246 Ocene in poročila o publikacijah iti razstavah ARHIVI XXIII (2000), št. 2 zanimivimi muzealijami iz reprodukcij slovenskih dokumentov in knjig je hil narejen zelo selektiven izbor, na ogled je bilo manj kot polovica poslan.h materialov. Pn postavil/i razstave \ MoskviJtaKo delovali tudi Rusko dru3)Jvo zgodovinarjev - arhi visto^ Drišft'ni igodovmski nutzej, Vscruska državna biblioteka luje literature M I. Rudomma, Muzej arhitekture A. V. Suseva in v Rusiji delujoče Društvo dr. France Prešeren, ki je priskrbelo dva kipa /ige Herbersteina. Glavna avtorica postavitve je bila Svetlana R. Dolgova. Razstava je imela velik odmev v ruskem časopisi in elektronskih medijih, malo manj pa med ljudmi ogledalo si jo je okoli 700 ljudi Pripravo kataloga, ljubljanske postavitve razstave in materialov za Moskvo je finančno v ccloti pokril Arhiv RS, ki se napaja iz proračuna ministrstva za kulturo. Ker se tole besedilo končuje (čas je že, kajneda), naj se zahvalim vsem avtorjem kataloga in razstave oblikovalcu, prcvaialcema, fotografom, posodmkom arhivskega gradiva in knjig, ki sem jih naštel že zgoraj, sodelavcem iz Arhiva RS in Narodni galeriji ki nam je brezplačno odstopila prAitore (računala Jt samo režijske stroške). Hvala tudi vodstvu arhiva ki je tvegalo in mi omogočilo sodelovanje pri projektu Ko sla se Žiga Herberstein in Leonard Nugarolis*i spremstvom aprila 1526 bližala Moskvi, so ju tiK pred mešfbm slovesno sprejeli. Glasnik velikega kneza je najprej povprašal po zdravju cesarja Karla V. in njegovega brata nadvojvode- Ferdinanda I Nato je drugi glasnik izrekel dobrodošlico grofu Nugarolisu, tretji pa Herbersteinu. Poslanika sc je navadno vprašalo, ali je dobro jezdil, zato sta po njihovi šegi odgovorila: "Bog daj zdravje velikemu knezu. Hvala Bogu in dobroti velikega kneza, ježa je bila prijetna." Prijetna je bila tud> ježa z Žigo Herbcrstninom med Ljubljano in Moskvo, med njo smo srečali ugledne diplomate in razdražene kmete, različne veri? men-taliteie, materialne kulture in vladarske sisteme živahnega 16. stoletja. Andrej Nared Razstave ZgodovmsKega arhiva Ljubljane Ko smo leta 1998 v arhivu dobil- primeren raču nalnik s skenerjem in barvnim tiskalnikom smo arhiv sko gradivo lahko začeli reprodueirai: v privlačnih kopi|ah, primernih za razstavo. Zato seje kmalu rodila ideja, da bi razstave v avli arhiva pogosteje menjali in vsaj dvakrat na leto pripravili manjše poljudne razstav» ki bi obiskovalce opozarjale na bogato gradivo, ki ga hran mo. Odločili smo se za razstave, povezane z različnim obletnicami, n za predstavitev vizualno zanimivega gradiva, ki ga hranimo v našem arhivu. Ta tri osnovna načela smo torej upošteval] pri izbiri fem. Odločili smo se, da otvoritev razstav ne bo kajti po- goste otvoritve prinesejo arhivu finančne obremenitve m kar veliko organizacijskega dela za arhivista^io pa vzame preveč časa. Kl|ufc tej pomanjkljivosti male razstave pritegnejo kar veliko zanimanja. Na vsaki rakavi je na ogled prib|i£no 40 dokumentov m kar v (ban narejen manjši katalog, ki da vsem obiskovalcem hitro in osnovno informacijo o dokumentih in času, v katerem so nastali le razstave so za arhiv res mi.iunalni stroi.ek, obiskovalcem pa preprosto in zanimivo predstavijo gradivo. V dobrih dveh letih je Zgodovinski arhiv Ljuhljane pripravnost manjših razstav v avli arhiva. |lt |.lt Uffevi' Prva iz serije razstav v avli arhiva narejena ob pomoči skeniranih dokumentov, je bila postavljena avgusta 1998. Razstava Cirkus v Ljubljani do prve svetovne vojne, ki sta jo pnpt a vili Nataša Budna Kodrič in Barbara Pešak Mikec je pritegnila z. lepmn dopisi, plakati in brošurami Pnleg stalnih obiskovalcev je pritegnila tudi naključne mimoidoče in tu riste. Zanimanje za razstavo je bilo tolikšno, da sta avtorici temo razkrili in se lotili temeljitejše obdelave gradiva. Pripravili sta članek za Kroniko in v njem obdelali razvoj cirkusov Ljubljani do prve svetovno vojne, Tako sta nam približali manj znano in redkeje obravnavano temo. t&IPM SUNEfKEU, OiTIOV lil ABOT V«MMNIfn>Oi:»UtMMIUim«IU Okrobra 1998 je sledila razstava, ki je bila povezana z okroglo obletnico nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Tokrat veliko vizualno lepih doku ARH[VI XXI11 (2.000), št. 2 Ocene in poročila o publikacijah m razstavah «N mentov nismo odkriii, pa vendar je prav prijetna raz siava odkrila da se v arhivu najdejo dokumenti o skoraj vsaki Lemi Razstavo Država Slovencev Hrva tov in Srbov v gradivu Zgodovinskega arhiva 1 jub-Ijana je pripravil Dušan Baiiun, postavljena pa je bila do februarja 1900. LJUBLJANSKI HOTELI V PRETFKLOSTI ZGODOVINSKI ARHIV ljubljana ■ , Junij ovomber Naslednia razstava Ljubljanski hoteli v preteklosti, ki sta jo pripravili Nataša liudna Kodrič in Barbara Pcšak Mikcc poleti 1Q9