Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev; 3,
n» dvoriSču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12'50 četrtletno . . . K 6'80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	i
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 161.
Telefonska številka B5.
Celje, v pondeljek, dne 19. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Društvo za vničenje gin vnovčenje poginolih živinčet.
Spisal živinozdravnik Jan Kràtky.
Storiti poginola živinčeta neškodljiva ter je po možnosti vendar vnovčiti — to je gospodarski problem, katerega rešiti si je postavilo nalogo Društvo za vničenje in vnovčenje poginolih živinčet v Bystfici pod Host^nem na Češkem. Na tem polju se je v Avstriji dosedaj še malo delovalo, in tovarna, katero ustanavlja imenovano društvo, je prva te vrste. V sosedni državi je pa podobnih zavodov že na dve sto, zidajo se z vpotrebljenjem kapitala na miljone mark. Snujejo je velika mesta, da bi z vso sigurnostjo in zanesljivostjo vni-čila neužitno meso; zidajo je klavnice, da bi se v njih zdelala kri ter zapre-čilo nje gnitje; »zidajo je posamezni okraji, da bi zajezili širjenje kužnih bolezni. V nekaterih deželah na Nemškem so zakoni, kateri zapovedujejo zgradbo takih zavodov; državni zakon podpira njih ustanavljanje; naš novi zakon o zatiranju kužnih bolezni med živino obrača tudi zasluženo pozornost podobnim podjetjem.
Glavna naloga zavodov je padla živinčeta in ljudem neužitna hranila zanesljivo pokončati.
Ta namen se doseže s tem, da se škodljivi material podvrže razkrojenju s pomočjo toplote 140° C in tlaka 7 atmosfer. V teh okolnostih se vse telesne sestavine razkroje, kosti se raz-mehčajo in se v prstih razdrobe, mišice in koža razpadejo, mast in lim se iz telesa izločita. Vsak živ zarodek bolezni, vsak živ organizem sigurno pogine in razpade. V tem tiči zdravstveni pomen zavodov.
Proces dela je tak: Poginola živinčeta se oderejo, razčetrtijo in položijo v velike železne cilindre z dvojnimi plašči. Živinčeta poginola n. pr. vsled vnetja sluznic itd. se dajo cela v cilindre. V cilindre se spusti potem direktno pregreti par iz parnega kotla. Ko je par dovolj časa učinkoval, izpusti se iz para izgoščena voda, lastna voda telesa, Hm in mast. Teko čine se odvažajo v posode, kjer se odloči mast od ostalega, odmaščena masa se pa tako dolgo pari, dokler se zgosti. Meso, kosti in ostali deli v cilindru se sušijo na ta način, da se med plašče cilindra vpnsti par ter s pomočjo sesalke izsesavajo izparivanja iz materjala ter palijo v plamenu pod kotlom. Na konec procesa ostane v cilindru osušena mesna moka, odločena mast in lim — tvarine, katere se dajo v industriji in gospodarstvu vporabiti
Kakega pomena je tako zanesljivo vničenje zarodkov bolezni, bomo videli na poskusih, katere je delal dr. Petri.
Dr. Petri je vzel dele živinčeta poginolega za vnetjem sluznic, položil je v male rakve ter pokopal. V raznih razdobjih je izkopal po jedno rakev ter vcepil nje vsebino poskusnim ži-
vinčetom — in vsakokrat se je pojavilo na njih vnetje sluznic.
Prvi del je vzel za 1 mesec in 21 dnij = 51 dnij, drugi za 3 mesece = 90 dnij, tretji za 6 mesecev = 180 dnij, četrti za dve leti in 11 mesecev = 1087 dnij in peti končno za pet let 1 mesec in 11 dnij = 2165 dnij.
Tako dolgo se je torej vzdržala kužnost virulentna in vendar so bili deli zakopani v kleti, kjer nista imela zrak in voda prostega pristopa. Kako dolgo ostane še le kužnost živa v prosti prirodi !
Skušnja nas uči, da živi cela stoletja kužnost vnetja sluznic v zemlji ter da se od časa do Časa v ugodnih okolnostih prenaša na govèdo.
V občini LiSné (v bystfiškem okraju) je na neki kmetiji poginilo v zadnjih tridesetih letih nad 25 goved. Prejšnji lastnik je prodal svojo kmetijo ter se je preselil na Hrvatsko, njegov naslednik se je izselil letos. Tam nekje v vrtu ali na polju so pred davnim časom pokopali za vnetjem sluznic poginolo živinče in do danes se donaša živa kuga s krmo v hlev. Kolikokrat je lastnik hleve prezidal — kuga živi drugod.
Ne nameravam naštevati pripetljajev, kako se bolezni prenašajo, navedem samo enega, ki se prepogostoma ponavlja. Komaj pogine kako živinče — že se pulijo za nje cigani — brez razlike barve. Eno samo na škrlatici poginolo prase okuži kdo ve koliko vasi, in vendar se je postopalo, kakor naš zakon veleva, živinče je bilo pokopano na mrhovišču. To prenašanje kužnih bolezni in cepljenje zemlje s kugo bode pa prenehalo, živina bode pred nadaljnjim okuževanjem očuvana, ako se osnujejo povsod društva te vrste, kakor je naše.
Pa tudi za človeško higijeno bode imelo osnovanje podobnih društev blagodejne posledice. Kolikokrat se pripeti, da pride kljub vsem prepovedim meso na prodaj, ki je za človeško hrano negodco. Sam lahko navedem slučaj, ko je bilo uradno zaukazano, naj se živinče, ki je trpelo na splošni tuberkulozi, zakoplje, ki je pa mesto tega bilo v mesnici razsekano in poprodano. Seveda so bili krivci kazensko preganjani, mnogo ljudi je pa resno obolelo vsled vžitja tega mesa.
Da je za klavnice in za odstranitev nevžitnih delov ustanovitev takega zavoda velikega pomena, je jasno. Navedem en pripetljaj. Deli trihinastega mesa se mečejo v klavnicah psom. V njih nastanejo trakulje in trosijo jajca potem povsod ter širijo tako nadalnje okaženje prašičev.
Ko povsod povdarjamo onemogočen j e okužen j a, vzbuja se nehote misel, ali ne povzroča okužen j a zavod sam? To je popolnoma izključeno. Čeprav mora biti delavnost zavoda razširjena na velik okraj, da bi dobil dovolj ma-terijala za zdelovanje, je vendar razširjenje kužnih bolezni izključeno, ker se materjal dovaža v zavod v herme-tično zaprtih vozovih.
Prostori, v katerih se živinčeta četrtijo, so popolnoma odločeni ud ostalih "naprav, tako da se v enem prostori ekstraktorji (cilindri) polnijo, v drugi se jemlje ven mesna moka. Iz zavoda ne odteka nobena voda, izven ona, Ki se je zuostila med obema ploščama pri sušenju. Teh prednosti seveda nima vsak sistem zavoda za vničenje in vnovčenje poginolih živinčet in treba pri izbiranju uprave zelo previdno postopati, kajti od te je tudi odvisno vnovčenje izdelkov in njih neoporečna prodaja. Taki zavod je mogoče postaviti, ko se more v njem zdelati 300 glav velikih in 1000 glav malih živinčet. Potem tak zavod tudi nekaj nese in se kapital obrestuje.
Samo po sebi je umevno, da bi morala vlada podpirati ustanavljanje takih zavodov. Tudi naše društvo je dobilo državno podporo, za kar se ima zahvaliti v prvi vrsti prof. Masaryku, poslancu našega okraja in poslancu g. V, Kotlàfu.
Dostavek ured. Prinesli smo ta gospodarski članek na uvodnem mestu, ker je vprašanje, o katerem razpravlja, za vse slovenske dežele velikega pomena in ker se, kolikor je nam znano, o tem pri nas še ni razpravljalo. Pridali bi še, da bi se podobni zavodi imeli ustanavljati ne samo z državno ampak tudi s podporo občin, okrajev in dežel ter bi se ti zavodi imeli smatrati za naprave v prid splošnega zdravja in splošne koristi.
Politična hponiha.
d Krščanski socijalci — in carina na žito. V občinskem svetu dunajskem je bil soglasno sprejet predlog, ki ga je stavil soc. dem. obč. svetnik Reumann v aprovizijskem odseku in ki se glasi: Občinski svet poziva vlado z obzirom na to, da je zadostno preskrbljenje avstrijskega narodnega gospodarstva z žitom in krmili brez odprave carin popolnoma nemogoče, naj z vso odločnostjo zahteva od ogrske vlade, da tudi ona takoj privoli, da se carina na žito in krmila do 31. julija 1910 odpravi. To je doDesédno isti predlog, katerega je stavil soc. dem. posi. Seitz v parlamentu kot nujni predlog. Proračunski poročevalec posi. Steinwender je poskusil stvar v parlamentu zavleči na ta način, da je zahteval, naj se predlog odstopi proračunskemu odseku v predposveto-vanje. S pomočjo kršč. soc. in tudi onih, ki so v občinskem svetu glasovali z a Eeumannov predlog (in katerih imena so: Axmann, Baechle, Bielohlawek, Lueger, Schmied, Steiner, Sturm in Tomola) se je Stein wender j èva intriga posrečila, parlament ni imel več prilike glasovati o nujnosti tega predloga. Ta dogodek je za kršč. socijalno politiko značilne vrednosti. Kaže nam, da je ljubezen kršč. socijalcev do delavskih in do nepremožnih slojev prebivalstva gola in tudi prav nesramna laž. Ako bi bil Seitzov nujni predlog sprejet v parlamentu, bi bila vlada prisiljena izpolniti dobljeni nalog, zato so kršč. socijalci z gori imenovanimi glavarji
stranke, ki so ob enem dunajski občinsk . odborniki, v parlamentu glasovali proti (glasujoč za Steinwenderjev zavlačevalni predlog), v občinskem svetu pa, katerega sklepi niso za vlado prav nič obvezni in tem manj sedaj, ko ni parlament zbran, so glasovali a a predlog. Kršč. socijalci s tem nedolžnim glasovanjem v občinskem svetu svojim pobožnim backom dokažejo svojo neizmerno ljubezen do delajočih slojev prebivalstva, h kratu pa dajo tudi Bienerthovi vladi nov dokaz, da ji znajo uprav mojsterski prizanašati. Sovraženi in tolikokrat in tako strastno napadeni ogrski vladi in „judeomadžarom" je pa s tem glasovanjem povedano, da je vse zabavljanje in ves krik kršč. socijalcev le gola komedija, katere jim ni treba resno jemati. Baš nasprotno, ko so Madžari izjavili, da ne dovole, da bi se carine na žito odpravile tudi ako bi v Avstriji ljudje od lakote kar počepali ko muhe, so kršč. soc. v parlamentu zapre-čili glasovanje o nujnem predlogu posi. Seitza, sprejeli so pa isti predlog v občinskem svetu dunajskem, dobro ve-doč, da je to le gola demonstracija . brez vsake praktične vrednosti. Tako so ti liguorjanci nasuli svojim volilcem peska v oč;, da so jim njih koristi na misli, ob enem so pa vstregli tudi Bienerthovi in — „judeomadžarski" vladi. Večje vsestranosti, pa tudi večje nezna-čajnosti in lumparije si ne moremo misliti. Luegerjanci so mojstri in učitelji naših klerikalcev. Šusteršič je pa svoje mojstre v nekih stvareh že prekosil.
z Volitve v goriški deželni zbor
se bodo vršile koncem septembra.
z Dr. Hruban o obstrukciji. „Polnische Corresp." objavlja pogovor z voditeljem čeških klerikalcev dr. Hru-banom, ki je dejal: Odkritosrčno priznavam, da ne smatram dispozicije za jesensko zasedanje državnega zbora za neugodno. Obstrukcija je svoje dni izjavila, da smatra z rešitvijo državnega proračuna delovni program za izčrpan. Pri tem je tudi ostalo. Sedaj nima pač nikakega razloga, da bi se jeseni vrnila k dosedanji taktiki. Zato ne smatram dispozicije za jesen za nevarno. Nadalje bi tudi konstatiral, da Slovanska jednota obstoji in da so poročila o njenem razpadu neresnična. Slovanska jednota se je vendar v proračunski debati dobro obnesla. Da pa ni bila v zadnjih kritičnih dneh sklicana, o tem so (češki) „katoliški nacijonalci" (navadno jim pravijo klerikalci) izrazili svoje obžalovanje.
Proti gospostvu mrtve roke na Ogrskem. Municipijalni odbor komitata Hajda je sklenil poslati parlamentu adreso, v kateri zahteva sekularizacijo cerkvenega premoženja na Ogrskem. Dne 16. t. m. je prišla ta adresa pred-sedništvu ogrskega parlamenta v roke. Adresa pravi, da ni nje namen zanetiti verski boj na Ogrskem. Gmotne razmere so pa take, da je treba takoj pomoči. Posebno izseljevanje, katero že naravnost grozno raste, bo mogoče omejiti samo na ta način, da se seku-larizirajo posestva mrtve roke. Pravna
zgodovina dežele dokazuje, da so ona neizmerna posestva, katera spadajo pod pojm cerkvenih posestev, v resnici last ogrske države. Zemljiška last, katera je v rokah cerkve, presega milijon katastralnih oralov v denarni vrednosti približno 1500 miljonov kron. To imetje daje na leto 7 0 do 80 miljonov dohodkov, ki se deli med 12 tisoč katoliških cerkvenih funkcionarjev na Ogrskem. Posestva, katera so v preteklosti ogrski kralji cerkvi poklanjali, so imela namen, da hi cerkev z dohodki tega premoženja skrbela za pouk io pravosodstvo v deželi in da bi prispevala nekaj tudi za obrambo dežele. S časom je pa ta dolžnost cerkve prenehala, ker je to nalogo država sama prevzela. K tej utemeljitvi adrese je priključen predlog: 1. Naj poslanska zbornica naloži vladi nujno nalogo predložiti zakonski načrt, v katerem hode izraženo, da se tako dolgo ne sme uporabljati javnega imetja v cerkvene svrhe, dokler ne bode izvršena sekularizacija. 2. Sekularizacija premoženja duhovstva naj se čimprej izreče, da bi se na ta način zaprečilo izseljevanje, da bi se okrepil kmetski stan ter da bi se mogla odvrniti kriza, ki grozi državnemu gospodarstvu.
Ne vemo, do katere mere se bode ogrski parlament oziral na to pozornosti vredno peticijo, ni pa dvoma, da bi sekularizacija cerkvenega premoženja bila tudi v Avstriji najbolj zdrav temelj finančne, socialne in gospodarske državne reforme.
Kako nevarno postaja izseljevanje za bodočnost Ogrske nam dokazujejo te le številke iz uradne statistike. Leta 1907. se je izselilo z Ogrskega skupaj 358 tisoč oseb, prirastek vsega prebivalstva pa je znašal 227 tisoč! O nboštvu prebivalstva pričajo nadalje te-le številke: od 1000 umrlih (je bilo 1907. 1.) 445 otrok; od 1000 novorojencev jih umre v otroških letih 315. Umrljivost je na Ogrskem večja ko v drugih državah; od 100 umrlih jih je bilo samo 54 v zdravniški oskrbi. Kužne bolezni so na Ogrskem zelo razširjene. L. 1906. je umrlo 105.500, 1. 1907. pa 109.400 ljudi na kužnih boleznih, na tuberkulozi je umrlo od 1896 do 1900 61 do 68 tisoč ljudij. Vse to so več ali manj posledice silnega nboštva na Ogrskem in dokaz za to, kako je upravičena zahteva, naj se cerkveno premoženje sekularizira.
d Revolucija v Perziji. Nacijonalci so dosegli popolen uspeh. Šah je sprevidel, da se nikakor ne more več vzdržati, ker ga je tudi Rusija zapustila in je odstopil. Na to se je takoj sešel narodni zbor, sestoječ iz mnogo-brojnih državnih poslancev, odličnjakov, voditeljev nacijonalistov in vojske ter je proglasil 12 letnega sina odstopivšega šaha Ahmeda Mirzo za novega vladarja. Za časa mladoletnosti novega šaha bode za regenta najstarši princ vladarske hiše Azad-el Muelk, za vojnega ministra je bil pa izvoljen Sipahdar. Po mestu je popolen mir in red. Premena na prestolu je bila že oficijelno naznanjena vsem državam. Odstopli šah je v ruskem poslaništvu, kamor prenašajo tudi njegovo privatno premoženje. Nova vlada jamči bivšemu šahu za varnost življenja; naselil se bode bržkone kje na Kavkazu. Uveljavljena je stara ustava, katera določa kdt zakonodajski zbor narodni zbor ali parlament, izvoljen na temelju kurijalne volilne pravice. Parlament šteje 162 poslancev, voljenih za dobo dveh let. Volilno pravico ima vsak, ki je star najmanj 25 let ter vstreza tem le pogojem: 1. mora biti v svojem bivališču spoštovan, 2. (za veleposestnike in kmetovalce) mora imeti posestvo v vrednosti 1000 tomanov (4000 Ki 3. (za trgovce) mora izvrševati trgovino določene vrste, 4. (za obrtnike) mora izva-
jati rokodelstvo in imeti delavnico srednje važnosti. Volilne pravice nimajo: žene, vojaki, otroci, osebe, ki so bile že obsojene ali, ki so v sodni preiskavi in osebe „očividno puntarskega mišljenja". Voljeni smejo biti: 1. možje, ki so stari vsaj 30 in manj ko 80 let, 2. ki niso v državni službi, 3. katerim so državne zadeve znane. Mandat traja, kakor rečeno dve leti, višino poslanskih dijet določa parlament sam. O nedotakljivosti poslancev pravi ustava: Noben član parlamenta ne sme biti aretiran, ako sam v to ne privoli, ako ni zakrivil javnega zločinstva ali izdajstva." To je v kratkih potezah perzijska ustava, za katero se je perzijski narod toliko let vstrajno boril, katero spoštovati je bivšega šaha ponovno prisilil in kr jo je ta zopet prelomil in preklical, ga je prisilil, da je odstopil. S tem je končan boj proti jednemu absolutistu, njegovi samovoljnosti je napravljen za vselej konec in ustavnost za Perzijo je definitivno izvojevana.
Štajerske novice..
o Shod narodne stranke v Središču. Včeraj sta imela dež. poslanec dr. Kukovec in dr. Anton Božič v Središču na javnem trgu velik shod, katerega se je udeležilo okoli 1000 zbo-rovalcev. — Predsedoval in govoril je tudi g. župan in član predsedstva narodne stranke Josip Šinko. Dr. Božič je razpravljal gospodarska vprašanja, dr. Kukovec je govoril o političnem položaju. Oba govornika sta ob burnem odobravanju temeljito razkrila politično pokvarjenost klerikalne stranke. Govora obeh govornikov objavimo v glavnih točkah v prihodnjih številkah. Shod je zapustil globok utis v okraju. Po $hodu je dala središka krasno iz-vežbana narodna godba obilen koncert na vrtu Horvatove gostilne.
o „Hrvatski Dnevnik" in „Süd-märkische Volksbank". V svoje veliko začudenje smo opazili v vodilnem glasilu bosanskih Hrvatov inserat „Südmärkische Volksbank" v Gradcu. Mislimo, da je krivo upravništvo lista, da je prišel v hrvaški list inserat banke, ki je ustanovljena kot bojni institut prve vrste proti naip Slovencem. Kajti da bi bi}o uredništvo tako zelo nepoučeno o cermanizatoričnem gibanju proti jugu, tega skorej ne moremo verjeti, osobito pri današnjih razmerah ne. Upamo, da bodo sedaj vedeli pri „Hrvatskem Dnevniku v uredništvu in upravništvu svojo dolžnost.
v Pet novih nemških avskultan-tov je imenovanih za okrožje višjega deželnega sodišča v Gradcu — Slovenec pa nobeden. Lepa slika Hochen-burgerjevega gospodovanja v brezparla-mentarni dobi! Sedaj zore počasi sadovi obstrukcije slovenskih klerikalnih poslancev, v kateri so baje klerikalci dokazali vladi, da se brez njih ne da vladati — pač pa se da naredbenim potom lepo ponemčevati.
o Nezadovoljnost s poslanci Km. zveze Pišejo nam iz Vranskega okraja: Vsled smešne in neutemeljene obstrukcije slovenskih klerikalcev v državnem zboru baje vprid bosanskim kmetom smo zlasti mi Vrančani zelo oškodovani. Vladna predloga o lokalnih železnicah, v kateri je bila tudi železnica Polzela-Motnik, je padla z zaključe-njeu zasedanja v vodo in tabo se je rešitev tega važnega vprašanja zopet zavlekla. Čudno je, da so se klerikalni kmečki poslanci pač z vso odločnostjo (vsaj na zunaj) postavili za bosanske kmete, a kadar se gre za slovenske kmete, takrat te odločnosti in vneme ne poznajo. To smo videli pri nagodbi, sedaj nam pa še to železnico hočejo na ljubo Šusteršičevim ministerškim
željam odjesti. S tako „kmečko" politiko smo mi nezadovoljni in dobro hi bilo, ako bi to nezadovoljnost izrekli tudi vsi merodajni činitelji v okraj'u.
o „Ne kliči vraga" ali Vladimir Pušenjak sodno izkazani brezznačaj-než. O Vladimirju Pušenjaku je cela slovenska javnost jedne sodbe, da je grd brezznačajnež. To je povedal Pušenjaku tudi član „Murskega Sokola" kmečki sin Franc Sagaj v Ljutomeru. Vladimir Pušenjak je vložil zoper vrlega mladinskega vodjo tožbo zaradi razžaljenja časti in je predlagal, da se Sagaj kaznuje, češ, da j'e Pušenjaka psoval. Ne da bi Pušenjaka kdo kaj vprašal, je ponujal Sagaju po njegovem bratu kaplanu Sagaju poravnavo, vsled katere bi naj Franc Sagaj razžalitev v listih obžaloval. Franc Sagaj je pa pri obravnavi v Ljutomeru preteklo soboto ponudil o brezznačajnosti Pušenjaka zelo obširen dokaz resnice. Sodnik je ta dokaz pripustil in se bodo zdaj zaslišale priče o brezznačajnosti prvoboritelja klerikalnega zadružništva. Smola!
v Za obrambni sklad Ciril-Meto-dove družb? pod geslom „odgovor Ro-seggerju" je nabrala rodoljubna gospa Eia dr. Kalanova s pomočjo gospe Minke Detičkove v Celju in okolici 52 podpisov s 77 prispevki po 200 K. Ta krasen in vzgleden uspeh služi v čast narodni delavnosti obeh gospa in daje zlasti Celjanom in okoličanom spričevalo velike narodne požrtvovalnosti. Posnemajte drugod!
o Tudi včerajšnja sokolska slavnost v Sokolskem domu v Gaherjih je uspela prav sijajno ob veliki udeležbi občinstva posebiio iz Gaberja in sosednih vasi. Ne moremo o prireditvi obširno poročati, ker bi morali ponavljati, kar smo že zadnji pondeljek napisali. Telovadne vaje so vzbujale veliko pozornost in nastop Sokolov — i starših i naraščaja — je žel burno priznanje, osobito težke, a krasno izvedene vaje na drogu. In ti mali! Človeku vztrepetava srce radosti ob pogledu na mlade telovadce, ki — dasi železna sokolska disciplina še ni prešla v meso in kri — izvajajo razne vaje s točno pozornostjo in z otroškim navdušenjem. Misel sokolskega naraščaja v Gaberjih je velikanske važnosti za ta kraj in poznejši rodovi bodo znali izkazovati hvaležnost onemn, ki ji je dal življenje. V dokaz temu nam je služilo dejstvo, s kakim navdušenjem so ti mali Sokoli po telovadbi zapeli našo vseslovansko himno. — Po telovadbi se je razvila zopet živahna zabava po raznih šotorih, v dvorani in drugod. K tej zabavi so gotovo mnogo doprinesle vrle narodne dame v raznih šotorih; v vinotoču — pogrešalo se je splošno sod z izbornim konjičanom — gdč. Šribarjeva, v pivotoču gdč. Ko-štomajeva, Šribarjeva in Karnjovškova, v kavarni gdče Minka Moosova, Cilen-škova, Sajovičeva in Vrečarjeva, v drugem vinskem šotoru gdčna Angelika Pnstova in v šotoru za cvetlice gospa Smertnikova in gdčna Hrašovčeva. — Včeraj zvečer so se razdelila tudi darila najboljšim strelcem na streljišču: prvo je dobil nadučitelj Blaž Jurko iz Razborja, drugo g. brivec Marolt iz Žalca in tretje g. knjigovodja Jager iz Celja. — Upamo, da possane Sokol-ski dom ognjišče za probujo narodne zavesti v Gaberju in sosednih vaseh celjske okolice. V tem znamenju izrekamo vrlemu vodstvu celjskega [Sokola naše odločno priznanje k izpolnjevanju njegovih velikih nalog.
Nemška telovajstva v Celju se nadaljujejo. Sinoči so napadli nekega trg. pomočnika bi. trgovine „Merkur" na Graški cesti in ga pretepali. Vitežko seveda: cela tolpa enega. Policije ni bilo po stari navadi nikjer. Čujemo,
I da so se tudi po drugih ulicah vršili ' napadi na mirno domov idoče Slovence. Javna varnost je v Celju zlasti ponoči minimalna! Kaki značaji so v celjskem nemškem taboru, kaže neka notica v „vahtarici", kjer se ta čedni listič postavlja s tem, da so znane nemške akademične barabe preteple g. Ž., ker je zavpil na ulici „Živijo". Konstatiramo, da je celjski listič naravnost hujskal v isti notici k napadom. Sadovi seveda ne izostajajo. — Vrh tega pa ima Adonis dr. Ambrožič drzno čelo trditi po „vahtarici" in graških listih, da napade v Celju inscenirajo „prvaki"! Naj vpraša enkrat Ballogha, zlasti pa znanega pridnega „gospoda" Bechineta in svoje policaje, kako se imenujejo tiste barabe, ki lazijo ponoči okrog in se v vsakega slovenski govorečega človeka zaganjajo! —
o Utopljenko so potegnili danes dopoldne v Celju pri brvi iz Savinje. Stara je okrog 26 let.
V tej zadevi se nam poroča: Danes zjutraj je nesla mlekarica Ana Petek mleko v mesto. Blizu Levca vidi naenkrat neko žensko v Savinji, ki je hotela reko prebresti. Zabredla je pa v globočino, klicala še na pomoč, a jo je deroča voda odnesla. Sedaj sklepajo, da je utopljenka dotična ženska. Kdo je, se še sedaj ne ve. — Cenjeni sodnijski komisiji ozir. celjskim policijskim organom priporočamo pa prihodnjič večjo naglico. Uboga utopljenka je ležala pri Pallosu dolgo časa v tej vročini, ne da bi-se jo spravilo v mrtvašnico — menda za zabavo celjskim špisarjem. Je sicer danes pondeljek, pa gospodje bi že lahko v takih slučajih hitreje vršili svojo dolžnost a Nesreča. Včeraj zvečer je peljal voznik Franc Jager svojega strica 74-letnega Andreja Ahaca, vpokojenega tovarniškega delavca iz Št. Pavla iz Celja domu. Ko se pripeljata na Lavi do železnice, ustavi Jager konja, ker je ravno prihajal vlak iz Celja proti Petrovčam (ob 6. uri zvečer). Konj pa se je splašil, se vzpel in zvrnil voz; pri tem je padel stari Ahac na želez-nični tir in vlak ga je povozil. Vzeli so ga sicer takoj na vlak, a že 5 minut pred dohodom v Žalec je vsed notranjih poškodb umrl. 20 letno dekle, ki se je vozila z obema na vozu in Jager sam sta ostala nepoškodovana.
o Promoeija. Na graškem vseučilišču je bil v soboto 17. t. m. pr^mo-viran doktorjem prava g. Ivan Lamut, konceptni praktikant pri poštnem rav nateljstvu v Trstu.
o Strela je udarila 16. t. m. v kozolec veleposestnika g. Pospeha v Grižah; poslopje z vso vsebino je popolnoma pogorelo.
o Ustanovni občni zbor napredne ljudske knjižnice v Prekopu pri Vranskem se je vršil včeraj.
o Strupene kače. Na vrtu vojaške bolnišnice pod ptujskim gradom so ubili vojaki te dni gada, ki ni zbežal, ko je opazil bližajoče se ljudi, temveč se je celo v bran postavil. Ker utegne biti tudi v drugih vrtovih pri gradu še več te strupene golazni, bi jo kazalo zasledovati in uničiti. Posebej pa pazite v teh vrtih na otroke!
o Ulom. Minul pondeljek ponoči so vlomili tatovi pri g. Puconji na M. p. in odnesli različnega blaga ter svilnatih rut v vrednosti 2.400 K. Kdor izve za tatove, dobi lepo darilo.
o Pobegnil je iz mariborske bolnišnice jetnik Franc Žibert iz Blance pri Sevnici. Bil je zaradi raznih goljufij obsojen na 7 mesečno ječo, a so ga zaradi bolezni na pljučih morali oddati v bolnišnico. Po kazni bi imel biti oddan v prisilno delavnico. Žibert je ponoči odprl s ponarejenim ključem shrambo za obleko, se oblekel v civilno obleko in potem zginil.
o Pogorela je pred nekaterimi -dnevi v Zg. Sušici na Bizeljskem hiša posestnika Kovačiča. Ogenj je izbruhnil o polnoči in ga je domača hčerka šele tedaj opazila, ko je gorela že cela streha. Poslopje je popolnoma p jgorelo do zida. Domači so se komaj rešili; od živine so rešili le dve svinji. Jedna krava se je sama rešila iz gorečega hleva; bila je pa že tako opečena, da je hitro na to poginila. Posestnik je bil le deloma zavarovan. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
o Za narodni sklad. Kot izkupiček za prodane bloke za narodni sklad stranke nam je izročil g. Ivan Vese-lič znesek 20 K. Posnemajte!
o Nemško trgovsko pevsko društvo se je včeraj ustanovilo pri Schneider ju v Mariboru.
o Družba sv. Mohorja šteje zdaj 85.443 udov, za 1.054 več ko lansko leto. Naša škofija šteje 25.896 udov, .graška 440.
o Obisk spodnještajerskih toplic. "V Rimske toplice je došlo doslej 192 «trank s 312 osebami, v Rogaško slatino 1420 strank z 2.065 osebami in Dobrno 252 strank s 385 osebami.
o Imenovan je dosedanji poštni administrator Franc Tanšek v Št. Petru pod Sv. eorami za poštarja istotam.
o Dopustniki celjskega bataljona št. 87, ki so bili dosedaj 3 tedne radi žetve doma, so se včeraj vrnili.
o Po 20. septembru. V Žalcu se blesti nov dvojezičen napis: „Hmeljarski poskuševalni nasad — Hopfenver-suchsfeld". Živela zavednost!
Kranjske novice.
z Za ustanovitev vseslovenske kmetijske dražbe se zavzema „Gorenjec". Naj bi prišel.z jasnim načrtom. Sumi navdušeni pozivi nič ne zaležejo
z II. zlet gorenjskih sokolskih društev v Tržič, v to močno ogroženo slovensko postojanko na Gorenjskem, se vrši 15. avgusta.
v Dejstva govore! Pod tqm naslovom razpravlja sobotni „Slov. Nar.", kaj je doseglo doslej v 2 letih novega državnega zbora 10 kranjskih klerikalnih in kaj je dosegel 1 kranjski napr. poslanec. Navaja sledeče: Hribar je dosegel 1. državnoželezniške delavnice v Šiški, 2. 18.000 K državne podpore za barjane, 3. državno obrtno šolo v Ljubljani in 4. odpis 900.000 kron od triodstotnega državnega potresnega posojila Ljubljani s pogojem, da mestna občina to svoto uporabi za zgradbo obrtne šole. — In klerikalci? Dosegli so: 1. nemško gimnazijo v Ljubljani in dobili za to nekak brezpomemben trgovski otroški vrtec, 2. dobili so od države ^monopol" za razpečavanje krme pri lanski podporni akciji, s katero kupčijo so goljufali kmete in polnili svoje žepe. —
v Umrl je v ljubljanskem ,,Leo-nišču" župan iz Koroške Bele g. Ant. Potočnik.
v Trgovsko-obrtna zbornica za Kranjsko je imela 16. tm. sejo, v kateri je klerikalni svetnik Kregar razkladal razne želje klerikalcev in zanesel politiko v to gospodarsko organizacijo. — Deželni zvezi za pospeševanje tujskega prometa, ki ustanovi v kratkem potovalno pisarno, se dovoli 500 K redne in 100 K izredne podpore. — Nadaljevalni šoli za mizarje v Št. Vidu, ki se spremeni v strokovno šolo, se dovoli 100 K. Zbornica sklene se vnovič zavzeti za podržavljenje pošte v Kranju. — Ker so bili pri seji — žal — klerikalci in Nemci v večini, so sprejeli na to še dva predloga in sicer: 1. da se ne pritrdi sklepu ljubljanskega občinskega sveta glede uvedbe različnega sistema pri pobiranju občinskih doklad. Gre se pri tem v prvi
vrsti za pridobninski davek, od katerega naj hi se pobirale doklade po progresivnem sistemu, kar bi bilo veliko socijalno delo v razbremenenje slabših, ubožnejših. In proti temu so glasovali klerikalci in Nemci v lepi slogi; isti klerikalci, ki tako radi pridigajo o ljubezni do ubogega ljudstva. In ne iz stvarnih razlogov so glasovali tako, ampak kakor se je izrazil klerikalni svetnik Kregar; „glasovali bomo za vsak predlog, ki se bo stavil proti mestni občini". Lepše se ti „ljudski" prijatelji niso mogli razkrinkati. 2. se je sprejel z nemškimi in klerikalnimi glasovi tudi predlog, s katerim se izreka nezaupnica dež. zborskima poslancema trgov.-obrtne zbornice dr. Novaku in Zupančiču. —
v Izvrševaini odbor narodno-napredne stranke je izrekel zaupnico poslancem dr. Novaku in Zupančiču.
Obrambni vestnih.
v Odgovor Rqseggerju. Za obram-beni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K p. n. gg. 77. Dr. Ernest Kajan odvet. kand. Celje; 78. Fani Bergman, Žalec; 79. Milan Detiček, not. kand. Celje; 80. Dr. Kari Koderman odv. kand. Celje;
81.	Ffan Roblek drž. poslanec, Žalec;
82.	Marija Roblek sopr. drž. posi. Žalec;
83.	Dr. Josip ZdolŠek. c. kr. auskult. Celje; 84. Neimenovani Celje (plačal takoj 200 K); 85. Franc Lončar, ravnatelj posojilnice, Celje; 86. Neimenovani, Celje; 87 Detiček Juro ckr. notar Celje; 88. Neimenovani, Celje; 89. Dr. Ljud. Stiker odvet! kand. Celje; 90. Mici dr. Stikerjeva, Celje; 91. J. Papot urad. Južne žel. Celje; 92- Jnro Detiček not. kand. Celje; 93. Požun Hinko not. kand. Celje; 94. Dr. Jos. Vrečko odvet. Celje; 95. Dr. Ant. Božič odvet. kand. Celje; 96. Anton Jošt ckr. prof. Celje;
97.	Dr. Gvidon Srebre, odv. kand. Celje;
98.	Dr. Alojz Brenčič odvetnik, Celje;
99.	Dr. Ivan Zabukovšek, odv. kand. Celje; 100. Dr. Jos. Sernec, odvetnik Celje; 101. Dr. Gvidon Sernec odv. kand. Celje; 102. Jos. Strupi, trgovec Celje;
103.	Dr. Juro Hrašovec odvetnik Celje;
104.	Hansa Diehl, trg. sopr. Celje — (plačala 20 K na račun); 105. Dr. (f) Janko Sernec, zdravnik Celje; 2X200; 106. Neimenovani Celje; 107. Jan. Lešničar urednik Celje; 108. Narodni duhovnik št. 2 —(placallO K na račun); 109. Narodni duhovnik št. 3; 110. Fra-njo Jošt, ravnatelj „Zadružne Zveze", Celje; 111. A. Kunej uradnik „Zadr. zveze", Celje; 112. R. Stermecki, trgovec, Celje; 113. Regina Wasitsch pos. Celje; 114. Marija Vasič posest. Celje; 115. Dr. Vekoslav Kukovec odv. kand. Celje; 116. Dr. Jos. Karlovšek odvetnik, Celje; 117. Neimenovani, Celje; 118. Adela dr. Dečkova Celje; 119. Klab napr. akad. Celje (5X200); 120. Dr. R. Karba zdravnik, Vransko; 121. Dr. J. Mayer odvetnik Šoštanj ; 122. V. Ku-kec, tehnik Žalec; 123, A. Cvenkel, trg. Št. Peter v Sav. dolini; 124. Anton Balzer, ravnatelj del. pivovarne, Laški trg; 125. V. Špindler, urednik Celje; lfJ6. Miloš Stibler, pot. učitelj „Zadr. zveze", Celje; 127. Jos. Žagar, učitelj Celje; 128. Ant. Jager, knjigovodja Celje: 129. Edvard Rudolf, črkostavec Celje; 130. „Notranjska posojilnica v Postojni (plačala 200 K); 131. Narodna čitalnica v Novem mestu; 132. „Neimenovani tehnik v Gradcu; 133. M. V. Brezovnik, stud. med. v Gradcu; 134. Ivan Janežič, Vekoslav Lešnik, N. J. Vrabl, Matko Zar j an člani akad. tehn. društva „Tabor" v Gradcu; 135. „Slovenski abiturijenti goriške gimnazije. —
Najnovejša brzojavna in teltfoniina poročila.
Včerajšnja poročila.
v Berlin, 18. jul. Po brzojavnih poročilih iz Teherana se je podal danes novi šah Ahmed Mirza v rusko-angle-škem spremstvu v Saltane-Sabod, kamor pride posebno narodno poslanstvo, da mladega vladarja pozdravi. V Sal-tane-Sabodu ostane tudi mladi šah v
gradu Kameronije, ki je lastnina prisca Naiba es Šaltaneh. Ko se izvoli novi parlament, se bode končno odločil regent. Prejšnji šah Mohamed Ali se poda na Krim.
v Teheran, 18. jul Izkazalo se je da je nemogoče sklicati stari državni zbor. Zategadelj se bodo razpisale nove volitve. Šahove čete hočejo izplačati, da ne bode ropanja.
v Atene, 18. jul. Ministerstvo Theo-tokis je odstopilo in sicer zaradi napadov, da ne varuje v vprašanju glede Krete dovolj energično stališča grškega naroda. Zaradi tega se je napadalo tudi kralja in prestolonaslednika. Kralj je poveril sestavo novega ministerstva opo-zicijonalcu Rhallysu, kateri se j: a še ni odločil za to nalogo.
v Dunaj, 18. jul. Italjanski dijaki so sklenili vladi poslati sledečo izjavo: Konstatiramo nasilstvo (?) slovenskih klerikalnih poslancev na škodo italj. vseučilišču in zahtevamo od italj. poslancev, naj se potrudijo, da vlada premesti de iure še obstoječo italj. pravno fakulteto iz Inomosta v Trst. Ako se to ne zgodi, bodemo začeli na drugih vseučiliščih in doma najodločnejšo akcijo za italj. vseučilišče.
o Praga, 18. julija. (Brz. N. Dn.( Tukaj se je vršil danes protestni socialistični shod, katerega se je udeležilo do 20 tisoč oseb. Shod je protestiral proti agrarno-klerikalni obstruk-ciji v državnem zboru in zahteval, naj se skliče zopet državni zbor, da se rešijo trgovske pogodbe in sklene od-pravljenje carine na žito za jedno leto.
o Gmunden, 18. julija. (Brz. N. D.) Cesar se je danes popoldne pripeljal sem na obisk k vojvodskima rodbinama Kumberland in Virtemberg. Za dve uri se je vladar vrnil v Ischl. — Mesto je bilo v zastavah, prebivalstvo je cesarja burno pozdravljalo.
•4ó Berlin, 18. julija. (Brz. „N. D.") Prvi motorni dirki v starem botaničnem vrtu se je prigodila danes popoldne velika nesreča. Prvi tekmovalec je padel, ker se mu je pokvaril obroč ua kolesu- Drugi se je hotel izogniti, pa se je zapeljal med ljudi. Kolo se je zvrnilo, bencin eksplodiral in tekel goreč na oder za gledalce, ki je začel takoj goreti. 3 osebe so našle svojo smrt, 22 je težko ranjenih.
Današnja poročila. Klerikalni shod v Ljubljani.
u Ljubljana, 19. jul. (Brz. „N. D.") Včeraj se je vršil v veliki dvorani hotela „Union" shod slov. klerikalne stranke, katerega se je udeležilo okrog 2 tisoč oseb. Ko se je prikazal dr. Šusteršič z drugimi klerikalnimi poslanci v dvorani, so jih zborovalci živahno pozdravili. Dr. Šusteršič je nato podal poročilo o dogodkih v državnem zboru, pri katerem je seveda poveličeval sebe in politiko svoje stranke. Veliko navdušenja je vzbudila brzojavka od predsednika poljske ljudske stranke Stapinjskega. Brzojavka pravi med drugim: „Upamo, da bodo v jeseni združeni vsi slovenski poslanci drž. zbora pod vodstvom dr. Šusteršiča, dr. Kreka in Praška." Shod je izrekel klerikalni stranki svoje zaupanje.
Prestolonaslednikov! obiski na Balkanu. Budimpešta, 19. jul. (Brz. „Narod. Dnevn.) Nek tukajšnji današnji list ve povedati, da namerava jeseni obiskati prestolonaslednik bolgarskega kralja in mu ob tej priliki izročiti imenovanje za visoko dostojanstvo v avstrijski armadi. Pozneje misli obiskati Franc Ferdinand črnogorskega kneza in mu izročiti veliki križ Štefanovega reda. —
Dogodki v Perziji.
Teheran, 19. jul. (Brz. „N. Dn.")
Mesto, je mirno, bazarji so zqpet odprti in trgovski promet se razvija po stari navadi. Po posameznih pokrajinah pa se meščanska vojska nadaljuje.
Obstrukcija tudi v jeseni, o Prerov, 19. julija. (Brz. N. D.) Na shodu, katerega so sklicali češki naprednjaki in Mladočehi, je govoril drž. posi. dr. Stransky. Izjavil je, da se bode nadaljevala obstrukcija tudi v jeseni in vobče tako dolgo, dokler ne bode češki dež. zbor redno delal in vse češke zahteve ugotovljene. (Dr. Stransky je vodja mo-ravske ljudske stranke, ki se je tudi pridružila obstrukcijonistom.)
Različne novice, a Berlin, 19. julija. (Brz. „N. D."). Pri včerajšnji nesreči v starem botaničnem vrtu so umrle 4 osebe takoj, 6 pa je tako težko opečenih, da se bodo težko rešile.
a Ischl. 10. julija. (Brz. „N. Dn."). Nemški prestolonaslednik Viljem ne pride sem v Ischl, pač pa. obišče avstr. prestolonaslednika na gradu Eckartsau, kjer se udeleži tudi več lovov.
Književnost.
a Kmetijska knjižnica. IV. zvezek. Soseda Razumnika prašičereja. Poljudno navodilo za rejo in oskrbovanje prašičev. Nemški spisal dr. L. Steuert, preložil in priredil Gustav Pire. II. izvaja. Cena za ude c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko 1 K s poštnino vred, za neude in v knjigotrštvu K 1'20 brez poštnine. — Dobiva se pri družbi v .Ljubljani.
Dopisi.
Iz Račja. Dopisniku mariborske „Straže", ki poroča o veselici požarne brambe v Hotinji vasi dne 12. julija št. 81 — je zaškripalo pero ravno v sredini dopisa tako srdito nad menoi, da bralce mora spreletavati kurja polt. Kaj pa je bilo? — Na omenjeni veselici me sreča g. kaplan J. Kranjc iz Hoč z nabiralnikom v roki rekoč: — „prosim, za obmejne Slovence", na kar mu odgovorim: „jaz darujem za društvo sv. Cirila in Metoda". Gospod kaplan je na to uprl pogled v me, tako nekako, kakor Mačbeth, ko se mu je prikazal Banquov duh. Povzdignil je svoj glas ter rekel: „Tako torej! Za liberalne namene !" „Da, če se temu tako pravi", — je bil moj odgovor. Na to sva šla vsak na svojo stran. — Ne dolgo in iz nekega kota se vsuje kar toča neopravičenih opazk na mojo osebo. — Obenem se je burno nazdravljalo šent-iljskim Slovencem, kojih je bilo mnogo na veselici. Tem se je reklo, da so vsi darovali, le bodoči šentiljski učitelj nima vinarja za šentiljski Dom. — Na ta način se da seveda zanetiti ogorčenje Šentiljčanov! Dopisniku „Straže" imam povedati tole: Večina gospodov duhovnikov odklanja pri nas v Račah prispevek za društvo sv. C. in M. Nikomur se zaraditega ni rekla žaljiva beseda ogorčenja in zgražanja. Pač pa se dosledno ravnamo po istih načelih ter nabiramo samo za naše društvo, da vemo, kolikor žrtvuje ta ali ona stranka. Za šentiljski Dom pa sem dobre volje dal že marsikateri „vinar" in še ga bom. Kot bodočemu učitelju v Št. Ilju pa se mi je nasulo trnja na polje mojega delovanja in življenja toliko in tako ostrega, da ga čutim že sedaj globoko notri do srca. Da bi bil nezvest svojemu narodu, tega dopisnik sam sebi ne veruje. Razkril in ovadil pa je svoj namen z besedami: „Lojalno pa moramo priznati, da je bila demonstracija „naperjena" le proti učitelju Poljancu. proti drugim učiteljem nismo imeli povoda demonstrirati. Po zvijači torej me hoče spraviti ob čast in ugled pred mojimi bodočimi domačimi Sentiljčaai! Za tako vedenje napišem z mirno vestjo red: „nepri-merno". Jože Poljanec, učitelj.
v Tovarišem abiturijen-toml V kratkem zapustite domovino in podali se boste v vseučiliška mesta, kjer vam je nadaljevati strokovne študije. Težko je mlademu akademiku najti pravo dražbo in ni vseeno kako si jo
Trgovski pomočnik
dobro izurjen manufakturist se sprejme' v trgovino z mešanim blagom
Kari Cimperšeka,
Sevnica ob Savi. 333 3-3
Popolnoma zastonj
vsakemu
uro z verižico.
Da našo firmo in naše nove žepne ure za gospode in dame napravimo bolj znane, raz-pošljemo na vsakogar proti vpoSiljatvi 1 K za stroške (tudi v znamkah) krasno uro z verižic» in naš ilustrovani cenik.
Pišite takoj na tvrdko ur: 285 26-16
Hinko Weiss
Dunaj 99. poštni predal.

Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—23 Cene nizke. = Postrežba točna.

<i>
mm
KNJIGOUEZHICft
\I CEUU
Schillerjeva cesta šteu. 3.
izbere. Ker dovzetna mlada duša se lahko nasrka duha. ki škoduje možu pri njegovem poznejšem deloyanjn. V zadnjem časn se po časopisih oglašajo razna akad. društva— liberalna iu klerikalna — ki se hvalijo s svojim radikalizmom, zato smo kot član narodno radikalne organizacije moralno prisiljeni, pokazati vam na podlagi našega delo in naših uspehov, kako je nar. rad. delo.
Akad. društvo bodi mlademu akademiku predvsem šola — dobra šola za življenje. Priznavamo sicer veliko vrednost pohajanja vseučilišč v svetovnih mestih. Vsak pa ni v tako dobrem gmotnem položaju, da bi mu bilo to mogoče. Vrhutega je osobito za medicince Gradec večje koristi, ker se mora njihov študij osredotočiti v laboratorijih in institutih, do katerih nimajo v večjih mestih radi velikega navala dostopa. Zato skuša „Tabor" nadomestiti svojim članom občno izobrazbo poleg strokovne. V njegovem području obstaja izobraževalni klub, ki prireja predavanja iz vseh strok vseh polj. V živahni debati se potem tovariško mnenjavajo mnenja, katera povedati je dana vsakemu prilika. Poleg tega razpolaga društvo z mnogimi časopisi (slovenskimi, hrvatskimi, srbskimi) najrazličnejšimi revijami in z bogato knjižnico, ki je vsakemu članu vedno na razpolago. O naših stremljenjih priča „Omladina" glasilo nar. rad. dijaštva, katero izhaja že šesto leto. Kritike, ki se čitajo vsako leto po časopisih, kažejo živo, kako potreben je bil dijaški liet v tem žanru, kakor je „Omladina". Njen naloe je seznaniti bralca z vsemi kulturnimi vprašanji. '.Poleg tega prinaša strogo znanstvene članke izpod peres najzmož-nejših naših pristašev. Nar. rad. dijaštvo je bilo prvo, ki je začelo izdajati koledar „Dijaški almanah" in je s tem odpomoglo potrebi, katero je čutilo dijaštvo že leta in leta. „D. almanah" prinaša poleg informativnega dela tudi znanstveni del, v katerem najde vsakdo najkoristneje. Kritike so ga sprejele kar najljubeznivejše. Eksekutiva, izvrše-valna postojanka nar. rad. dijaštva, izdaja „Znanstveno knjižico", ki prinaša dela najboljših znanstvenikov. Ravnokar izhaja v prevodu knjiga „Miselni razvoj evropskega ljudstva" delo slavnega češkega učenjaka dr. F. Drtine. Pripravljajo se že originalni spisi za prihodnje letnike. S tem je pokazalo nar. rad. dijaštvo. da mu je predvsem do pozitivnega dela. „Znanstvena knjižnica" pa hoče tudi odpomoči pomanjkanje znanstvenih del, ki so naravni predpogoj vseučiliškega vprašanja.
A ne samo izobrazba posameznika leži na srcu nar. rad. dijaštvu, oprijelo se je tudi izobraževanja našega ljudstva. S ponosom lahko imenujemo dobro znano „Prosveto", ki šteje mnogo podružnic, v katerih delujejo v počitnicah radikalni akademiki organizirani v društvih „Adrija", „Tabor"' „Slovenija".
Brez dvoma je danes „Prosveta" velik kulturen faktor, kar priznavajo tudi njeni nekdanji najhujši nasprotniki. S njo je pokazalo nar. rad. dijaštvo, da ima smisel zafmanjšinsko delo. Svoje ideje smo skusili uveljaviti tudi v družbi sv. Cirila in Metoda, kar se nam je popolnoma posrečilo. Sanirali smo nezdrave družbine razmere, kar kaže najbolje njen lepi napredek v zadnjih letih.
„Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
1 „Knjižnica Narodne založbe y Celjn" I
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, No». Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit mannel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (l60 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
Iz naših vrst je že izšla krepka vrsta mladih, izobraženih, energičnih mož, ki zavzemajo vodilna mesta v domovini. Najlepše spričevalo in priznanje nam je dal s svojimi članki in ved-dimi napadi „Slovenec", ki pravi da se je nar. rad. dijaštva najbolj bati, ker je najbolj nevarno za kierikalce. Blatijo nas klerikalci, ker nas hočejo otem-neti pred svetom, da bi nam vzeli naraščaj. Poleg izobrazbe skrbi „Tabor" svojim članom tudi za koristno zabavo. Prirejajo se skupni izleti v graško okolico in znanstvene ekskurzije. Po zimi združujejo člane čajevi večeri. Za krepilo telesa imajo člani vstop v „Sokolu" v katerega odboru so tudi naši društveniki. Na podlagi teh izvajanj se ne bo težko odločiti onim, ki jim je za resno delo, v katero društvo naj vstopijo. Da pa se vzdrži „Tabor" še v prihodnje na dosedanji višini, poživljamo tovariše, ki mislijo študirati v Gradcu, da vstopijo v naše društvo. V njem bodo našli dobre prijatelje, ki jih z veseljem sprejmejo, dano pa jim bo tudi dovolj prilike izobraževati se in zastaviti vse svoje sile v delu. Z radikalnim pozdravom!
Za odbor: M. I. Vrabl, M. V. Brezovnik,
tč. predsednik.	tč. tajnik.
P. S.: V počitnicah dajejo informacije za študije v Gradcu sledeči tovariši: za jus: N. I. Vrabel, Središče; za medecino: Mirko V. Brezovnik, Voj-nik pri Celju; za filozofijo: Ljudevit Mlakar Laporje pri Slov. Bistrici; za tehniko: Fran Fischer, Gornji grad;za farmacijo.: Fran Minafik, Gradec Sackstraße 4; za trgovsko akademijo: Ivo
Jerman Krško.
do min _ • • •■ *
Društvene vesti.
o Gledališka noviteta. V prostorih „Narodnega doma" v Ptuju prirede učiteljske diletantke in diletantje s sodelovanjem otrok okoliške šole v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. ob 7. zvečer gledališko predstavo „Slepa ljubezen", ljudska igra s petjem v 5 dejanjih, spisal Anton Pesek, učitelj-voditelj v Narapljah pri Ptujski gori, Cisti dohodek je namenjen „Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v kmetskih občinah sodnega okraja Ptuj". Jgra, kažoča in predočujoča na drastičen način slepo ljubezen starišev do svojih ljubljencev, je glede besedila in glasbe izvirno slovensko delo; pevske točke: samospeve, dvospeve in zbore je uglas-bil znani učitelj skladatelj Emil Adamič. Igra se bode vršila ob prisotnosti in pod osebnim vodstvom pisatelja in skladatelja. Z ozirom na to redko okol-nost kakor tudi na blagi namen čistega dobička, opozarjamo že danes slovensko občinstvo — zlasti starše — na to izredno gledališko predstavo z najuljudnejšim vabilom, naj se je polnoštevilno udeležiti blagovoli. Vabila slede.	.,....,
Horodni gospodar.
XI. poročilo o stanju hmelja v drugih krajih.
Polep (Češko), dne 14./7. 1909. (Izvirno poročilo hmeljarskemu društvu
[Jdobno urejena ter opremljena z „af.
St™go solidno delo.
v Žalcu). V že 14 dni je tega, kar je večji del naših hmeljnikov uničen po črni rosi; samo tisti nasadi, kateri so se škropili pravočasno in pravilno, ohranili so se in obilo cvete. Škropljenje le manj okuženih se nadaljuje, pa to delo bode najhitreje brezuspešno, ker dežuje slednji dan. Vodstvo zaveze hmeljarjev.
Norimberk, dne 14./7. 1909. Vreme je bilo in je še sedaj razvoju hmeljske rastline neugodno. Dežuje naprej le z malimi presledki. Nočna temperatura pa je tako nizka, kakor meseca oktobra. Vsled vremenskih razmer trpijo vse rastline, sosebno pa hmelj, katerega bode povsod le malo. Kupčija z lanskim pridelkom je precej živahna in cene se po malem zboljšujejo.
Speickern (Hersbruck- Lauf), dne 13./7. 1909. Vsled mokrotnega in mrzlega vremena hira hmeljska rastlina vedno bolj. Kakor danes hmeljniki stoje, ni sploh upati na kakšno trgatev.
Tettnang, dne 13./7. 1909. Od zadnjega poročila imamo mokro in mrzlo vreme, vsled katerega se stanje hmelja nij zboljšalo — pač pa poslabšalo. Črne rose in uši je vedno več; ako se vreme ne spreobrne kmalu, okužen bode še marsikateri nasad, kateri je danes še zdrav in čvrst. Po sedanjem položaju soditi, smemo le polovico lanskega pridelka pričakovati.
Markolsheim (Alzacija). dne 13./7. 1909. Podoba naših hmeljskih nasadov je kaj žalostna. Vsi hmeljniki so v primeru z lanskimi nazaj. Obilo ljolanih in zelo bolanih rastlin in celih nasadov je povsod videti, Hmelj še ni zra-stel do vrha drogov, ozirom žic in je poln uši in črne rose; vse to vplivalo bode neugodno na rastlino še prihodnje leto. Hmeljarji so obupani in le miselna visoke cene jih še nekaj bodri.
„Allg. Brauer- u. Hopfenzeitung".
Norimberk.
Loterijske številke.
Trst, 17. julija 1909 :	9, 29, 5, 32, 44.
Line, M<1 „	11, 53, 7, 29, 73.