Uto II
PDšfmnzf plačana 1» ocfoulnl. Ljubljana, ponedeljek 4. oktobra 1920.
Posamezna številka 60 vin
NEODVISEN DNEVNIK
Stev. 225.
BreagrarraiMmiirM
Cene po pošti:
zb celo leto . H 8*’— za po! leta . H W— za četrt leta. K Zi'— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za inozemstva mesečno H IZ'—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
Vsem zaupnikom in 0rsanizacijam S. L. S.
w°mišljeniki! Volivni imeniki so raz*
Zei». Zagotovite sebi in vsem našim
jenikom volivni glas. Takoj na delo! j . a*ančno preglejte imenike od imena
0 ‘mena!
Oglejte, če so vsi naši somišljeniki 'Pisani!
. .Prežlejte, če so pravilno vpisani z bil-n*mi naslovi! ae Pre^ejte dalje, če niso nasprotniki uPravičeno vpisani!
Pol 4Ve^aite se, da pomeni dober imenik zmage!
im i VSe^ zadevah, ki se tičejo volivnih tiert, ’ reklamacij, tolmačenja voliv-^ reda, se obračajte na volivni odbor Jugoslovanska tiskarna II. nad-
Narodno predstavništvo.
°Pje.
Volivni odbor S. L. S.
Naš
Av$trii
a zmaga gotova.
lr*ia in Italija na delu, da plebiscit preprečita.
'lad ■ Dunai. 2- okt- (ČTU) Avstrijska iog 5 le stavila poslaniški konferenci pred-r05k a 2asedejo glasovalno ozemlje na Ko-wem. ako ie ne medzavezniške, tedaj i^enevtralne čete. V poštev bi prišle Ni-/e	Švedska	in	Švica.	Zasedla	bi	se
Pliberk, Železna Kapla in Rož,
vladaj I)unai« 2- okt’ (ČTU) Avstri>ska
gos| f!e,nentira poročila o pogajanjih z Ju-jav|jaVl)° glede glasovalnega ozemlja. Listi naj ,0’ da je Jugoslavija poprej predlagala, DtL^ede Avstrija ozemlje severno od i~ 62 glasovanja, a Jugoslavija ozem-'eži južno od Drave. Danes je to
4vJ0.Zn°, češ da bo cona A glasovaia za ri)° kakor en mož. roj Dunaj, 2. okt. (ČTU) Kakor po-Sera Journal«, zahteva »Corriere della C°no< 'a na* medzavezniške čete zasedejo Žtj0 A. Ako je za to prekasno, naj se na Avstrije gJasovanje odgodi.
Itjlijž Vsega je jasno, da med Avstrijo in ba v? °bstoji glede Koroške tajna pogod-(odj e ^re samo za to, da se plebiscit od-Žifi'^fveč gotovo za nekaj več. Na vsak , ske t^tlai bi Jugoslavija ne dobila sloven-|t>o(Je ?roške- Ker pa zdaj jasno vidijo, da f hjju T'serija 10. oktobra na volišču pro-i!° im' , iče>° na Pom°č zaveznike. Da bi K in ^a* usPe&a< je izključeno. Mirno “laL oktobra pa vsi na volišče z belo "S()vnico!
°9ajanja z Jugoslavijo.
. ldu
Rim, 2. oktobra. (Stefani) V vče-
Se)i ministrskega sveta so sestavili novih senatorjev. Nato se je pre* razpravljanje vprašanja glede spre-P°Sajanj z Jugoslavijo.
^Prestani poboj! na Irskem.
«otLPU
Hidošl° včeraj na glavni cesti v 4 sta ° sP*°šnega streljanja. Dozdeva se,
• Pok" L°ndon, 3. oktobra. (Wolff) Ko ^ka.	dva	pred kratkim ubita straž-
il
fQtl*cžn^°VZro^ila z°Petne. poboje dva \ ®tražnika vsled svojega izziva-
* tr|je° ,ašanja. Pri pobojih sta bila dva t LrnTClviUsti poškodovani.
ondon, 3. oktobra. (Wolff) Sin-l/etlchn Se ^rudijo, da bi zasedli vojašnico v br'^ Cantlerwaghtu. Zasedli so „r^žnik lZ!ni- V. vojašnici sta bila dva nad-r^likf ln ^ stražnikov. Prvi napad so bili. Sinfajnovci pa so zasedli M &oi ?°^no poslopje ter obnovili na-^ Prif,C traial dve uri. Vojaštvo je mo-na pomoč.
LDU Belgrad, 2. okt. 131. redni sestanek narodnega predstavništva je otvo-ril predsednik dr. Stanojlo Vukčevič ob 9.30 dopoldne. Tajnik posl. Kerubin Šegvič
prečital zapisnik zadnje seje, ki se je odobril brez ugovora. Nato je prečital poročila verifikacijskega odbora o ostavki poslancev Pavičiea, Čoroviča, Dakoviča in Pašiča. Tozadevno poročilo se nafoaja še v tisku ter pride na dnevni red v prihodnji seji. Nato se je prešlo na dnevni red: Nadaljevanje debate o interpelaciji posl. Vitomira Korača o dogodkih na Hrvatskem.
Prvi je govoril posl. Vitomir K o r a č, ki je izvajal: Debata, ki se je vršila o dogodkih na Hrvatskem se je oddaljila od osiih smeri, ki smo jih mi za to debato zamislili. Mi smo hoteli, da označijo politične stranke napram tem dogodkom svoje stališče in da poda Vlada o njih svoje mnenje. Take dogodke opažamo povsod, v vsej Evropi, in ne smemo iskati zadaje posebcih vzrokov v Jugoslaviji. Ako proučimo glavne nagibe ‘teh dogodkov, potem bomo mogli z dvema besedama tozna-čiti njiho?/ glavni vzrok. V zadnji vojni (Vzkliki: Tako je!) *e bilo mnogo naših ljudi, ki so v Rusiji dobili neke nejasne pojme o -revoluciji, katere so skušali tudi doma izvajati na svoj način. Sibija je vstvarjala državno revdlucijo — revolucijo kmetskih množic. Te ^kmetske množice so od pocetka gotovo sodelovale pri vsakem državnem aktu. Pri nas, gospoda, tega ni bilo. Pri nas je bik) vse eno, kar je bilo izven občinskih in pokrajinskih meja — eo ipso — sovražni narod. T a duh vlada še v •nekaterih političnih strankah. To so bili razlogi, ki so dali značilnost nemirom, kateri so se dogodili na Hrvatskem. Nato je govoril posl. Korač o pisanju gotovega tiska, iz katerega je razvidno, kakor da ne bi bilo v Jugoslaviji poštenega človeka. Boljševiki vsekakor piše jo o predsedniku ministrstva, da je navaden lopov. Zato je potreba boijševikom same, da navajajo naše liste. G. predsed-nik je govoril o naši vojski. Nedvomno verujemo, da je storila svojo dolžnost za dosego ujedtnjenja. In kaj je ta vojska? Ali je nekaj eksternega? Ona je samo narod, oblečen v uniformo. Mi vemo, da srbski zakon ne dopušča batinovanja, a se je vendar dogajalo. Obstoje težnje pri gotovem delu častniškega ?ibora, spraviti vse civilne oblasti in administracijo v svoje roke. To se pravi, opustiti vejo, na kateri sedimo in žii-. iino, to znači, opustiti vse naše narodno edinstvo, zakaj' čujem®, da se pripravlja uivedba, po kateri naj bi se vojaki organizirali v delavske bataljone, da bi bili v primeru stavk komandirani v posamezne tvomice. To je, gospoda, strašna stvar! Predsednik vlade je imel govor, ki ničesar ni povedal. Z vladnega stola je treba, da se govori jasno. Zato ne moremo .biti zadovoljni z odgovorom ministrskega predsednika. Končno je govornik predla- , gal nastopno: Narodno predstavništvo obžaluje, da so nastali neredi, ker ni bilo ljudstvo zadostno poučeno o žigosanju živine. Narodno predstavništvo zahteva, da vlada kaznuje vse krivce, — da bodo kaznovani posamezni kmetje, to dobro vemo, — toda vlada mora izjaviti, da bodo povzročitelji teh nemirov kaznovani. (Odobravanje in ploskanje.)
Zatem je govoril posl. Gavro M a -n o j 1 o v i č (radikalec), ki je navajal med vzroki nemirov na Hrvatskem to, da oblasti niso pokazale dovolj razumevanja in energije. Obžaluje, da od početka prevrata stremi pri nas vse za tem, da se pod-kopuje ugled naših oblasti. V hrvatskem državnem življenju sta dva činitelja, ban in hrvatski sabor. V edinstveni državi pa ta ustanova ne more imeti izrednega stališča, ki ga je imela v državi, kjer je bila avtonomija Hrvatske poosebljena v banu. Hivatski saber je prenesel vse svoje prednosti na Narodno veče, to pa na narodno predstavništvo. Govornik je končno stavil predlog, ki ga objavljamo na koncu našega poročila.
Posl. Josip B o j i n o v i č (kmet, de-mokrat) je naglašal nato v svojem govoru,
da zakon, ki se trpi v Srbiji, ne sme ovirati nikogar v novih pokrajinah, da ga ne bi vršil, ker smatra za dolžnost, da se izvršuje. Ali hoče kdo, da ima in vrši druge dolžnosti, kakor se vrše v Srbiji, ki je za državo žrtvovala mnogo in ne samo svojega imetja? Zato se moramo, bratje in prijatelji, braniti mi iz Srbije. Mi hočemo enake pravice in enake dolžnosti. Dedi, pradedi in sinovi so se borili za enakost pravic ne samo za sebe, temveč tudi za one, ki so hoteli biti osvobojeni. (Odobravanje.)
Posl. Kerubin Šegvič (Narodni klub) je nato naglašal, da o popisovanju in žigosanju živine ljudstvo ni bilo obveščeno niti od vlade niti od časopisja. Ljudje so se uprli, ker so spoznali, da ni resnica, kar so jim sporočali iz Zagreba v imenu celokupne vlade, da se namreč živina ne bo rekvirirala, zakaj živina se ni samo rekvi-rirala, temveč tudi ‘takoj nalagala v vagone. Potem ni hotelo ljudstvo ničesar več verovati. Naš Earod ni tega storil iz kakih političnih razlogov. Storil je to zato, ker je izgubil vero v oblasti. Vse, od našega zedinjenja do danes, kar smo mu govorili, da je bilo določeno, počenši od ad-rese do odgovora regenta prestolonaslednika, dogovorjenega s srbsko vlado in kar je bilo sklenjeno s srbsko skupščino, proglašeno v TegeriiGvi proklamaciji in sklenjeno v prvem skupnem ministrstvu, se je proglašalo kot :brezpomembno in pogaže-no. Narod je medtem izgubil vero, ker je rekel, ako se taka svečana beseda, javno proglašena, krši in smatra kot neveljavna, potem ni ničesar svetega. Ko smo nastopili pred narodom proti takemu pisanju, nas vlada ni podpirala. Kolikor smo vložili v parlamentu interpelacij in prošenj, se niso vpoštevale. Posl. Jovu Banjaninu se zahvaljujem za njegove besede, da smo mi starčeoričanci ostali na pol pota pri delu za narodno /zedinjenje. Pred nas se je postavil zid, ki ga nismo mogli prebiti s svojimi glavami. Nismo se mi ustavili na pol pota, temveč bili smo ustavljeni. V krajih, kjer smo bili izvoljeni, so bili od nekdaj starčevičanci. Ti kraji so dali najboljše rodoljube, ki so se Iborili proti Khuenovemu absolutizmu. Vedno so volili opozicijonalce, ki se niso dali zlomiti od terorja. Vse zlo, ki se godi v naši državi, izvira izza skupščine v Sarajevu iz leta 1919. Prej nego smo ustvarili državo, smo ustvarili stranke ter tako pričeli strankarsko življenje prej nego smo izvršili narodno zedinjenje. Strankarstvo v državi je isto kakor fanatizem, ker uničuje vse ono, kar se misli in hoče braniti. (Odobravanje.) Nato je govoril ministrski predsednik dr. Milenko V e s n i č , ki je izvajal nastopno: Gospoda! Mislim, da mi boste pravične priče, da sem tekom vseh štirih dni z največjo pozornostjo spremljal to zelo važno razpravo ter se trudil, razumeti vse izjave, ki so se podale. Storil sem to po dolžnosti, ki mi jo nalaga moje mesto, ker je velikega pomena za vlado in njeno nadaljnje delo, da pride na čisto glede na čustvovanje narodnega predstavništva z ozirom na mnoga vprašanja, dokler ne dobi država svojega pravega. narodnega predstavništva,, ki ga hočemo imeti in ga bomo dobili, kakor upam po 28. novembru t. 1. Jaz živim le malo časa v politiki, in vem zelo dobro, da so vlade zato, da jih parlamenti napadajo, kadarkoli se jim za to ponudi prilika. Dasi uživa vlada v tej državi malo priznanja, ji boste vsaj priznali, da se je trudila, odgovarjati onim upom, katere ste vanjo stavili, in sicer toliko, kolikor je bilo mogoče, da ji je skupno z vami uspelo, rešiti vsa vprašanja, s katerimi se je mučila, da je predložila volilni zakon in da je končno dovolila, da je ta razprava trajala 4 do 5 dni. Po našem poslovniku bi se namreč morala končati v dveh dneh. Naglašal sem v početku in ponavljam sedaj, da je bil zakon, ki ga sedaj kritikujete, v glavnem revidiran 31. marca 1904. ,Z razširjenjem tega zakona na nove pokrajine se je zbudila nevolja in ta zakon se kritikuje, ker se sodi, da bi se mogel izpremeniti. Gospoda, v modi je in tudi zelo lahko je kritikovati, posebno v
današnjem času, vojsko in vojne zakone. Prečitati pa Vam hočem samo dva člena vojaškega kazenskega zakona. Člen 102 se glasi: Častnik, ki sramoti svete stvari, jih napada z grdimi besedami, trpinči podčastnike in redove, se kaznuje z zaporom do dveh let, v kolikor pa bi čin ne bil ob-teževalen, se kaznuje z zaporom do enega leta. Člen 103 pravi: Predstojniki in ota-rejši, ki postopajo nezakonito napram mlajšim, se kaznujejo s smrtjo. Gospoda! Kar velja napram vojakom, velja še v -e-čji meri napram onim, proti katerim nimajo častniki nobene pravice, za kar obstoje še splošni kazenski predpisi. Z ozirom na to se razume, da se bodo v tem primeru, kakor tudi v vsakem drugem, kaznovali vsi krivci, ki bodo morali nositi posledice za svoje delo. Z ozirom na to pa moram vzeti v varstvo tudi častnike in orožnike, ker niso oni zakrivili spopadov. Častniki in orožniki so^ imeli nalogo, vršiti svojo dolžnost, ki jo pričakujeta narod in država od njih, to je, da delajo po zakonu, dokler se ta zakon ne izpremeni, da so v službi pripravljeni varovati določeni red. Zahvaliti se jim moramo, da onega gibanja danes več ni in da se ne širi dalje. Omeniti , hočem še eno posebnost tega parlamenta. Ta posebnost obstoji v tem, ker je to interpelacijo predložil član stranke, ki je izven vlade, zlasti pa, ker so to priliko upo* , rabili tudi člani stranke, iz katere je vlada izšla in na katero se vlada naslanja (smeh), da se z vsem naporom vržejo na to svojo vlado, da bi tako svoje lastno dete zadušili in ubili. (Ploskanje.) Pravi vzrok razpoloženja naroda je bržkone v tem, ker se psiha enega dela našega naroda, ki je skoro tekom desetih stoletij gledal neprestano v oblasteh svoje sovražnike, ni mogla izpremeniti v 20 mesecih. Dodajam, da se nismo dovolj potrudili, da bi se ta psiha priprostega naroda izpremenila, da bi ne videl več v banu dr. Laginji Khuena He-dervaryja ali v Stojanu Protiču ali Ljubi Davidoviču kakega madžarskega ministra. Potrudimo se, da bomo gledali predse in ne za seboj, na ono, kar nas brati, in ne na ono, kar razdvaja. (Odobravanje.) Apeliram na vse, ki vodijo v javnosti glavno besedo, ter apeliram na duhovnike vseli ver, katoliške in pravoslavne, naj te besede naslove na dobro naše domovine. Izjavljam in ponavljam, da hočemo vse slučaje preiskati zakonitim potem, kakor to zaslužijo. Ako se bo to storilo, potem se bo napram vsakemu uporabljalo to, kar predpisuje zakon. Pričakujem koncem te razprave, da bo narodno predstavništvo pri glasovanju usvojilo te izjave in da bo še nadalje ohranilo zaupanje :danji vladi. (Odobravanje.)
Zatem sta se predloga pesi. Vase Kne-ževiča in V. Korača odklonila, sprejel pa se je tretji predlog posl. dr. Gavra Manoj-loviča, naj se sestane parlamentarna komisija, ki naj na licu mesta prouči vzroke in razvoj nemirov na Hrvatskem, na znanje pa se sprejme izjava vlade, da se bodo vsi krivci kaznovali. Narodno predstavništvo izrazi zaupnico vladi ter preide ni dnevni red. — Min. predsednik dr. Vesnič je izjavil, da sprejema vlada prehod na dnevni red, kakor je predlagal posl. dr.
St Manojlovič. Pri glasovanju je razglasil predsednik dr. Vukčevič, da je bil predlog sprejet. Zatem se je seja zaključila ob 13.
Rusko-polfske zadeve.
LDU Varšava, 30. sept. Vlada hetma- > na Petljure se poda v Kamenec Podolskij, kjer se že nekaj dni nahaja ukrajinski generalni štab.
LDU Varšava, 30. sept, Letonski minister zunanjih poslov Mejerowicz je izjavil zastopnikom poljskega časopisja v Rigi, da si Letonska prizadeva, ustanoviti zvezo baltskih držav s Poljsko, da vstopi v zvezo narodov v svrho obrambe proti Nemčiji in Rusiji.
LDU Varšava, 30. sept. Boljševiki so proglasili v Minsku Belo Rusijo za samostojno sovjetsko republiko.
LDU Varšava, 30. sept. Svet delavskih strank je izrekel Pilsudskemu popolno zaupanje.
LDU Varšava, 30. sept. Na seji zastopstva svobodnega mesta Gdanskega je povodom razprave o poljsko-gdanski konvenciji neodvisni socialist Mau razkril nastopne razgovore gdanskih Nemcev z bolj-ševiki za časa njihove ofenzive na Varšavo: Ko so stali pred Varšavo boljševiki, so gdanski Nemci stopili z njimi v stike. Boljševiki so izjavili, da se bojujejo iz go-spodarskh razlogov, da namreč dosežejo novo izvozno luko po propadu Poljske. Podrobnosti razgovorov so bile
vsem članom komisije za zunanja dela mesta Gdanskega. Zanje je vedel tudi mestni župan Sham. Pogajanja so se vršila v Berlinu. Gdanski Nemci so se popolnoma strinjali z boljševiškimi namerami. — Po živahni debati je priznal tudi sam mestni župan, da je vedel za poganjanja z boljševiki, a je pripomnil, da se je zanimal zanje le, da izve, kake namene imajo bolševiki proti mestu Gdanskemu. Vsled tega so poljski časopisi nastopili proti politiki komisarja Towera in zahtevajo, da mestni župan Sham, ki je znan nemški šovinist in pristaš revanžnih zahtev, odloži svojo čast.
znane
Razmerje med Srbijo in Bolgarijo.
LDU Belgrad, 3. oktobra. (ZNU) Iz Pirota javljajo: Odkar se je pričelo delo komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Bolgarijo, so pričele razširjati bolgarske oblasti vesti, da izpraznijo vse ozemlje okrog Caribroda, ki je prisojeno nam. Uradniške družine se že izseljujejo; meščani pa so sklenili, da ne zapuste svojih domov. Da bi še bolj vplivali na izseljevanje prebivalstva, so razširili bolgarski šovinisti vest, da bo bolgarsko prebivalstvo izpostavljeno terorju naših čet, kadar pridejo, ter da mu bodo te zaplenile vse imetje. Take tendenciozne vesti razširjajo posebno bolgarski častniki, ki gredo v svoji mržnji do Srbbv tako daleč, da javno na-
padajo naše prebivalstvo, ki pride po svojih poslih v Caribrod. Bolgarska vlada je uvidela, da ima lahko ta propaganda neugodne posledice. Zato je poslala v Caribrod bolgarskega ministra, ki je po vaseh okrog Caribroda imel nekoliko nagovorov na kmečko prebivalstvo, v katerih je zatrjeval, da so vse vesti o surovostih srbske vojske in srbskih civilnih oblasti neresnične. Prosil je ljudstvo, naj se pokori srbskim okupacijskim oblastim ter poudarjal, da sta Srbija in Bolgarija naroda, enaka po veri in jezikovnem sorodstvu, da si bos La kmalu zaveznika in da med njima nikoli več ne bo prišlo do prelivanja krvi.
16 rdečih divizij razbitih, 42.000 vojnih
ujetnikov.
LDU Varšava, 4. oktobra. (PBA.) Frontno poročilo z dne 2. t, m.: Pri zasledovanju ostankov sovjetske armade so naši oddelki prekoračili reko Serwecz in zavzeli Novo Grodek, Zadnji teden poizkuša sovražnik pričeti novo ofenzivo, pa naše čete so ga vrgle za 150 km nazaj. Pri tem
je imel velikanske izgube. 16 sovjetskih divizij je bilo popolnoma ali deloma uničenih. Ostale divizije imajo velike izgube in so prisiljene k splošnemu umiku. Število ujetnikov, ki smo jih ujeli v zadnjih dneh, znaša več kot 42.000 mož.
Za svetovni mir.
LDU Braunschweig, 2. okt. (DunKU) Nemški kongres pacifistov je sprejel resolucijo, kjer veli: Kongres pacifistov se strinja v upanju, da bo zmagala ideja zveze narodov. Načeloma sicer ne odklanja pariških principov kljub njihovi pomanjkljivosti, vendar pa poudarja potrebo, da se morajo ta načela izpremenitii in izpopolniti v uspešno orožje mednarodne pravne skupnosti, tudi napram mirovnim pogodbam, dasi se ne strinjajo s temi idejami. Kongres zahteva razširjenje pariškega dogovora o zvezi narodov s sklenitvijo sve-
tovne mirovne pogodbe, z ustanovitvijo stalnega mednarodnega razsodišča in nepristranskega vrhovnega posredovalnega sveta ter s prepovedjo, veljavno za vse države, da ne smejo imeti stalne vojske in da ne smejo izdelovati vojnega materiala. Zveza narodov nikakor ne sme podpirati organiziranega ubijanja. Kongres trdno upa, da bodo predpogoji za vstop Nemčije v zvezo narodov taki, da se bo moglo sprejeti povabilo za vstop z mednarodnega in sploh z vseh vidikov.
Vprašanje miru.
LDU Kodanj, 3. okt. (Wolff) Varšavski dopisnik lista »Berlingske Tidende« brzojavlja; Po poluradnih poročilih iz Rige vse kaže, da so se mirovna pogajanja obrnila na bolje (?), ker je Joffe, kakor se zdi. na Trockijevo povelje predložil celo vrsto ruskih zahtev ,na katere pa Poljska noče pristati.
Rusija in Rumunija.
LDU Belgrad, 3. oktobra. (NU) Z Bukarešte javljajo: Čičerin, komisar sovjetske Rusije za zunanje zadeve je ponovno brzojavil rumunski vladi ter jo pozval, naj vstopi v odnošaje s sovjetsko Rusijo.
RAZDELITEV BIVŠIH AVSTRO-OGRSKIH MONITORJEV.
LDU Belgrad, 3. oktobra. Iz Pariza javljajo,: Poslaniška konferenca v Parizu je sprejela odlok svoje pomorske komisije glede razdelitve monitorjev bivše avstro-ogrske monarhije na Donavi. Po tej nared-bi dobi kraljevina SHS 4, Rumunska 3 monitorje, 2 monitorja pa ostaneta na razpolago podonavski komisije v Budimpešti. — »Politika« meni, da naša vlada ne bo pristala na tako razdelitev monitorjev, ker je samo naša vojska zaplenila monitorje.
Politične novice.
-f- Seja ministrskega sveta. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 14. do 16. Na tej seji so se razpravljali tekoči posli.
-f- Razcep v češki socialni demokraciji se vleče dalje. Zmerna struja z Nemcem in Tušarjem na čelu se ni udala sklepom radikalnega protikongresa, marveč sklicala konferenco zaupnikov, na katero je došlo 53 delegatov. Konferenca je proglasila kljubovalni kongres kot ničev in sklenila, da se vrši redni strankin kongres v decembru, kakor je bilo določeno. Na kongres bodo ime^ dostop le delegati, ki so izrečni nasprotniki komunizma in tretje internacionale v Moskvi. Vse tiste, ki so aktivno sodelovali na komunističnem pro-tikongresu in ki so se udeležili nasilja nad Pravom Lidu«, so iz stranke izključili; med temi dr. Šmerala, Muno, Zapotocke-ga in Zemana-Ollerach.
-j- Italijanska katoliška stranka in delavsko vprašanje. 2. okt. (Stefani) Politični tajnik italijanske ljudske stranke je imel v Milanu 2. t. m. govor, kjer je povdarjal, da njegova stranka namerava spraviti delavce v ožjo zvezo s produkcijo in da želi, da bodo deležni vrednot, ki so jih ustvarili sami, ne da bi se pri tem omejevala ali celo popolnoma odpravila osebna svoboda.
Dnevne novice.
— Papežev nuncij na Ogrskem. Včeraj popoldne je dospel semkaj papežev nuncij msgr. Lorenzo Schioppa. Župan je nuncija pozdravil v francoskem jeziku, pri čemer je poudarjal, da po štirih letih sedaj zopet odpošilja Sv. Oče na Ogrsko svoje samostojno diplomatično azstopstvo. V tem je papež prehitel vse druge države v priznanju Madžarske. Nuncija je pozdravil tudi knezoškofijski vikar dr. Meszaros v imenu madžarskega duhovništva v latinskem jeziku. Nuncij se mu je zahvalil ter odšel v vseučiliščno kapelo, kjer ga je pozdravil v latinskem jeziku rektor na čelu profesorskega zbcra.
— Poročila sta se včeraj, dne 3. t. m. Josip Pavli, posestnik in gostilničar iz Moravč pri Sv. Križu in Nežika Lokar iz Št, Vida pri Zatičini, hčerka Antona Lokarja, posestnika in bivšega večletnega župana. Dal Bog obilo sreče!
— Umetnoobrtna strokovna šola za lesorezbarstvo se ustanovi na kr. višji šoli za umetnost in umetno obrt v Zagrebu.
— Umrl je na Dunaju dr. Robert Pat-tai, član bivše avstrijske gosposke zbornice in eden najgorečnejših zagovornikov vojne.
— Organizacija duhovščine v zagrebški nadškofiji. Pred kratkim se je v Zagrebu ustanovilo duhovniško društvo »Vzajemnost«, ki ima namen zastopati stanov-sko-gospodarske interese duhovščine. Za predsednika je bil izvoljen dr. Josip Lončarič.
— Tihotapce streljajo. Na Moravskem so vjeli par ljudi, ki so kljub strogi prepovedi tihotapili živež v inozemstvo in so jih po prekem sodu na mestu ustrelili. ‘
— »Najsvetejša svetinja slovenskega ljudstva« v znamenju kola in lopate. V nedeljo, dne 3. oktobra zvečer so se vračali člani Št. \ idskega Orla iz Šmartna pod
Šmarno goro, kjer so se bili udeležili igre »Deseti brat«. Že pri izhodu ondotnega društvenega doma se je zbirala sumljiva tolpa, ki jih je imela namen dejansko napasti, ker jih je izzivala in zmerjala z raznimi psovkami in jim sledila do razpotja v Tacnu. Ker pa je bilo tudi nekaj drugih lju-dij in deklet, napada niso hoteli takoj na mestu izvesti, ampak so se navedenem razpotju odstranili, da so si med tem oskrbeli kole, eden celo lopato, se poskrili v živo mejo konec Koširjevega kegljišča v Tacnu, odkoder so potem tudi res izvršili dejanski napad pred savskim mostom. Štirje naši člani so bili precej močno, drugi manj prizadeti. Imena dotičnikov bomo navedli na pristojnem mestu. Nam nasprotna telovadna organizacija pa si iz tega dogodka lahko zopet splete en list v lovorjev venec svojih zaslug za narodno kulturo.
— Vsem prosilcem na višja oblastva SHS, Mnogo strank v svojih neposredno na višja oblastva naslovljenih prošnjah navajajo poleg podpisa edinole kraj, kjer bivajo, ne navajajo pa političnega okraja in, kar je pri vlogah na ministrstvo neobhod-no potrebno, pokrajine svojega bivališča. Ker je v Sloveniji, kakor tudi v naši državi sploh, mnogo krajev z istimi imeni, je v interesu naslovljenih vlog, da se poleg kraja tudi vedno navede politični okraj in pokrajino svojega bivališča.
— Kolekujte vloge! Opozarjamo ponovno, da je treba vse prošnje, ki se pošiljajo na razna ministrstva in urade v Belgrad, pravilno kolekovati. Na uloge, ki niso pravilno kolekovane, se sploh ne ozira in je delo popolnoma zastonj. Zato naj vsakdo vloge kolekuje.
— Prošnja. Jernej Humar iz Lo-kovca pri Čepovanu, Goriško, prosi za miloščino pri dotaohotnih ljudeh. Pripetila se mu je velika nesreča. Strela mu je uničila celo poslopje, ki mu je pogorelo do tal. Vojna mu je uničila vse na en način, ogenj pa na drugi. Zima je tu, a on je na cesti z osmimi, nepreskrbljenimi otroci, katerih ni nobeden sposoben za delo. Zato prosi usmiljene ljudi iz zasedenega ozemlja za pomdč. Upa, da se bode vsakdo usmilil. Sedaj stanuje v via Sant Antonio štev. 4 v Gorici. S hvaležnostjo do dobrih ljudi se toplo priporoča. Darove sprejema urad za zasedeno ozemlje, tu.
— Samostojna deželna naklada od zasebne porabe vina na bivšem Sp. Štajerskem. Glasom člena 24 »Pravilnika;« za iz-vršenje odredbe o trošarini od vina, mošta in sadnega vina«, ki je bil izdan na podstavi člena 166 financijskega zakona za leto 1920/21, je sklep bivšega deželnega odbora štajerskega z dne 29. okt. 1917, dež. zak. št. 117, o samostojni vinski nakladi z veljavo od 1. jan. 1919 ukinjen. Vsled tega odpade za leto 1919. pobiranje samostojne naklade na vino na bivšem Sp. Štajerskem, pač pa je za leto 1918. vsekakor plačati to samostojno naklado, v kolikor se to ni zgodilo. Zaostanki se bodo izterjevali po obstoječih predpisih.
—- Poizkusen samomor turškega prestolonaslednika. Presumtivni prestolona slednik Abdul Medžid je poizkusil samomor. Zavžil je strup.
Ljubljanske novice.
lj Somišljenike SLS šentjakobskega okraja opozarjamo, da je prepis volivnega imenika na vpogled za Mestni trg, Stari trg, Sv, Jakoba nabrežje in v Rebri v pisarni Jugoslov. Strokovne Zveze, Stari trg št. 2, I. nadstr.; za Sv. Jakoba trg, Trubarjevo, Florijansko ulico, ulico na Grad, Hrenovo, Rožno ulico in Žabjek v g. Šer-jakovi hiši (trgovina Lindtner, Florijanska ul. 11); za Karlovško cesto, Vožarski pot, Zvonarsko ulico, Prule, Privoz in Gruberjevo nabrežje pri g. Iv. Ogrinu, Gruberjevo nabrežje. Vsa pojasnila glede volitev, reklamacij itd., daje krajevni odbor SLS za šentjakobski okraj vsak dan od pol 8. do 9. ure zvečer v hiši Florijanska ulica 15, I. nadstr.
lj Seja »Delavske zveze« za Ljubljano se vrši v sredo, dne 6. oktobra ob 6. uri zvečer na Starem trgu št. 2.
lj Seja krajevnega odbora S. L. S. za šolski okraj se vrši jutri dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, tretje nadstropje. — Predsednik.
lj Za danes 4, t. m. ob 8, uri zvečer napovedana seja volivnega odbora S. L. S. za Ljubljano se ne vrši. — Predsednik.
lj Mestni popisovalni urad je zaradi reklamacijskega postopanja za stranke zaprt. Izvzeti so samo res nujni in neodložljivi slučaji.
lj Od urada zoper navijalce cen itd. v Ljubljani so bili obsojeni: Kristan Edvard, trgovski sotrudnik, stanujoč v Ljubljani, Kapiteljska ulica št. 7, radi veriženja z manufakturnim blagom dne 27. marca t. 1. na 200 K globe, 4 dni zapora in zapad blaga (26 komadov cefira in sifona). Odsek za prehrano je razsodbo potrdil. (Št. 980.) — Anžič Josip, mesar na Mestnem trgu št. 12, dne 31. marca 1920 radi navijanja cen, ker je prodajal goveje meso po 26 K kilogram mesto po 20 in 22 K na 1000 K globe in zaplembo 72 kg govejega mesa. Odsek za prehrano v Ljubljani in ministr-
stvo za prehrano in obnovo dežel v , gradu sta to razsodbo potrdila. (Št. '
— Erklavc Marija, branjevka v LjtffP: Kladezna ulica št. 3, dne 6. maja 1'920 prekoračenja maksimalnih cen, ker je P dajala 1 kg krompirja po 2 K 20 vin. ® po 2 K na 150 K globe in 24 ur zaP^ Odsek za prehrano je to razsodbo p® ,
— Kraškovic Franc, trgovec v Ljublp Stari trg št. 22, dne 27. avgusta 1920 navijanja cen na 500 K globe in 5 dni pora ter zapad 17 parov naramnic. cK*
za prehrano je stranki zaporno kazen
lostnim potom spremenil v globo
5001
(Št. 3145.) — Anžič Frančiška, mesa_
rio
Šolskem drevoredu, stanujoča Do št. 26, dne 16. septembra 1920, ker je P ; dajala slanino po 44 K mesto po 40 o ma 42 K, na 400 K globe.	j«
lj Tatinsko gnezdo. Dne 30. sep J bra so kriminalni organi III. oddelka ® J dili na Golovcu v bivši restavracij tatinsko družbo, ki je kupovala 0 V,, kov civilno obleko, katera je bila še_ bruha svetovne vojne v skladišču s“r,^( na. Kriminalni organi so našli 18 su,.5'lLjl 1 zimsko suknjo, 20 hlač, 16 spodnjih j 22 srajc, 9 klobukov, 4 pare čevljev A nahrbtnike. Vrednost znaša okoli kron. Aretirana sta bila 2 Hrvata *** jV vojak, kateri se bodo izročili Pr . Q oblastem. Po drugih sokrivcih je krinvi^ na policija uvedla obširne poizvedbe in
nada da bodo prišli kmalu pod ključ, l j Ljubljanski trg. Trg govejega *"
I
je zelo živahen. V prodaji masti je 11 pila mala stagnacija, ker si je t®1
\’0i
Pa
tei
en
kc
te
ie
st
Pi
i;
strank nabavilo preje zaloge. Upati Je,_{ vzlic zelo živahnemu izvozu praŠi“ inozemstvo cena prašičev ne bo Prekmurje zahteva zvišanje cen za t® od 12.50 K na 14 K za kg žive teže. J tako zahtevajo zvišanje cen za bike j 12 K do 13 K za kg žive teže. Hrv®| trgovci so stavili že višje ponudbe. OP na slovenski trg ne bo izostal.Mes8 ■■
zadruga bo vztrajala dalje pri Pr®^ govejega mesa II. vrste po 18 in 17 »g
Prodajala bo meso na novi stojnici 9
trga. — Sadni trg je živahen, posebi*0 petkih je na kmečkem trgu velik P*'°ns
 	.	...	.ridton
Primanjkuje na sadnem trgu prvovrs^J
jabolk. Kostanja je na trgu v izobilj11 ^ se prodaja kg po 5 kron. Trgovci sadJ^
pritožujejo nad izvanredno maloro81
j#
m
šiljanjem sadja, vsled česar ga • ^
ravnanjem sadjerejcev z obiranjem
tol®
zgnije, kar upliva naravno tudi na
— Gobe so postale zelo redke.
V
■J
v glavah je na trgu dovolj po nizki 1 50 vin. za kg. -— Jajca donašajo v
večjih množinah na trg. Proti vi s1
cenam za jajca se je težko boriti ^ tega, ker različnae imovite stranke P® jajo prostovoljno pretirane cene za J1
Iti
brez ozira na revnejše sloje Sedanja * ,.
el*1
jajcu je 2.20 K do 2.40 K. Odrasla pf^
nina se donaša pogosteje na trg; RibJ*
je zadostno obiskan. Boljše ribe kot -- ja ne prihajajo na trg, ker oddajo ribič* 'j v hotele in gostilne. Sedanja cena je 24 K za kg, belice so po 12» Iv kg. nimanje za ribji trg je živahno, ma1*^ pa dobrega blaga vsled praznote **9 ^ voda. — Pomanjkanje krompirja na povzroča nekoliko razburjenja. Got°
krogi hočejo na vsak način že sedaj * šati cene krompirju. Doznali smo, da 1 pravljajo gotove tvrdke velike za'°r.| krompirja. Nastalo pomanjkanje kr° pirja bi pozneje izrabile za navijanj® Tj
in neprimerne dobičke. Ker se krompir.
bo izvažal v veliki meri, bi se normal**
j*"
potom cena krompirju ne smela bistv
/ei'0
zvišati, ker je že itak v primeri z
ai'*1:
Pritožbe
ra*]
gimi živili primerna. — *	_
pokvarjene moke postajajo redkeje. Mleka je na ljubljanskem trgu sedaj z ' veliko, toda mnogo slabega.	.
BORZA.
LDU Curih, 2. oktobra. Devize: B®*
.Ib*
10.20, Nizozemska 194.50, New York ^ London 21.80, Pariz 42.10, Milan ,
- ’ OJ*
Bruselj 44.20, Kodanj 87.25, Stockh** 123.75, Kristianija 88, Madrid 91.50, Bue** Aires 230, Praga 8.35, Belgrad 21, Zag*
5.25, Budimpešta 2, Bukarešta 12, D11
pf*J
2.62 avstrijske žigosane krone 2.30.
Ai**'
LDU Dunaj, 2, oktobra. Devize: - q sterdam 8800, Berlin 524.50, Curih ioV ' Kristianija 3900, Kodanj 3900, Stockl*o*^ 5550. — Valute: nemške marke 513.50, *
munski leji 515, bolgarski levi 380, s'
I#,
carski franki 4475, francoski franki *• italijanske lire 1200, angleški funti ^ ameriški dolarji 270, carski rublji - ^ V prostem prometu: Zagreb 254—274, ^ _ dimpešta, plačila v nakazilih poštne nilnice 95—105, plačila v žigosanih _ e nah 95—105, madžarske žigosane kr
Ki'a'
95—105, Praga 413—439, Varšava m kov 110—113. češkoslovaške krone, P® ^ sočaki 411—436, manjši bankovci 411	1
novi dinarji 1010—1060.	„e\.
LDU Praga, 2. oktobra. Devize: grad 249, Zagreb 62, Dunaj 23.25. Valu dinarji 245, avstrijske krone
22.25._______^
Odgovorni urednik «Jo£e Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega Daka »Jugoslovanska tiskarna« v L|o