatonj. POZOR I POZORI Cvetlilii »los Viktor Bal« l^mm ni 6. zravn ilnn« pom. Sopki, venci s trakovi in napisi st izde'uieio po a«fa9t)lB veaaa. Deto okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. PriporoČa »c z odličnim spoštovanjem ▼Iktor Baft. | Naslov ta brzojifi: I Viktor Bajt, cretlični salon, LjaBijaaa. I Posojila. Brez porokotf! Brez porokovl Brez poprejšnjih atroško« Ča^tniicom, uradnikom, učiteljem, poduradni- kom in penzionistom na mesečne obroke i obrestmi K 6 16 za vsakih 1000 K. Posojila vsakemu proti porokom. PrisKrbljevanje polic tuđi brez zdravniške preiskave do 70. leta. Brezolačna pojasnila daje bančna in zava-rovalniška pisama krakovskega vsalem-rega savarovalaega dmitva v Gradcu, Scalessstattgasse 47, Hochparterre. — Vprašanja v remškem jeziku. 2588 Gospodarica (Wirtschafterin) 2a fino aristokratsko hi5o na Hrva'skem (v b!iž. Štaj.) a>e ift&e aea takoj ali pozneje. Delokrog: nadzorstvo gospodinjstva na gradu in na gospodarskem dvoru, nadzorstvo in urejevanje perila, nadzorstvo v mlekarstvu, perutninarstvu in svinjereii, vzdr2evanje graj-skih sob začasa odsotnosl gospode, čez zimo. Upo5tevati se more le osebe, ki so v enakem poslu v kakem velikem gospodarstvu z dokazano povoljnim uspehom že praktično delovale, so v vsakem oziru popolonma za-nesiiive in zveste, inteligentne, izvežbane v gosoodmiskem računstvu, slovenščine in nemščine zmožne. 2651 Ponudbe z natančno navedbo o poteku dosedanjega življenja, o starosti (mladih se ne sprejema), 0 zahtevi plače, s prepisi !zpr:Ceval, ki se ne vračaio, a s po-praševanjem overujejo, pod MĐoaro In saapno aieste, m ne poćitek 2651" na upravništvo »Siov. Naroda« do 15. t. m. 2a od I. 186« aljajno preizkuieno BergerfoTO medicinsko kotranovo milo tvrdke 0. HEU ft GOMP. kl fa priporoćftjo odi »ini tdr«^ niki, skoro » v«eh evropskih driavah i odličnim uspehom uporabi]« proti vsake vrste izpuščajem slasti proti kroniCnim in lasktnastiin liSajera ia para»it»rnim :ipul£*iem, lu«kinam ni glari in v bradi, ina v tebi 40 O4s4t&«T lenM^I hsIrMMtt i* »° razlikuje bistveno od vseh drugih kotr^novih mil, ki te nahaja # v trgovini. Pri trdorratnih kolnih bftlatnih rabit« jako tupe Ino Bergerj^vo kotranovo - žvepleno milo. Kot Malt* ko*Pma«»» mUm sa lenske in otroke: Bergcrjevo gltcerinovo-kotranovo milo. T>m\')m brec kotrana iako »Iovit©: Bergerjevo boraksovo milo n sieer proti «fr Mav •granf«. p*ym»a, a«*sol}wai ta Caaa komada vsak« vnt% % navodlloai o aporabl 70 vlaarJeT. Novo B«r|«rjevo tekoCe kotranovo milo je isrrstnega učinka pri kolnih (bolesnih hi- £k> t ^^-t». ^k aktnam oa glavi n v bradi kakor tuđi k°t^^£^fC^^B uredstro ta rast laa. Steklenica i K 50 vin ^Kr\ -n^H iikljuCno MVVlVtSva kotranova mila in ~ 1l a-ZTp JmT in n* polee»tojefii Hrmm podpia S2.J0* ^ ^ «, Wl\ * C«. na T«ki etiketi. ^^»Ž^>g<^^___^ Odlikovan s (aitno diplomo na ^f ** ww^^»-o *^^^B* Ptaiajju i ^83 in * dal« «Tf> J^^ * * j ■ a*)^»^j a^^^a& aa^ai^ai inafS šal irvtfVBH p^sstaivi v ranu asvs •a^a« Tvornica: I U l ta*. Ipm ii Nnj L, kKnMfmtr. 1113 V Ljtbljui se iobin w lekaraah: MUaaa aaaattKa dadlal, Pa. alr. Joato tltmkmr, X- Majrv •. Ftcooll, Vaald pL Trakaasf ii t t seh ira^ik lektritl na Knujskca Zaradi preseiltve se proda iz proste roke :: lepo posestvo :: piipravno za vsakega obrtnika ali tuđi pen-zijonista in sicer v Brežicah na kolodvoru. Obstoji iz novo zidane hišc s petimi sobami, 1 kuhinjo in 4 obokanimi kletmi; novo gospodarsko poslopje z obokanim hlevom za bglav živine, 4 zidani svinjski hlevi, svinjska kuhinja, 3 supe, vrt za zelenjavo, pašnik za svinje in dva vodnjaka z dobro pitno vodo. Zraven je tuđi nekaj polja. 2576 Naslov pove upravn. »SIov. Naroda«. PF" Dva ~VB pisarniška pomoćnika spre)me dne 1. oktobra t. L okrajna iodnl]a ▼ St. Lenartn v Slovenskih oorlcah. je«? Leno posestvo v Startvaal pri Vldmn na fttalarakamv v obse2nosti ekrog 40 oralov, navnikov, njiv, gozdov In vinogradov. Hiša je zidana, z opeko kiita ter v jako dobrem stanu, kakor tuđi vse drugo gospodarsko poslopje, ter stoji tik ob dež. cesti in ob železnid, je oddaljena 5 minut od železniSke postaje in 15 minut od fame cerke in 20 minut od mesta Krško. Pri hiši je lep sadni vrt, pri vinogradu je zidanica s stanovanjem. Tiav-niki in njive so v blizini dom ovan ja. Vse to s pritiklinami in premlčninami se proda pod jako ugodnim! po goji. 2640 Več pove lastnik franc Skala. i u liniiđ M I ■ da je od vseh vrst I maliDlevepa sirnpa I jp kar i ih priđe na trg, najboljši lfc fv oni lekamarja Piccolijt ? Lju> 7% U ljani. — Poštni zavitek franko U V Tozaina in zavoj K 560. V n RazpoŠilja se tuđi v sodih in M U v steriliziranih steklenicah po U 1 1 kg. Naročila iivršuje | j lekaraar PIdooII, 1 M Ljubljana. \ ^^: Cenovniki gratis m franko. :^w Kmetska posoillnlcn UubliansJte okolice v Ljubljani obrestnje hranilne vloge po čistih Rezervm zakla) na) X 800.000. /13/ 0/ H /4 /o brez odbitka renhtega 5avkx ^^^^^^^^^^B^^_^feAHMB|BHB^ajMBB^B^MM^^»^_^»^^^^^^_^_^aMMHBBMMjMBMMBaHBBB^B^aHH u w v^riiijais^ ... Ustanovi en a leta 1881. 157. itcv. .SLOVENSKI NAROD", dne 11, julija 1914, Stran 19. DPoliištTroI po jako nizki ceni in najsolidneje isdelaao dobite edinole pri Jrvi kranjski mizarski za&nigi« v St Vita ud Ijubljano Spolno oprava % mamor. fJeU. ta ircaM e4 IM K nnpra| kdetajajo se tudl vsakovrstea stavMNka dala. --------------- Proraćanl ia eealfcl br«x»faea* In p^ftf !■■ a***««. —^—_ Brzojav. Le kratek čas. Brzojav. Bavaokar smo dobili poroMlo, da *dda Prvo pBisko sklađigg mannfakturngga Maja i Krnji, HbhMb spodaj navedene predmete po izvanredno nizki ceni 2399 in Vam kar najbolje priporočamo ta ugodni nakup. Nudi se Vam: 4*.2 m pol. volnenega blaga za ženske obleke. « 2> 4 m finega ripsa za bluzo. — 1 par ženskih nogavic. — 1 kom. pol svil. robec. — 1 kom. pol. del. robec s svilenimi črtami. — 2 kom žepna robea. — 1 kom. kambrikasta bluza. — 1 kom, ženski pas. — I kom. ženski glavnik (stranski). — 1 kom. ženski predpa^nilc in 3*10 m finega štofa ia moško obleko (angleški vzorec). — Vse skuraj stane samo 36 B ali brez mo-Škega Stofa 14'50 S. Nobena prevara. Samo dobro blago. PoSilja po povzetju in se pripoča . Prvo gorenjsko skladišče manufakturnega blaga. I JJ! J. V. Slane, Ki*anj. Gorenjsko. IJJJ Domaće podjetje! Domačt Botfjotjol Brez konkurence! F. L Popper čevlji za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični lo najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica Št 5, ^ Oojsserski čevlji za turiste, bigijeničnl ^ čeviji za otroke ia Lawn-teniiis-ćevlji. %^ K 12-50—16-50. Najboljše švicarske vezenine. Največja izbira namiznih garritur. lasL Jadvlga Sare jitea, SetatDpi ulica 5. Najboljše platno w vs»ch i»irja¥«ibu Perilo za dame in gospode po meri. HAMBURG-AMERIKA LINIE. 9 GPavno zastopsivo: FR. S EU MIG, LJUBLJANA Kolodvorska ulica st. 28. 442 pandkOT. 99VaterlandM 58.000 ton, „Imperator" S2.OOO ton. Najnovejža ia največla parnika bji iveta. Predno kupite vozne listke, piSite po brczplaCn« pojasnila ter podobe teh parni kov, kajti nudijo vam z našo vožnjo danes najprijetnejše in najsi£*umcjše potovanjt v medkrovju osobito pa ▼ bovmb mrttmnikmm rasr#4a atotofoolai ■ t, 4 !■ • postellaml x popolno opremo. V obednicah pri pogmjenih muah se donaS« brana po strežajih. Cena meščanskema razredu 20—30 K viSja. la vtini« r/sp aaiTO« 7 ttl .urost, aa-N«** -mi r«*. se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled fudovitega učinka prodajtjo lekarnarjl, dvor ne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 3, velika pusica, za- dostna za uspeh K 8-- RazpošfljanJ« strogo diskretna 2488 aKaia>an_ ^tev a\__ afeti^a* Vain^afatevjainnnBpB^aLi n^nnnnnnf _Q^, ^^^^m^^^^^^^^^^a ftV at. S^^^^s^b *■ a^^_&^fl^-^> B^^fc^^i^^B ff^sjtf ^.HflAMHB ftflABHS** na^ttanMflH ananaft nn _A^a^ui 1 AvstCCeresitna dniŽba geiJMHJXIX.Eisenbahnstr»$s€Hg6t.Tei* & HepremOČl]lTOBt betonska ia b«l*aa aaaa Malta. 3 B Oiai#Bje vUtatfh tUov ia prMtoroT. B Proti Tremeaa Odpome strne, kamor Uje dei Ia Iisade * l»Ua I fisom "OTiroćt tamo ^h ^V^mMj a*B m9a vaa Bb ^B atafl ftfc^a**! kS ■■■^^H ■■ -JJA ^H W JM Wm HK vstko doto stavbo. Hj kemićne tvornice Tr»i«kit»ch«n pri Dunaju, Lieblein at Co> EB I Prodalaa pUarna tn zaloga F F. Vidio h Co. v Lf«b!jan?. mmt WBš^jji$mM etiketo! 1672 "Mrtri Zlunk želodca l^f^^fj^Tgff^g i« Pcsefcnost želođžnega likerfa g^g^gtete^^ iz ziravilnlta rastlin, katari iz. ^55|K^^^^^ borna vpliva proti slabosHm v __^^i^^^^i ielodsa ter radi tega » nobsni ___' - '3šZ5saffiBM:3&LŠ2£k*&i**!? druliai ne bi smel manjkati. 1 A I 467/14,4. ~ — C. kr. okx-ajno sod šče t Ljubljani, odd I. naznania, da se bo v za-^uščinski zadevi po dne 25 junija 1914 umrli Ceciliji Haidenovi, vdovi želez-ci kega oticijanta v LjubJ-ani, vršila v Skotji ulici štS7. 7. ,'t.s 17. julija 1914 ob §, uri dop3 rrostovoljaa lavaa proćaja v zapu^čino spadajočih predmetov, obstoječih ^ peh žtva, obleke, peri.a, srebrnine ia zlatnine. C. kr. ekr. sođiiče v Ljubljani, odd. L dne 6. jalija 1914. gumijevi podpetniki. 1 Mwu\ po slasfičnosri. Eaii&eMi, Mm\i I Glavna zaSogai I t Anton Krisper, Ljubljana. £ ^^^p^TirTiTTii ii 'lila ia«aawa^aaa»awaTaaBa»»waawaaaWa»aMa a Nobena družina brez aparata prvovrsten samotgralni godbeni stroj zieJcseg, reproittkcijo. Zahtevajte takoj c^nik. i RA1U, Limip. m lli» it. 5. Ld&na tovarnižka zaloga pristnih gramo-vonov in umetniških gramofonskih ploič - na Knanjskem. - Kolosalna i^i3ei?! ' aataa đelavnlca u popra** mk vrsi graaitlT lm 4rw0k gedbealli itrojev, ča so Utl MU pri aeil tapi^asl ali m. Zaiiopalk avstr. fraaiofoaaka šrmUbm mi B«aa|B L L i. Ceniki .UMtMij in franka. . »u. tfNuijt ^n^jj^^ vttli vrat za urmfe, SHKm đruStva, trgovce itđ. I a^BBB^Bam ^B aT_ A. I 1^1 W ^rtti dne* ^^^^~^^ Crtitr !■ lUetovaUlj M^llaBa, iriaatarfava iUw L Ceniki franko. Ceniki franko. Blaž Jesenko j L|abl]ana, Stari trg 11 pnporota j klnbuke, slinike | cilindre, čepi: itd. ! ===== nagnovejse .asone - i po najni^ji ceni. Hnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto i I B^^Baa^BB>*aKaBBVPaBalBBaB«W.^BBHB«akC-^K^BBM«ab_.'^BB«BMam«!«HBBlBBa^Bh^^BB^BBa.^H«^^B -a^^^^^^__^^^^^,, Popravila inpreobleke :: točno in ceno. :: Popravila inpreobleke ;: točno in ceno. :: Majcenejie dežnike in solnčnike domaćega izdeika priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor Kom (popra! Hsnrik Koru) Dokrivaisc M in Idspar, vpeljalec strelovodcv. ter lortalatsr vodoioilof - [\mm, Poljaeska cesta St. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanie vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim Skriliem z asbesf-ceffiefltflim škriljen (Eteniit) patiil Hatschek z izbočno in ploščnato opckot lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska deh v priznano solidni izvršitvi. BiJna ii kuhinjska opran. Postekljena pMto. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. llilaiii, Seleelanofa dio it. i \ priparoiia 3V3io bogato alago raaMfRtaih pušk in samokresov UnantnUaifal^tate«^) HMtHffi IHN Ri WHqH ffln. Popravila pušk, samokresov in biciklov to£no teMMiftto. CcBBB%^aaik flaMteaa\l aM B^ataaaB-al aMaaaaa^.1 V rinta! liili! fMM S. Lampi, Dunaj V, SchOnbrunnerstrasse št 90. Restavracija WW ^ mm M 4 V_p v zdravilišču A Čl lU U1 ii ===== otvorjena dne 15. maja. ===== Isaom« tfmaalslui lrahiii]«. — Isvrstaa naravna i vina. — Voano svele pivo, — Cono zatome, i 2131 Priporoča se Viktor Zeilner. restavrater, ^ii^^BHBBB^aaBHB^Ba^BBBBBBBBa^BBMai^a^^^B^i^^^a^BBBBBBBBaMBBBaaaBBBBBBaaBBBBaaaaaBaaBBBB^i^^aaiaia^iHBiaia^^^^^BH^^a^^B^^^^^Hi^^.^^H^B Izbollialte promet v svofl gostllnl z najboljiim in najcenejsim plzenskega tipa češkim bndejevišktm dclniškim pivom. Zahtevajte jTa v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gradež, palači prve hrvatske Štedione Zagreb, Napredak, Sarajevo, Beranek, Banjaluka i. t. d. Informacije podaja čeftka delnUka pivovaraa ▼ Čeških Bvdelevlcah, Rosa Rohrman, Lfnbllina, Bogumil Pouka, Trst 2638 Naznanilo in zahvala. I Podpisana vljudno naznanja, da je opustila gostilna »pri znamenjuc, Ra- I deckega cesta 2, In Je prevrela starosnano I gostiloo pri ,Kreo1zeriD' Manje Terezije testa 8 Zahvaljujem se vsem za dosedaj mi izkazovano naklonjenost in prosim I cenjenega obiska tuđi na svojem novem mestu. I Postrezala bodem vestno kakor do sedaj in se priporočam I z vsem spoštovanjem - I 2695 Marija Aliniek. I Gistilničarjiin trgovci, pozor! Na prodaj ao — samo Slovencem — pod zelo ugodnimi pogoji sledeča posestva: 1 V večjem trgu dobroidoča gostilna in trgovina a krasno valo in lepim posestvom, cena 65.000 Kj 2 izvrs no obiskaoa gostilna na najugodnejšem kraju mesta z lepimi soba mi. krasnim vrtomj dvorano in keg-Ijiščem, cena 30.000 K; 3 ugodno ležeča gostilna in posestvo v Celovlki okolici, lepo novo poslopje, cena 15.000 K. 261 i Pojasnila daje: Hranilnica ia posojilnica ▼ Velikovcn, Kcreftko« Krosen gospodski dom v Celoucu solidna, okusna stavba v najboljšem stanu z 10 sobami in dragim! prostori, % balkonom, električno razsvetljavo itd. Vrtna hiŠa s Stirimi sobami, pralnico, saŠilnicn za msso hlevi s Šupo za vozove oziroma garaže. Kraaen park z mogočnimi stari mi drevesi in mladim smrečnim gajem večjim snmim vrtom, s plemenitim sadjem in lepo zelenjadjo. Idealno lepo poaestve, katero se je gojilo z veliko ljubeznijo in skrbjo, sposobno za graščino ali kak penzijon. Celovec z raznovrstnimi šolami, dobrim gledaliŠČem, umetnimi godbenimi zabavami, lovom in Športom, s svojo mikavno lego v blizini Vrbskega jezera, poleti in poziini prijetno bivališče. Posestvo se radi rodbinskih razmer ceno proda x malim predplačilom. Vpraša se pod: „Celovec, Aospodaki dom/2594if na upravniltvo »Slov. Naroda«. 2594 RaH in naiiei pot V AniEllfeO z nodernimi velikim! brzopamiki iz Ljttijaie to. Hitierpen y Hew-YiA 13 ie proga Red Star Line deča zvezda Na naših pamikih nalaad, nroealaaA, VatiOTiasti, X««Uuid, Lcplud ln SaaUn«, kl oskrbujcjo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnoni in Novim Yorfcom Je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po i noveni urcjene kajtte za 2, 4in 6oseb, za vsakega potnika enrinentnega pometu, ter tcaja vožnja 7 dni OIM iz QaMjue vsak torck popoldie. Naii parnild vozijo trnti na mesec po večkral #ea Baaato v Sevarae ametlate to je ts roja* izdstno ceaejia kakor oa Novt Yort. PfJaiaOa iaje flaer* pttrjea lasttfiik V^VHHBHIVSi^^^^^^l Franc Dolenc|j^P)g9njl v Ljubljaitjf JHaanHaVlaSUsUalI KolodTonka ulica o^, ste¥. 35p ^j ^m-^^- MaaVkclVaiaCK Bat ^littlaO »wJjm* ■tJIPaalttaBNtatat tv*5v Stnm 16« »SLOVeNSKl NAROD", dne 11. )ulija 1914. 157. Jtev. B. Gotzl Kraaae wvhm& spoaladansUk ta poletnih »Mek, povrSnikov tMMtSfa tartaUOk Za urotite po auri aajvečja izbera jš ta- ta taozoukega blaga. =^== IrototoMNl fill« paitriUal Na|»ttJ« omel LJUBLJANA, MestnI trg št. 19. L£-:. . HMlM uUlUjlUJcll Uludl in 2645 ključavničar ncmščine in sloveaščine zrno ina, za takojšnji nastop. Pooudbe naj se vpoŠljejo pod ppB. S. L. 100** na upr. »Slov. Naroda«. Vsakovrstne 2303 slamnike od prtproatlh do oaJflnoJUli priporočam gosp. trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila. Nizke, stalne cene, postrežba točna in solidna. hn [erar, lovama slaiikov Stob, pošta Jomžale pri Ijubljani. ■ JL*KrYDa ^8ZEa -4-1 N Vsl smo ljudjc in vsem prete vene- H y3 rične bolezni (sifilis), škrofcljni, kožne H ^H bolezni in druge od slabe krvi izvi- ^H ^| rajoče bolezni. Vseh teh neprilik — ^M ■ naj bode stare k-!?V^- u-r- *e ■ ■ ffiiSS, s KROGlItAMl GEROJ!. I H Prospekti zastonj. s.-LiLiica z naian- ^| j| čnim navodilom ra zdravlje 6 kron. ^H I Uđeiovalet: Itkaroai Fowlii, Pari I ^H Naroča se iz glavne zalege: ^H ^M E. LZDZBER, lekanur, ^M 0| Budimpešta IV. Museomring 21. ^9 VBMMiM^ma^^lBMi^HhMflUMMHC-^a ;: HENRIK :: T . A. TsTT1^ MANNHEIM NMua: tali nn, Urim.!. LOKOMOBILE Z VENT1LNIM KRMILOM .SISTEM LENTZ' ZA VROCO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1000 HP. NAJVEĆJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK IN2ENIRJA IN PONUDBA BREZPLACNO. Zaloga pohištva in tapetmškega blaga. J/(i^arstvo. Povolna soalna oorava' 2 pe$tslji, 2 cm ari, 2 noćni omanci in t umivalmk 3 marm. plosčo in ogtedaivm h 350'—. Jamči se 3ra solidno delo. Cene fconkurmčne. 2ahtevajte najnovejši \aia- ieg. %ateri obloga nad 300 modernih siik sou J. Pogačmk, Ljubljana, parije 7ereyife cesto Št 13—18. 7nhn7HrQuni6ki in 7fihnfohninni otoliio LUUULUldVHlOM Eli LUUUll/llliiuill đlDlIjU v hotelu pri „jfuliču" nasproti glavne pošte se priDoroča p. n. občinstvu za vsa znbozdravniŽka in zobofrhnična dt.la. Zobotehnični laboratorij vodi gospod Leopold Wefss9 ki je izvrševal skozi 9 let svoj pokl'C v tujini ia bil pozneje 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Sevdl kot prri asistent in tehnik. — Atelije odfjovaria najmodernej^im zahtevam higijene in je opremljen z nainovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vsakoja^o zdravijenje zob, vrši se brez bolečin. Ccnc zmemc, 2a revnejh tuSI prtmeren popust. 2174 OrDinacljske ure oD S. zjuiraj do 6. ure zvečer. Ljubljono. hotel pri „Hollču", nosproti $lovne i»!te. BoK trpki solnidnik specerijske stroke, pripravea tuđi za potovanje in pišamo, obeh deželmh jezikov zmožeo, ge \ttt za takO]i RflTnatam se sprejme kifltoiigji li pMttii SKa plsarno« Ponudbe pod „&L 1000 2591" na upravn. »Slov. Naroda«. 2^91 L BF=IIS i -1 j**_f\ ^*^Mtt X"^ I—III — ""****"******'"• jrre^ncc............-.............-••......—■.....- iemtna ponudba! JMlad, marljiv, inteligenten trgovec z dobro vpeljano trgovino v većjem mestu, se želi radi pomanjkanja časa tem potom p svrho skorajšne ženitve seznaniti a vridnof pošteno gospico v starosti od 20—25 let, Jci bi imela vezelje do trgovine in primerno doto, hatera se ji varno vknjiži. Seanonimne in s sliko, hi se tahoj vrney opremljene ponudi* naj se pošljejo do 20. julija t. 1. podnaslovom „Diskretnost zajamčena I'2556U na upravn. „Slov. ISaroda". 2556 Smrtno naznanilo. Samo 2206 Ting-Ting usmrti I vse stenice z zalego vređ. Dobiva se povsod v steklenicah po 1 60 h. Zraven spadajoČa razpršilnica i 20 h (se nabavi samo enkrat). Ge- 1 neralna zaloga: Friderlk Travi), ] Dunaj, ZVlII'l, Genfzg. 4. V Ljub- I Han i pa Anton Kane, drogerija I :: in B. Cvanćcra, drogerija, s j damsko m otrosUo konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiia. Najnovejše 3V SOSTUBfB ~VI Najnoveiša mW ffflPPI : Dovače oble^e. : |||||| Wk Kl 11 I | Moško. damsko. perilo. II |f I 1 11 llHVaM Sportne ćepice, moderce. HHIlill Otroške oikiie m Mi za mlaienke. Higienitao perilo in drage potrebičlne sa neTereieaUie. W0T Pošilja na izbiro tudi na deželo. ~mm i Odda ae a 1. av^nstom v rro-I metnem krai« do!>?o idoća trsovha z opravo vred v Dajem. Leži tik tovarne in kolodvora. Natančn^ie se poizve pri Jožef Hkavcu, gost. in posest Javornik, Gor. 2649 Ziiiiikt in itstie tehtiice (BHIek«n«aa0ii) Ix4ela|« nmie«aef« ta ns|solldn«t« | == «omata tvrđka == I IVAN REBEK I slmtone ta iimiIuu hl)mtvndlmr9tn. C#t|«. Ccalk brezpitčn« ta fraako u razpalafO. Ivan Bizovičar nmetni in trgovskl vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okušao • : izdelane vence, šopke in trakove. :: Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: eb mrtvaikih odrih drevesne cvetlice, kakor tući naifi-nelfte đekoracijske cvetliee xa dvorane :: In balkone, n Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovičar, r. TTtnar, Ljubljana, a Mestna hranllnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ^TstJTTeojsu slo"ve3a.s3soi Iirsc33.il33.iosiI Denarnega prometa koncem leta 1913 . • • . • • K 700,000.000*— Vlog.......#*•»•••••*•• n 43,500.000*— Rczervnega zaklada »#......••••• » 1,330.000*— Sprejem^t vloge vsak delavnik in jih obrestuje po *■■■ tr~*~ '*■ mi brez odbitka. Hranilnilnica je ■■pilarao vama in stoji pod kotrolo o. kr. <•!•!■■• vlad«. Hranflnica posoja na zemlji«« in poalopja proti 5'AV. obrestim in najmanj •/«•/. amortizaci}e. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnlke.