Večeru IKbfla.
424. ftevlfeiL
v UttUitn, t MA Zl umnim Ml
Caaa 10 Ylra]ev.
HOL led

.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na don dostavljen                        v upravntttvn i*ejeman:
tf!o leto......K 24—     ,     cdo leto......K 22*—
pol leta........12-—     j     pol leta........licem leta.......,    o*—     j     cetit ieta........    5*50
tta rntsec.......2*—     '     tu mesec........    1-00
Dopisi    naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tretfnlitvci  Ecftflova  ulica  iL 5,  <v pritličju  tevo), telefon ŠL 34.
bfcaja vsak «aa ivttar U maji m4*h* Ib pi ■■■!>•
Insertu*  veljajo:  petero&topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po
12 vin., za trikrat ali većkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Lpravniitvu naj te pošiljajo naroenine, rekJamaaje, incerati it<t
to jt administrativne stvari.
--------------PeMUBMB* itevtlka valfa te viurfev.--------------
Ma ptenena naročita brez istodobne vpotJatve naroćnine se ne oztra. Narodaa tiskana talefoa tL M.
.Slovenski Narod* velja po pottf:
u AvstroOgrsko:                                            za Nemafo: ^Jo^.......K 25-       «to leto.......K W-*
četrt leta.    !!*!.*.    I   650   !      «■ Ameriko in v*e druge delele nameace.......2*30   !   ćelo leto.......K 3fr-<
Vprašanjefn  glede inseratov raj se prfloli  zm odgovor  dopisnica ali  matnfc* (prava!*? vo:  laaflOTa »lica St. $, (spodaj, đvoriSće Jevo>, !•!•!•> it **
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. obdnstvo Tljndno vabimo na mrvo narotbo. stare p. n. naroćnike pa. katerim je potekla koncem meseca naroenina. prosimo, da jo o pravera časa ponove, da pošiljanje ne pre-fteba in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI IIV
velja v LjuNjanr na dom dostavljen:
v« leto . . . S 24-— I Četrt leta . . . S ••-
Pol leta . . . „  12-— I En tnesec...» 2.—
V npravništvn prejeman na mesec K 1*90.
S pošiljanjera po pošti ? Avstriji velja: Vse leto . . . S 25-—   . Četrt leta   . . it 6-50 Pol leta . . . „   13*—   | En mesec    . . „   2*30
Za Nemcijo vse leto 28 K. Za Ameriko in droge
dežele ue i eto 30 E.
IV Naroća se lahko z vsakim dnevom, a brata se mora poslati tuđi  naroćnina. dragace se  ne
ozirarao na dotično narocilo. Pri  reklaraacijah   naj  se  navede vedno dan   zadnjega plačiU naroenine.
tfay  List se   ustavlja  10.   din po potcfcti   naro
čniai   brez   ozir* vsakema, kdor   je   ne vpo»lje o
pravem ćasa.
IMštve jionEnskega fela"
KlerlbDlci no proda].
Verodoetojna porocila javi ja jo, da bi se kleriknk-i radi prodali vladi barona li i e n e r t h a i u da se že vrše dotična- pokajanja. To je najnovejša faza klerikalna politike.
Vsakdo se š*» spominjn, s kakiui brezmejnini napuhom j»» svoj»- dni *\r. Susteršič napoverial, kako bo Bienerthovo ministrstvo probna 1. kako bo temu snieSnemu, temu pred-pustnemii niinistrstvn izpihnil luč življenja. Samo z največjim zaničeva-njem je dr. Šnsterši*"* govori] o tej vladi in je z neverjetno nio§ro<«nostjo prorokoval, v kako kratkem rnsu bo to ministrstvo sraanotno cH'llft««Io v brezf»otnenibnost.
Že dve leti jt» tega, kar se je dr. Susteršič tako ustil. Xai>enjal je v tem eaffu vse strune in izrabljal vsa sredstva, da bi dosep^el svoj munen. l'prizoril je ukcijo zaradi bosanske ji^rrarne banke, dvakrat je i*nzbil parlament,    v del« paciji je eez Duriana
po^kusil zadeti Dienortliovo mini.str-stvo... a usiH^h v^eg^a teara delu jo bil, da je IJienorth le se trdneje 8tal, da sti bili narodi za mnogo mesiHvv i/k!jiu*t*ni oti sodelovanja pri javnih zadevah in da je ministrstvu moglo l največjo brezobzirnostjo i*ostopati ravno proti Slovencem.
JSedaj, ko je postala :>^Slovanska linija^ organizacija, ki ninia \nc pra-vvffn realnega |X)iuena; 8edaj, ko t*o Oehi, naveličnni brezplodne in l>rez-smiselne politike dr. šustt»ršiča, ustanovili enoten svoj klub in odstavili (ir. Kramara, ko postaja (»kro^ dr. Siisteršiea prazno in je vs-» oritneje viileti, da bo popolnoma izoliran s ^vojinl krdeleem, sedaj se trudi Su->terši(% da bi &e rebil na e. kr. ludjo tište vlade, kateri je prisegel boj na smrt.
Klerikalci se vlatii ponujajo. Kadi bi imeli, naj jib vlada kupi in dobro plača, pa ji bodo služili, naj po-tem že uveljavlja ta ali oni .sistem, ta ali oni nacijoiialni program.
I'ogajanja so se že začela. Vlada je pripravljena skleniti s klerikaIci kupčijo in jim najpivj odknpiti ^Instrukcijo proti italijanski ;>ravni fakulteti. 8ic^r 8o klerikalci prilegli, da ne oduehajo od te ohstnikcijr. čo jim vlada ne tla nepreklienifi jam-stev, da se ob eiieni ustanovi popolno >l<iveusko Vfseučiliščf. Strahovito so klerikalci tulili, rohneli in psovali, ko >ino mi zastopali stali^če, naj vse ob enem z i talijansko fakulteto tistn-novi slovenska pravna fakulteta na praškem vseučilišeu. Grr*zovito so takrat zamerjali Hribiirjri, thi hore odnehati od slovenskega i>ostiilata in jra izdati, široko so odpirnli ugtn, se bili na prsi in se pridusnvali, dn ,ie ni moči na sveto, ki bi jih premakni-la s stiilišea: italijanska fakulteta s*> srne ustanoviti le. ee ^e istočtisno ustanovi v Ljubljani slovensko vse-uČilisee.
Zdaj pit hoč»ejo v^e te svoje* pri-M'po in zakletve pozabiti in bi se radi vladi prodali.
Veni« davno, da klerika I ivin sploii ni za pri<lobitev slovenskega vseučili>ča in da ga sploh ne ma rajo, k*T bi jim nič n^ koristilo, ptu- pa lahko skcnlovalo. Vodno so klerikalci slovensko vseučilisče le zloraHjali. Zlorabil je to \ prašetnje dr. Siister-šič 7A' pn*<l leti, da bi svojo osobo kril, zlorabil je jt^ v obstrukcijske na mene v  kranjskom  deželnein zb.>ni,  zlora-
bil je jo v ol*6trukcijskc iiaiiieii«* v državnein zb*>ru in **e na tihem sme-jal, kako temeljito je s teia svojini početjem ta vzviAeni narodni postulat oueča.stil.
Zdaj se torej klerikalci j>ogajajo za ceuo, za katt'ro naj bi jih vlada kupila. Pripravljeni so, zatajiti vse, kar mi dve leti se,m pri^ogali in dovoliti ustanovitev i talijanske fakultete, če jim vlafla da eno zri slovenski narod čisto brezpoinembno stolico im vseučili^ču v Kraki>vu! Da, zdaj ćelo ua Ilriburja zuvraeajo krivdo, da so klerikalci delali ob-strukcijo. Hribar nas je zapcljal, Ilribar nas je koinandirui, vpijeta zdaj dr. iSusteršič in tlr. Kr«*k, in upa-jo, da jim l>o to vlada vštela kot olaj-šfvulno okolši-ino in st* z mil< »stnim pogledom ozrla nanj-1. Ubogi Ilribar — doma so ga zmerjali, da jo izdaja-lec, ker se hoče poravnati z vlado, naj da Slovencem fakulteto v Pragi, na Dunaju pa t*e zdaj sami i/.dajjijo za. prave tepce, ki nišo vedoli, kaj dola jo, za šeme, s katerim i je Hribar delal kar je hotel.
Res, to samozatajevauje klerikal-eev je čudovito. Vse storo, da bi jim vlada odpustila in jih nujmilo*tlji-veje blagovolihi podkupiti. Menda je to njihovo zadnje upanje, da. s^? re-šijo v vladni pristan, ko jin> je vse drugo izpodletc-lo. ko je dveletni boj pript'ljal dr. Šustersiča in njegovo skupino v popolno osamelost. »Gliha-nje< M* je začelo, na račun so kleri-ki'Jci tndi že precj dobili, homo vi-dcli f>^ <*ini bo vlada klerikalce koi.e-no in definitivno kupila.
Osrtnl režim nemikegn cesarla pred porlamcntcm.
Nemski državni zbor se je moral zopet baviti s cesarjem Viljcmom, ker je preveč govori!. Že leta 1908., niewca novembra, je državni zbor so-Klf<«no obsodil to navado cv«*arjevo. In c*lo takratni dr/av. kancelar knez Uiilou- se je postavil na stran nem-sk^t'ga državneg« zbora in zveznoga sveta, U»r zahteval, naj se cofKir v svojih izjavah, ki so tičejo javnega življenja, drži v gotovih mejah. Si*-ve<ia se je pa knez Riilovv s tem svojim javno prizna ni m nadiranjem p<>-stavil v direktno nasprotje s cesarjem, vsled česar inu je ta tuđi    pri
pripravni priliki oilpove^lal svojo ljubezen. Knez Bulow ^ m»1, sledi 1 mu je Bethimuin - Hollv\e^r. V'seeno je pa nemski c^ar uU^al nasvet svojega bivs4*ga kancelarja in skoraj dve leti molčal, kar je bilo sev«*da za njega velika muka. In tako je prišlo do onoga senzacijonaluega govora v Kraljevcu, v katerem jt- e^sur re-kel, da je pruska kraljeva krona po-deljena samo po božji milosii in ne od parlumentov, ljudskih shodov in ljudskih sklepov ter pripomnil: »smatram se za instrument gosj>o<ia in grem ne glede na dnevna nazira-nja ixi mnenja svojo pot.'. Ta govor je vzbndil p*> vsej Kvropi veliko senzacijo, med prebivalstvoni Nemčij** j>a tuđi veliko ogorčenje. Kajti s tern jf^ Viljein II. javno proglasi 1 svoj osobni režim, proglasil se takorekm" •zi\ absolutnega vladar ja, ki je postavljen ediuo le po božji milosti. To ogorčenje, ki je zavladalo med nein-škimi državljani, je naposled začutil tuđi Vil je ni. In iskal je pota, po ka-fereui bi vsej pri enem delti prebival-stva ublažil vtisk svojega govora. Ve-del je, da so klerikalei kaj radi do-stopni - in v svojem clruguiii povo-ru v Beuronu ie cesar Viljem II. po-klical na pomoć katoliško eerkev in duiiovnike. Navzlie temu pa ni mogel preprećiti, tla je velika većinu nem-skega prebivalstva dain duška svojemu ogorčenju tuđi v državnein zbo-m. Socijalno - demokratični poslanci so v parlatnontu intorpelirali državnoga -kancelarja 2ar;idi oinenje^neg:! eesarjeviira govora in njihov govornik, Lederbour, ga je najostrejo ob-sojal.
Drža\*rii kautvlar Betbmann-Holhveg ui pozabil tiNodo, ki .je zad*v la njegovega prednika kneza Biilo-\va, kor se je odkrito postav i I na sta-lišče noir.škega prebivalstva, ki za-htova, da tuđi c^ttfjr spoštuje konstitucijo. Vsled tegu je v svojem odgovoru na interpelacijo branil cesarja in trdil, da cesarjev gv>vor v Kraljevcu popolnonin sogla^a s prusko zgodo vino in z verskim čutom ljudstva. Cosar s tem grvvorom ni zr«-vzel stalisca at>solutistićne f)olitike, toiuveč je govoril o svoji vladarski samozavosti. ki popolnoma odgovar.it« pravicam pruskega kralja. Beth-nuinn-HoUweg je se voda govoril kot i, vest služabnik svojega gospodar ja. Debata pa, ki se je na to razvila, je pa jasno pokazala, da so nemški državljani že do grla siti osobnoga re-
žima U?gu prepotentnega monarha in tla njeprova moć. in nj€»gov vpliv pada o<l dne do dne. In če je L»»debonr koncem svojega govoru zaklical: >Mi Ikj ino končno dosegli svoj republikanski ideal W — je to popolnoma mogoe*. Prebi val stvo nemćke države je dan-danos probujeno in prepojeno z ino-deiiiimi idejami .svobode in napredk*t in s<* nikdar no more .sprijazniti s srednjevoskinii nazori svojemu \ Jada rja. V ljudstvu nnrašea im! dne do dne nezadovoljstvo. In č** c«*sar kličt? na pomoć katoličke duhovnike in hoče sklepati novo sveto alijanco v obrambo zoper revolncijonarue ideje XX- sU'lotja, mu U> ne bo pomagalo, kakor ni jK>inagalo Kranciji in Portugalski. Absolutizem ji* izgubil sv«»-jo veljavo in moć. Cc*sar Viljeia II, bo dosegel ravno nasprotuo, kar na-ineruva — in prav lahko »e zgodi, cUi# se izpolnijo preroške besed^ poklane?* Ledebourja.
Mi popolnoma odobrava inu stali-šče, ki ga je zavzela većina nemskega prebivalstva naprani absoluti^tičue« um stremljenju svojega vladarj«. Xas to naziranje većine prebivalstva \ sose<}ni Nemčiji bolj veseli, ker iiiorc t<» le ugodno vplivnti na razmr-re v naši drža\Tii polovici, k jer «• gotovi, so v o /. a d j u stojeći kropi pripravljaju nit no-kak osebni režim, ki pa tuđi med avstrijskim probi-v a 1 s t o m ne bo n a š e 1 sirn pa t i j, t e m v o č n a j h n j š i od p o r.
Dnevne vesti.
-r Kaj naj to po meni? Iz Kopra nam pisejo: V nedeljo je bil v Šmar jah na Pomjanščini javen «hod, ki ga, .je skluuilo politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. Xa shodu ^ }x>i*oćal dežoini j>o?*lanee Panc**1"«1 <* tielovanju doze 1 noga zbora, in drlaT-ni poslanec M a n d i ć o dolova nju državnoga zbora in dele^aoij. Ponla-nee V a 1 e n t i ć jo govoril o ljudskom štetju in koprski odvetnik, dr-Crno, o gosfHHiitrski organizaciji. Shod V sklenil zaupnico ileželnim in državnim poslancem tor je pozval ]tr-ve, naj ne sklepa jo z Itali.iani nikakil* kompromisov već. V os)aleui se ui na shodu razpravljalo nič takega« kar bi moglo zanimati slovensko javnost. Vendar j<* jvi bilo v govoru po-
LISTEK.
Uv srof Tolstol.
Literarna crtica. Xapisal i*.
Unski j.isatelji se navadno skriva jo za svoji mi deli. Kaj zvonio na primer o Turgenjovu ali o Dostojcv-skem iz njunih iMi Nič. Xe tako Tolstoj. Vsi njegovi spisi, od prvoga do zadnjega, so njegova avtobinarra-rija. Iz njih si* natanko poučimo o njegovom razvoju, spoznamo vsako mi&el, ki je keduj hinila skozi njegove rnožgane. Xjeguv(» dolo jo naj već ja uvtobiografijn, katera sploh obstoja; Tolstoj govori skoro izključno le o sebi; Irteniev, Xjehludov, Olouin, Le-vin ko on sam, mtjioHled pa je vrgfl vsako krinko raz sobe in stopi 1 odkrito pred bralee s svojim i izpovoda-nji in idejami, s svojo propagando.
Pogoisto so govorili o izpremeni-!>ah, ki so se izvržih^ v Tolstetu. Vendar ni doslednejse, neizpremnnljivej-še osebnosti, kakor on, težko jo najti koga, ki bi bil vse svoje življenje za-govarjal taiste ideje, kakor on. Pravi jo, da je svoje starejse estetske nazore, katerim je bil zvest kot stvar-jajoći umetnik, fKrzueje zavrgel. A dotičniki pozabljajo, da je žo I. 18H2-, ne pa sele 1892 ali 1902 zagovarjal
načelo: Puški u in Beet ho-en nain ne ugajata zaraditega, ker je v r.jnuih fjelilj abnolutua lepota. ninpnk, ker smo prav tako p<>kvarjeni, Knkor ona dva, ker se onakvi i,»sK«.»a n;<ši nt.spa-metni razhurljivosti in slatK»sii.
Seveda se nr.i.'lej > pri Tolstem nr-Hojrlns.ia; to ni nič č'idn'ura, ak > f)omislimo, da jf* vs'tlotji1 in desrt-lotja iskal resnice, pa je s< mini ja v turii -/.niotil. To [ia lahko fr«1iftio: Tojstoj jo bil na;!vs;r;»jiu\jši, na.ivečji i^kaleo rcsniee %:at*h časov, ki so ni potolažil /, nofjeno KonvenciJ n-alno lažjo.
Xoi?:probna analiza odi i kn,K* ?ije-govo prve ]K>vesti *>Otroška lola'-, »Deska leta«, katerim se je }>ozneje pridružila       Se       tretja,     »Mladost* .
fili'vna- osoba v teh p<»vesti!i je I r t e n i c v, za katerim i*e pa skriva Tolstoj sam. Pisatelj govori tu o otroški sobi, i» soli, o prvih zn«u-stvih in mladostnih ]»rijalolj»tvih, o prvom obhajilu itd. Žo tu opozarja pisat«»lj hrezobzirno na vse konvencionalne stvari, na laži, hinuvSeino svojogu stanu. Poteni prido Irteniev na vseučilišče, CKlkrnlor se napoti na svoja iK)sestva, s trdnim nainenom, da bi Airil v svoji okolici blagostanje, srećo in blagoslov. A zaželjeli uspeh izostane; priđe jo bridka ruzoć^iranja.
Tolstoj se poslovi od Jasne Poljane, vstopi v vojsko in ne boj uje proti vstačem na Kavkazu. Mogocno
'.pliva nanj i>rii*otlna topota, zanima ga /ivljenje kozakov ob Tereku s svojo etnografsko osobnost jo. Prolepo nam nariše svoje Uunkajsnje bivanje v noveli »Kozaki«, ki je f»ravi biser ruske književnosti.
Tolstoj se je nato udeložil bojev pri Sobastopol.iu (1854, 1855). Kar je ondi dozi vol, .^ iiopisal v »Sebasto-l>ol.»skih i>ovostih«, in sicer s takim roaii/mom, da ga je bilo sanioga strah pred njim. V onienjenih )X)ve-stih [)išo ToLstoj: >Junak mojega pri-]>ovedt»vanja, ki ga ljubim z v.so mmV jo svojo duše, ki sem ga hotel naslikati v vsej njegovi lopoti in ki je bit, je in bode vedno lop, jo resnica.« Kakor v prejšnjih, se tuđi v toh povest ih ponavlja nasprotje med ljudstvom, navadnimi vojaki, ki izpol-njnjcjo svojo tožko dolžnost brez ni rm ran ja, bre-z bahanja, y. gotovim niirom, in mod inteligeneo, <>fi-oirji, njih pozo, njih teatraličnim beroizmoni.«
Po strašnih dneh obleganja, po hrusču salonskoga in literarnoga življenja, po potovanjih v inosem»tvo je ix>iskal Tolstoj zopet Jasno Poljano, k,>er so se pomirili njegovi dvomi. Junak njegovoga romana »Rodbinska sreća« (1839) priznava: »Mnogo *em prežive) in mislim, da t*mt naiel to, kar > potrebno za srećo: mirno, ttamotno življenje v na&i va&ki sapa-aoenosti« kjer moro Ćlovek ljniwn i»-
kazovati dobrote, kar ni t#*žko, kor nišo nanje navajeni; potem delo, dolo, ki donaša korist, kakor se mi zdi; potom poći tek, narava, knjiga, godba, ljubezen; to je sreća, preko katoro ni-»4Mii san jal — in zruven lahko priđe ftt* drusčina i u vse, Ćesar si le moro zeleti človek.« In ta program je Tolstoj tuđi izvedel. Ožonil s*» je. dobil družino in lepo zan.k> skrbel. Xjcgo-vo pei-o je bilo zanj zlata žila.
Začetkom leta 1WV5. j<» jol ohjav-ljati svoj roman: »Vrojna in mir.« Pi-satelj pripoveduje, kako se vrne v Aioskvo stari knez Labasov, ki .ie bil prejrnan v Sibirijo, z ženo, ki pono&no in dostojno prenasa nesrećo, .<* sinom, hćerjo in spreinstvom. Vst» jo pisano v lahneni ironičnom tonu. Votli na« v davuo preteklosl, k početku dekabriz-ma, v Xapoleonovo dobo in postane iz satirika epik. Podaja nam zffodo-vino družin Kos tov, Balkonskij iu Ileiiuhov v letih 1803 do 1813. Poleg strogo umetninkega elementa tiči v romanu tuđi didaktieno-polomičen, o vlogi herojev, o vplivn intiividna, o Napoleonu it<!. »Vojna in mir< ni zgoriovinHki roman v pravom pome* no benede. Vaino onebe, kakor Napo-leon, AlekHander, Kutuaov, i grajo lo Btranske vlogo, ao Ie statisti; pravi junaki, kakor Bostov i. dr. so v xgo-dovini nemani, pač pa jih je Tblrtoj posnaJ ib dmsinake i^odovtne, aaj ao đalooMi To4it€*a MHNijI awodnil(ir ba
prim. njegov oče itd,, toroj os<bo, ku-terih pi^iobe, tradicijt\ mišljen jo iu govorjenje mu je bilo v |»ocuimezim-stih znano. To tlelo je pravzaprmvj diiižinska kronika, v kateri pn j*.» ra*-vil Tolstoj velićastno sliko. Yl'i*e nam mojstrnko vs*» leda nje življenja ple-miških rodbin, im dežoli. lov na vol-kovo, vožnjo s saunu, v glavnom nu st u, na bojnom polju i u v ni i n istr-stvih, v prostoviduiiskih ložnh in v zasebnom krogu, na bojinču pri Slav-kovem in Hordini in v vaški tvrkvii Tri generacijo stopajo raimo naših oći: stara gonenu'ija, u.ren 7.a.Htopuik knez Kutuzov; fnlra^li, knkor knor/s Androj in nodobniki; in doraščajoćt: Ro^tov, Bezuhov, ki igrajo glavno vlogo. Spreui ljamo jih iz otronkili *»ob skozi šatort* in poljano v ?i<lovj«» go-n»ćo Moskve.
Varno vodi pisatelj nvoj ćopić; njegov realižem nas <H-ara; krepki episki zaiu>t>, obiliea slik, iintam*iioHf4 plastiku, kropkost bitrv*: vs*» to dviga roman na najvišji, sploh d<**egljivi vrhunec človeSkega stvarjonja. Polegf množio* mo^kih oseb iiat»topa v romanu le malo žensk, ki so pa moj strsko oriaane; da ni vpletal već ženskih, izvira od tod, ker je Knano u>' govo načelo, da spada ienaka v otr»-dko M>bo in k gospodinjaivu.
dane* Manđtoa nekuj, k*r Je rsbn-
dilo preseneeenje in kar sa tolinači kot nov pojav v nadi slovensko-hrvas-ki (ali samo hrvaškiT) pulitiki. Pred vsem se je poslanec Mandić v svojem govoru  zavzel  za   interes*  atfrarcev ter zagovarjal visoko carino iia žJvino   in    na žito, km* je v direktnom ■asprotju z interesi    njegovih voli I-ecv, ki žele nizka carino um iito in n.1* živino, ker sami niti od <laleč toliko ne producirajo, kakor robijo. Kaj j*» vzrok, da je po&lauoc Muivtio razolvo-Bil agrarno zastavo v oknijit, ki «m.° agrarnim    težnjam imsprotujoča hh-čela, res ni umljivo. Na shodu je bil navzočen tuđi neki kaplan Vovk. Sn getrtivnemu    vplivu teg« kaplana a* pripiMije, da je poslanec Mamlić v svojem govoru nekako posebno pod ertavul    irne,    ki    je   1*    našib kp-jib     skrajno      nesimpatično     y*em narodno - čutečim     kromom.     n^n* reč ime dr. JSustenšiča. Nekateri \>n slušalci 8O im«eli vlisk, da je bil go vor pol. Mandića pao »mslovijen ivi volilce, nuinenjen pa kaplanu Vovkii Najbolj pa je posluša lee    preseuetil konec Mandieevega govori,    V Istri imamo toliko važnih »tvari rediti, da nam je par vsu euo, kako se razuine-tfi rimski pitpež in rimski župan.    -Rimski papež se je v dejanju izkazal kot srdit sovražnik Slova nov, z zani-eevanjeni je pregnal prav inatc-rni je-fcik posl. Mandića iz nrkva in je pri vsaki  priliki   poka/aU da  jo  navila* Sen pokrovitelj ravno mio Halijanske svojata ki nas v Istri gnete in davi. Kaj torej nam mar, kako se razume-ta ali ne razumeta rimski župan    in rimski papež. Naj se prokljata, kakor he hočeta.    A posl. Mandtć    je s po-vzdignjenim gla^ui govori I o propi-ru rimskoga župana in rimskoga pa-peža, kakor du je to posebne važnosti za istrske Štovane. — Znano je. da e»o bili klerikaki i!o zadnjega Časa prav srditi   nasprotniki     posl.  Mandića in g-n tuđi sirovo balili. Ce bo odslej dru-gae»\ no znamo. Ali s tem, da se    ,ie posl. Mamlie postavi! na staliioe kle-rikaInoga   agrarnoga     programa, da je napravil .svoj poklon dr. Sustersi-cn in triode prepisa med rimskim pa-pežem   in   rimskim  županom  oolo   iz-polnil, kar ne zahteva lo od pristnih kleriknleov. je v>ekako izkaznl kleri-kaleem uslugo. Kot pamoten in izku-šen pol i tik  mora    posl. Mandie vsaj vedeti. da so taki eksperimenti novar-Di v neklerikalneni okraju.
-f Zveza južnib Slovanov. Kleri-kalci iujajo svo-je veselje. »Zve/41 južnih Slovanov« je izgubila »tiri rvoje ćlane. Štirje dalmatinski klcri-&alei. ki ^o ves čas koketirali s kranj-Fkimi klerikuici. so se zdaj ločilt od uvojili tovarišev iz Dalma<*ij-\ Kleri-kalci kar noro vnlcd toga. V i-ti sapi, ko pisar i jo. da > Zvoz;i južnih Slovanov« sploh nikoli ni imela nič poiue-na in nie vpliva in niO spoštovanju in uič moči, pa t>o kar na g-lavo postav-Ijajo Piinif1 blažt-nosti /.ara<!i izsiopa onih štirih daluiatiuskih klt.*rikaK*ev. Obetajo si, dit priđe tio razdoru v Dalmaciji. Xa to dehi bosanski Stadlor ie dolg'o ča»a in takisto t'idi jarotovi dalmatinski in ilirski ^kofje. Tuđi nabo nmenje je, clu priiio v Dalmaciji, pa tuđi v Istri do tega razdora, in si-rer vslod klerikalne nestrpnosti in klerikalnoga fanatizma. Kako blažen je ta fanatizam, priča ravno izotop cmunjenili dahnatinskih posianeev, ki so zapustili »Zvezo južnih Slovanov«, samo, ker jim je se premalo klerikalna, dasi ima vaeskoz klerika-len pru^rram iu se je tega programa tuđi vedno zvesto držala. Likvidacija vZvpze južnih Slovanov >*? je v reh-niei začela. Ce pit ima klerikalizam kaj vzrokov, se tog-a veseliti, je veliko vpračanje. Oziri na -Zvezo južnih Slovanov<- so lmnireč kakor težak kamen ležali na svchodomi^elnih stranka h na slovaiiskoni jugn. Pri vseh vprašp.njih so jemale btranke ozir iiu to »Zvezo«' in sa so tfinu primerno ravnale. Ce se in^sniči. kar hi kratkovidni klerikalci tako radi dozi veli, da namreč ;>Zveza južnih Slovanov« razpade, poteni uehajo v>i oziri in ataeelo se bo novo, vese-lejse in živah-nejše življt»njo tuđi na slovanskem jugu, začelo se lx> smotreno politično življenje. Fnktično so bile nam reč željo in hrepenenja naprednih e.le-mentov na slovanskem jugu bistveno v nasprotju s cdlji, ki jih je že po svoji sestavi n»or«!a zaMedoviti »Zveza južnih Slovanov«. Mi smo »Zve/o<: vedno z vne.ino podpirali, č tuđi mar-eikdaj proti svojemu holj.šernu pre-pričan.ju, mnogokrat hhu morali zatajiti same seln1 in stori'i nmo to, ker 8mo vedno imeli in imamo tndi Se danes prepriča nje, da je »Zveza« imela zmerom poštene, neHei>tča° na-mene, da jjl ni bilo za nič driitce*:«, kakor za narmlno korist. Zato smo ji bledili tuđi tedaj, kadar ^nio imeli drugačno mnenje. A ker ye je prav na ni«rodno - napr dni stranki na Kranjskem pokazalo, d^ to podpin*-nje »Zveze« ne rodi uspehov, kor w> je pek?i7alo, da »Zveza« ni v .stanu vplivati na vlado niti v najmanjfii meri, ker je vlada izsilila ra/pust ob-eins-keara sveta, sankcijouirrila novi občinski red, imenovala EIsnorja itd-, je čisto naravno, da to nas minile vne
fitHt, ki ftino jih stavili na »Zveao«. Tndi razpad »Zvew* bi nas pusti 1 hladne, Kaj bi nam nič ne ikodoral, nepo nam le omogoeil svobodno, ne* ovi rano in brespogojno aafttopnige na^ih naprednih načel.
+ Klerikaki in 4r. KruMir. ^lnogo let je imel dr. Kramti^ sa alo-v^nske klerikaloe posebne simpatije. Har, da je nekoć zavihtel stoj meč nad dr. Sustertičenu a pozuejo sta se poravnala in «ta v driavnem sboru hodila običajno isto pot Pri držav-r^borski volilni reformi je dr. Kra-,\»r eelo pomaka] i»ropati kranjska n:nstn izven Ljubljane sa politično •^••»topstvo v parlamenta. Dočiin e*o je ne Ci^keni ^nal za tof da sa dobi-U\ mesta svoje zastopuike v drzavnem /borut jo glede kranjske dežele delal ;•>' ljubo dr. Šuslevsiču na to, da po *".mefcke občine dobile gospodstvo nad »'•esti Tuđi v >81ovaaiski uniji« j« b'l di- Kramar eden glavnih pocipor-niko\ dr, Šiihter^iča. Brez podpore •li Kiamafa bi bila Šnstoršideva politika že davno falirala. 8i\laj \ni, ko rv> č<*^kc htmnke dr. Kramara smuo priavile, ko so te^a moža izrednih da-rov žaljivo oiistrunili, se fflasilo dr. ^usteršica še nort*a dela iz dr. Kramar« iu 7-aMnehuje njegovo žlvljenj-sko idojo, idejo novoslavizma. To je klerikalna hvaležnost xa veliknnske uslujre, ki jih je dr. Kramar ravno slovenskim klerika)cem izkazal. Da se klerikalei iz novoslavizma norea delajo, temu s<» sic'er ne OTidimo. ker na brezdomovinskih kleriknlcili i tak pič slovauskega ni, ali da te norčavo-sti Turnejo v obraz dr. Kramaru, ki je toliko žanje storil, to jo tako zna-čilno,  da  te^ra   nismo niocfli  prezreti.
-'- Za prihodnje občiii'tke volltve ljubljanske ^ klerikalei ž*> prav marljivo prij>ravljajo. V prvi vrsti >-c posvi tili svojo fK>zornost v o 1 i I -k a in. Ti Iju.lje na ni reč mislijo, tla }e ienstvo v Ljubljani tuđi tako ouie-jeno, nevedno i u nepotlnitno, kakov Sije na kaieiih. Lotili so i»e to roj voli II: iu so imeli v nodel>-> skriven -hod v >»l*n ion u«. Zbralo *?e j«» i tikifi tk) branjevk iu te sta potem dr. Krek in \eliki ;>olitlk sn zdra\niik • i. Za je \Ki staivm kloi-ikaineu: običaju farbala. Pa 2a LJubijauo sti (h. Krek in dr. Ziijo le št* j»rewč • troeja. Sbod, ki je bil v >Uniomu: j.' imei jako dol^er uspoh, pokazalo so jt nainroč. da ljubljanske ^ranjevke nišo «&mo dobre ku|Kevalk°, ne^ro tuđi veliko bolj piiuietno. kakor 2111». sani. filozof dr. Jane-z Krek a!i politična nirkovca *.lr. Ziije. Xa Miodu 9u' »kle-::ili ustanovili orpraniaaeijc £» r a 11 j e v k. Ve«-raj in rlanes r*o -_^ vt*e braajevke smojale obljubim, .-■ katerimi jih love klerii.rJei. Kakor n^.TX>, obljubijo klerik: le i v^c kar kdo hoče, saj tako cobeue ne izpolni-io. Xa f>liodu v »Vnionn« &o obrtali r ranjevkar-i, če pojdejo > klerikalei. •u jini ust-anovc or^anrzneijo z bolničko i 11 podporno blagajno, kar je či -»to dobra miscl, samo če bodeta dr. Krel: i 11 dr. Zaj*-* v to hla&ajno tmli kaj denarja \ ložila. Dalje sv y na -hodu obrtalo, da bodo branjevkaiM lovelili prekupovauje živil, <la i>o!i-ijski organi no bodo već zaplcnjah in uničevali slubega sadja itd. itd. Ćele kose obljub so stresali kh-rikn}-••: in tf-ni obljubi*mi se zdaj bran .evke /t dvu dui frnvjji-jo, k^r kot pa, .etnf /euske vetlo, da Utke obljnlie ni^" nie drug-e^u kert pet krav za «roš. 8«> boij \*v, ^e »mojejo, da je dr. Zajc i^>stal .lačelnik brMijevtsko oijrunizaei.-; na klerikalni ?>odlagri. Bran^vk- nvi pravijo, da bo kot branje ski general ravno tiiko imf*niteu, kakor oče Mihalič pri feterajnarjih. Tuđi za uniformo *»o &e bran,|evke 20 /.Minile. Pravijo, da bo mora i dr. Zi.'jf dvakrat nn teden rv. marili k'i-i ega vipavsk*"'pii šianta jahati po me-stu, okroflr vrata bo imel ki"aie*»l,i l"?sr. na klobuku lor?*or>rvo p^rje ali i»u karfijoličen list, zt\ nbane bo imel «»v«» ponuiranči. iiaim'st') sablje H<> pa icot zdravu i k 1 a liko 11 osli klistiršpr?-f*o, ki ni" jo bodo poslale orpranrzira-♦ie njegove čentilke za MikL'ivža, Pa fiiij kdo reče. da so branjevke ne zna-jo dobro noi^a nelati iz mojega »ge-ierala-' dr. 7'vtea.
-T- Vojaske oblasti iu slovenski časopisi. Kakor poroča »Narodni f>iiovnik«, .>c poveljstvo H7. pe^Do!"k.i rrepoveflalo vojakom caročati slf»-venske Ii8te in čr?vSopiBe brez izjeme, nern^kih pa m\ Mi vemo, da ne nenri-skofiacijon. duh vodnoboljvtihotaplja ludi med vojn^tvo. vendar pa ni^nio pvičakovnli, da bi m» upala vojaSka f.blast tako nastopiti zo}>er Slovenca. f:pamo. da }«m\o naši po« I a ne i tem e-ijito obračunali  z  mor»>dajniini   fak-
torji.
4- Onebne vesti. Računski pod-častnik Franc Petcrlin in titula mi orožni^ki Mrnžmojster Jožef Sohleinicr bt?» imenovana za e. kr. vl«dna kanc^»Uftta nu Kranjskem.
— fvovska rarstava. Di jakom tn* kajšnjih srednjih ftol in učiteljisca je do voli! komitć deželne lovsk« razftta-ve zu frredc in četrtke, dne 30., ter 1., 7. in 8. decembra 1010 od 12. do rt. po-(»oldne vfttopnine prost vatop v lovsko razsUvo, ako poaameani rasrodi rax-8tavo obižčejo korporativno v sprem-
8tvn krnke^ra učitelja. Cm nameniTa-negra obiska je naznaniti vsaj en dan popreje m&g. fMredsedttvesamn tajni* kn Janku Btoiwei» - Asieniikemo ua uestnem magistrata.
Požar v Spoduji Sliki. L«jubljaa-sko proAtovoljno c»«Uno iu referalno (iroitvo je bilo ob s/412. ponofti tt lefonično obveAftano o Vedjeai požaru v Spoduji Siški. Takoj se od polje prvi tren pod poveljstvom načelnika btrielja na licv metta. Pri^Hi na pogorišće, ni stopilo društvo v akcijo. Delovalo je žc iiiensko drnitvo i »od poveljfitvoin načelniku Maurerja in je bilo hm prljanih troje cevi, ki m> delovale ii treh bidrantov. Oorelo je i;o^podanko poslopje I- Sebenika v Knezovi nliei. Ogenj se je ruzširil tuđi ua stanovanjsko poslopje, kate-ro je bilo po truda pol neni naporu ob-varovano. Zgorelo je »ani<# iiekaj kvadratnih metrov etrefija. Na pogo-rišeu je bii tuđi društvom zUravuik ljubljanske^H ^a^ilne^a društva g. dr. Uerg-iuan. Oahilno društvo iz Sp. »Siške je delovalo do jutra, nakur je bila vrta ka nevurnoat odstranjena.
lvovski tatovi, 23. t. m. popoiduu \v zasledil ua Kozlerje\e-m svetu v občini TomiŠljii iov^ki čuvaj Fran« Cotman tri lovske tate, ki sa imeli tmli )>sa » seboj. Dva feta imela puške, tretji ji imel pe*ii ua vrvi. Ko jrt C'otmun. ki se >e skril za. nek frrni, zavpil mu\ tatovi, so j>o^#einiili v bliz-i'ji gozd. Toda Cotman jih jo bpoznt*].
Aretat-ije. 4J6. t. ra. jo prisilni delavtv Jtuiez Potepan pol.)«*gmil \z ljubljanske prisilne delavnkv iu šrA nujprvo v Stožice. Tu jo ukrade! v pix>ilajalni branjevke Marijo Raiaovi haveloli ter odsel. ITčene** Toni*'*/. Totu^ič je pa tatvino takoj za pazi 1 tor zae*'l tata za^kniovati. Potapan >» imvelok oroč vrgr**l ter ^l v spien proti Mi*li Vaši. Pol uro na to j«> v irostilni Ludvika Čudna v Mali Vas*i u krade* 1 r>ovršnik, ki je vi**cl 11a &te>-i'i. Go^tilnie^rka je pa to zapazila, ko jo hotel i ti iz £-o*tilne. Od toil je *el Potepan na Ježieo, kjt>r g"ii je priielo orožni^tvo ter jr:< »roeilo o-kr. sodift^u v Ljubljani. — - Xadalje .>i) prijeli I>rna<*ija Stenovea iz Kent-•in-ja |>ri K ran ju, kateregra zasled u jelo s tiralnieo »trudi tatvino. Izroeili ro gr«, dok. *tri\\*vn.
OlUtrni prt ukradel. Pr%vl krai-kim jo uicradt'l uok i>otof.iih v župni j-ski oerkvi v Hoiiien 5ti K vred^n ol-tarni prt ter sru -prodal ce-k^mu ^o->tihučarju v S|»4xl. B«*rnikn za 3 kro-ne tk) viu. Potepuh je okoli ^J h-i ^titr^ «rednjo velikosti, rc^an. ira:i :*rne brke iu jo bil r-blocen v ^iv''^ I »reče j raztrtrano ohlt.ko i u jo idomi-"eri 2 Eg-idijem Okornom iz Stražis?"a I rt Kraujn.
Nesreća pri zjarradbi mostu. Pri /gradbi mostu v Globokt«m >tri -I. r. m. popoldnr vlekla delavoa Fortii-t'^uhJ  Di»ti  iu  Konrad  Maio.r p*-, tim
hj>:-d    C-OZ    lilfrst.    Mih!    t^ni    S*>   j««    }>r !!>"»-
!j«lt» več dt-!uw*'v na železniškeTU vozieku \& bližnjega pfedor;i. Ni*vzli. ihmini s?£rnaloin ništa motrbi Dietl in Maier pra\wa»no odstraniti hlodfl. ki je ležal poeez. Ko se ji» vozi^ok pripeHal nn most, je hlo<l zadel <i'-lavcjf Jiineza Zotht tor gvt tfžko ra-nil.
Spolno posllstvo. MarjeUt T 1 e , Sole ?o let staro dokletc*\ prodaja za sodražiške*<a jw*ka. Tuđi dno 7. novembra t. 1. je peljala kruh v ma lem roenem vozieku po i>otu blizu tam, kj^r -^' i^opit.-t cesti v Pooklanc in Glul -lj. Za ujo priđe 201etni Anton T3 e e a j , brrzdelni hlapee, ki je bil že opetovauo kazno van iu ki e*i ga vbc l^»ojit in vrž*> Mar.ieto Ile na tla ter jo posili, ]iotem pa poboprnc po svetu. Čuje w? pa, da jo i*} prišrl pravici v rok*'.
Pcriar. Iz F*ostojne pi>roeajr>: Thie LM. t. m. ]>opolHno je xa^lo cro-roti na skMnju pof»o>tnH?e Marij" K?»ret v N'ftrinn, obeina Šmibr-!. Ziirorcl je skeflenj i 11 hlev, razvente-Ch pa ludi vsi de-želni nridelki. Škode jt» 2-«Xl krou, zavarovalnina pa zna mi samo 700 ki*on. Kjikn >> ojrenj izbrnhnil. A^ 110 vr-<!.».
Drevo pa .V uhild. I>no 25. 1. m. stn pođi rala brata Jernej in Mi ha L Hvri e v jrozdu Prelomi staro bukve. Ko sta eno na eni strani izpodso-kala in na drujri izpodžag-ala, so je «uVh* rušiti. Oba hrata sta rKlškooi-la, todu Jemeju Lavriču je izpodrsni-lo, da jo padel in bukev mu jo padla z eno vejo nn tilnik in ga tidĆala k tlom. Kežili »o fen Sele, ko sta pri&la na pomoč tuđi Francp Erbežnik in Janko Afi, t/>da bil je nezaveaten. Prenoftli 80 ga na njeffov dom na Gornje polje, toda zavedel se ni vefc in jo po preteku kakih petih nr nmrl. Jernej Lavrič je bil okoli 43 let star in marljiv elovek.
Detomor. Pri poaeatnikn Antonu W e t z n v Podkraju pri RadoMh jo služila /a deklo 201etna Marija M e i -u a r. GoApodinji se je deki ino »tanje že dl je duša zdelo »rtlo čudno. — Dne 13. novembra popoldne je zamutila Marija M e ž n a r, da ee ji Miia ieftka ura poroda, vendar je vztrnjala v svoji sobi, kar najdalje j« ukm^Ul Kazadnje je IU na atrani&fo, kjer Ja povila krepke^a in idrsvega ddfta. Toda materine Ijubeni au Ćutila do
otvoltk, kajti prijela gm. je 1a nofm, ntsla ga pred stranice ter udarila 1 oteoiko glavo / veliko Mio dvakrat ob ild, da je otroku zdrobila vso glavo. Nato je vrgla otroka pod čeber blizu emetišcai todu krvave lim' ua sidu ao jo iidale. Prtili «0 oroiniki, kaieriiP je po daljii tajbi priznala Hvoje prosuo dejanje in pokazala otroka. — Kaj je vzrok detomor u, tm že ne ve, toda mnorokrat je 2a tako ravnanje neiakonsk" mater^ odloc:il-110 to, da ae boji. da bodo s pretuui za njo kazali, da se jo bo h prižniee javno imenovale in fin bo njen otrok kot i»«wt'kourki povHod preziran in prea;anj.'*ii ir da mu utegnojo dati imo kakor na firim Janunr uli po-dobi-n nenavuduo ime, ki že samo izda i t niadei nozakonskega rojstva. Ravnu nje a nezakunskiini mn to ranu iu Jtroei bi we montj<» pri nas 7a 99r'r ublažiti, posebno na kmet ih, in £te-vilo ctotouiorov hi se iinanjšiilo.
Kavanski podi-astnik i/^iiiil x t»rarirn^m denarjem. Kačuiibki rx»d-i-astnik -(>. branibov»ko^a p<ilka v Mariboru, Loojmld P c u o n h o f e r, je poneveril eiurični deuar in bi moral iti zaradi tega v preventivni zapor. A Pc-r*enhofer jo Mekel uniformo in 21. t. ni. izgimi. fSodaj >e nahaja haje v Švici.
I*€>d posteljo je hotel tepati. V ;ro*»tilni J«rja Ko<-k pri Sv. Margareti pri Knitelfeldti ho naAli "2i\. t. ni. v e»pa!nici g-o^tilniearja i»od postolv) nektara moža. Vtihotapec- j<i dolave*-Janez Ferkz iz Slatine. Tajil |>ti je, da y- liotol krasti, tom već, & hc4r\ pod iK>stolj<:» spati. Izrooili m> %ix, >*j~ <!i&hi.
Tria^ki I-ahi napadli in ranili Slovence, iz Trstu i"M>rooajo: V bc-iloljo zveoer ne jo vozila slovensku dražl*a iz Bor^ta v Trst. V vajuronu je bilu ludi ii-*La la^ka družba, Ko jo za4Jr»»la sloveueka družba prep«:vati, ^^> jo I^ahi zaeeli s surovimi izrazi žaliti. Xa ti-zaskem kolodvoru so Slo-vonei zabtovali (*d žaliloa, uaj *e legitimira, toda ta junak toga ni fctoril. Eden izniod slovenska druib#» je na to v opravifteneiH o^ormiju pripoia-iiiil: »Ako mi ne daste svt>je a^irese, ste šul't!« Slovenci t*» nato mirno sli proti izhodu kolodvora. t*ri izaodu jti italijauska družba do^Ia slovenska in tu je t«deu iz li^ke družb«* (*i zndej. torej zavratno, naskocil out-ga Sla-venea ter $11 1 nekim, gotovo žekz-nini predmoioiu, dva krut ndaril nad *«ence, da se j*; va uji-ne u vlila kri. Xa to so še ofetali La!ii, mod U*mi tuđi damo, uaskočili Sloveiii o. V momentu jria, ko jo prvi napadale«* botol l>ol>t'jrniti, je i>osegla i*olieija vinc-» tor odve^H« napadalca na komisari-jat. kjor se jo legitimirala tuđi slo-v crnika družba. Xai*adalox; jo asistent državne želoznice v Trstu, Pomp«> G a r b a r i. Radovedni <mo, kaj ukrvaejo moi-i-dajni faktorji.
Vlom v tobakarno. Iz Tj-stii poro-čiijo: V soboto ponoći je nek re*lar konstatirah da je na vratih tobak;ir-lu Bonedikla II i r s e b a v nliei dt-lla Ca>8a di Ki^parnio kljucavnioa «-d-prta. Redar je takoj obvestil i*olicij-^ko ravnateljstvo. Do£la komisija jo dojniHla. da >e y izvrsil vlom iu da je bilo ukradenih za 452 kxon kole-kov in za 30 kron gotovine.
Pri razMn Ijevauju težko ranjiii. Iz Pulja 1'H^ivtoajo: Na d\ ori^eu neke hiše v ulici Med>llno kojiljejo veliko jf.mo.Pri tom niornjo ovirajooo skrtlo liuli razstrfljevati. Pri tej razstrolbi jo o<llet^l velik kauitn *?ez zid ua iv-sto, zadol na ^lavo mornari^keg-a \n-ženirja Ribarda HotTmaiiDa Ter tožt»; ranil. Prepeljali so gu v njegovo >tr aovanje. Zopor ptavbencflra moj^tni Janeza Mandrusića i*i Pazina so je viožila ka20!iNka ovadba. ker ni im pravil   zadostnih   varaostnih   narod'i.
Zagonetna prirodna t\orba ua di-evesu. l*iše >o uiun: V mojt'in re-virju v Slavoniji blizuVirovitiee.kjor ^om već let služboval kot ^o^dar. rastla sta v noposrodni blizini <rv>-/darnioe na hriboku v oddelku Mar-kovakosa tik grozdnt1 pot i dva g'abr.-i iCarpinu« lx>tnlns L.) v ruzdalji ono Kh metru. ]xxl koča tim hrastom. Ta dva Rab 1*41 sta imela v»ak za«o poi»eb-no deblo, kako li m uad zemljo, pa niti &p debli zjodinili iu tvorili dalje vn sam vrsir ali krono in *ta bili poi»o!-uoma zradčeni. To priix>dno t^c#rb > *«m *ii jaz tolmaoil tajco-le: Gabra 8ta rastla tik g"oz*1ne poti, torej sta imeld I>roti tej strani sadostno zraeut^ira profttora, dodim jih je iz notmnj" strani duŠil kolati hrast; fK^ledioa j«» bila, da ata ^e zaoela g-abra nugiboti ua ven, proti gozdni poti. Kor pu jo bil guber, stoje^ mc*d hrastom in zu-nanjiro gabrom mbkejfti od vnanjo btojeie^a **© je na#ibal jaoo od debi*-lejčega, gra tako dosege 1 in mi nanio-nil nanj. Znano je, da razno vrenieu-hke neugodnosti vplivajo mc^no nn Rozdno drevje, posebno tam, kjer se ne nahaja v gpostem sklopu; to eo razni vetrovi, nevihte, posebno pa južni hneg. Opisana tvorba bi bila po nio-jtm mnenjn naaUla tako: Od šibkej-begn mbra na debel^jšejra na«k>ujo no deblo je ffotevo veter, zlanti v zim-skam teft«, »ofno prlbal M»m tu tam, ▼■tori dtcar je «a«Ulo đrgneaje oebU ob deblo in vskd teim offnUla m je akorja obeh debel lako, da so ae tpo-
jili drcvtsni ilrci. Pri  tem  procecil
pa j^* jrotovo svojeručno t>i*oniladi piuili južni sneg k fivojo težo odJomil šilrkeji^* ranjeno deblo jrabra in m» jo to ticblo v uupouu »pouiladue^a nokA b|K>jilo l delH'leJHiiii deblom, m1 oU-*aslo in 04J tod naprej tvorilo »kupnt % rb obeh d*'h«*l. l>a je moje mnenjo pravo, ne bom trclil, zato ga prepu bcam oonjenim čitateljem v prc«ojo, Mit»liui pa, da »e je pri tvorbi opiMmi j#o go*p. Aantelu vriil ihti prjoei. — .Jernej L a p a j n e iz 7a n>v.
Ameriike nuvlre. Grobna ae-sreta v rudniku. I* Black Dia,-tnoDdn, Va«b». ^ročajo: Dne ti. nov, se je pripetila v rudniku L#ar*on »tra-ijovitit nesreća,. Kk^plodirali so jaro-^ki plini. Po zadnjih vesteb jo \tjsp\-bilo življenjf 14 cl*.*laveev, trije eo pa težko ranjeni. Tri milje naokoli »c j« /4_nil,i* j»trdt»l«i iii ia rova je plamen šviguil kakih 130 fe»;vljev vit*oko. M^d za-.utinii je tutli Slovcnfxi, Matija Oo-lob, doma iz Nove štifte pri Gornjem Oradu IjO Stajerskfin. Tam za^ pu^^a f-vojts htaH»\ brate in voe t*>-ster. Star je bit komaj 39 let. Dru#i rojak, ki je bii U»žko po^kodovaii, i*^ Alojzij K t- r n v. Ziidobil j<- U žkc ra-
Kjnbljana ima lKvi hife, ki t>U>j.» v t»:-U> ulie^h, oz. tr^ih in Ostali. V l»f>«i«ieznib okrajik feO takole raidf-Ijeue: I. ali m>Mu okraj 200; II. ah &entjakc*1»5ki 255; III. ali dvuraki rkraj :*W; IV. ali kolodvorski r-krrj 44^; V. ;«li prodkru.ii Hmdrtkeirii vuk IIovm-p itd. 245 in VI- okraj ali VTo<imat 125 his. V zadujih 10 letiii jo dobilo 53 ulie, o^ir. trgov in <-o«t novu imena.
Vrtna krastavu na izletu. Veo raj doprrl<lne je v Zve2di po sne^i. korn-tiln velika \rtna krastača. 0w-*\» i-iii»n'ii») v uomalo zabavo iiiiiji<> id^Mvpa oboinntva. 2ivalict> io n»j-nržo tzvabilo n varnog^a zatiru jufc* no vrerc<^ nn snop. Na ev^sti pa ji jo začela preudati ra4io\ tdno«*t U"'*'*; ću jo je 7j*>\*\ ubrala v «voj \ar*ji kotieek.
Zasađen ptičji lovce. Predvcc-iaJMij**m je stražuik zasa^il n^kegri* uelavc«, ko je lm il na nckrni vrtu i\i\ Opekarski cesti ptiće na Unianice. Za vabljoTike je prive?^i:nh na vrvici vtM*  živib  \Tahc<»v.
Kolo ukradeno >• bilo miualo dni nek«*mu delavc-u, kaieri je je i>if jH>iitff*til pred neko kasarno na Starem trpiu Kolo je tvrdke »Kiuta« plavo f>i^8kauo ter vrodno 6«> K. Prod !:akupoiii  >«• »vari.
Are to vani so bili v uedoljo zve-ier na Dunnjski cesti Stirj« br^zpn--elui ctoliivci. ki ?*o se po taoio^njen^ okoii^ču Miiuljivo potikali okrog. P». f-r*'iskavi so bili rzroćeni odgroinskomn uraihi.
Poheifnll je d».ie 2<i. t. ua. dopo!-f*ne od ^rradbe Kubolkovc hi^o pri* i^enec Joiof Bo»iuyer, rojeu Yi. majnika l^Jl. v Schwirtbergu, okraj { trir. Popihnl jo je v prisiljeni^kt oblrki.
Mlekar>ki %owcek  Ivano Škrjai^-
>ove, o kaku'nn *tno vr-eraj  |x>rooali,
<ia ji je bil ua MurijiDein trgii ulra-
Ud.    *e je nnM'l ua uekoui dvoribCH
lor ga je lastnica dobila ie uazaj.
Drt»fr x napisom >o premisiU6c* •ijfUi izpulili iKjnoonjaki na postaj*-li^'n žoieznico pre<l de2eluo bolnih-iiks:^. Drog >o pustili tam, napis p% nlnosli ter napra\ili upravi s t^Di 40 K »kode.
Delavskc* ^il*Hnie. Veeraj se je 2 iu^noira kolodvom cdpiljalo v Ame->iko Kk> Macrdonoev, 4C Urvatov in "» Slovfmoov, lo Maoedi ncov jo šio iz 'nomosta v ZagTcb, 10 Hrvatov pa na Rt-ko.
Izdubljeno in uajdeuo,    Delavki Neiii Pum]->orjeva    >• izdubila srebrno verižicM.    —    Neka gospodična }(' ir^nibiln zlato vcriži<*o s tremi olteski. - \ek;i £toapu j«' izerub^a zlat nlian. — Oo^JVhI Fvjren Kmh }* izcnbil  l?st-tnt*o, v katori jo imol  nikltittn  oe\fi!a mi tri sprioevala. — Vpokojeni urnri* nik tr^spod    Joi»f Sohmalz    je na^o! douaruioo z rnauj&o vsoto denarja«
norodno oBromUa.
Ctril - Metodova pt»dru2uuu Me^ Gliuct*. Dne 27. aovcinbra jo prisp*-vala tukaj^nji f>odružnici hv. Pirila iu MetcMln nt^ka  vt^ela družba  12 K.
U dr 'm sv. ( irila in Metala-\a sbodu Političnoga iu izobrait^-viilncga društva v Voduaatn/ jts \\&~ bral g. Givg'ore, žel. urednik 15 K 44 vin. za podružnico »Družbe «v. Ci-rila in Metodav v MostJih. Za Uto podružnico M) nabrali trgovci in obrt-niki v Moeitah iu N'oveiu Vod mat u v fep»oiniu uuirlega Fr. Zakotnika vsoto ii8 K. — - Odbor mj lahvaljujo v**en> darovakvm.
Droitveno noznomio.
l*rUrft>ko Unišlvo su šoUkl okra| KraiJ je imelo duo 10. t. m. ob 2. uri I »opol dne v proetorib dekli&ke ljudske &ole v Kranjn »vtije obijaj no je-m>nftko 1 borovauj^, katare^a *e je odeleiilo 18 v£itelj0v in ottteljic. — lV^dsadaik g. Fcane Lasnmr, n«d»6i-Ulj mi Priuukorem pri Kraaju otr<w ri mboroTanje, poidrmvi miTioće ia
pouđarj«, Čm m ma tdf vm Solaki okraj kranjski prevelik, da bi vanj zadostovalo, kakor doslej, samo eno učiteljsko društvo; da se pozivi in poglobi društveno delovanje, bi bilo dobro, ako bi se v okviru *edaojegu društva osnovali za «odnc okraje •kranjski, škofjeloški in trži&ki posebni pododseki ali kružki, v katerih bi •se šesta jal i in delovali učitelji in učiteljice dotienefra t-odncga okraja. • — Gospod Jožef Lapajne-, učitelj v Cerkljab, probere svojo vt^tno in (skrono šesta vi jeno proći lo ^>O p r c» -©tem spis ju«. Ix porobila je bilo Tazvideti, da jo njegov sc-stnvitelj 11a-tančno proueil raane razprave o pn>-stem spisju* pa da se je s tem predmetom praktično bavi! sam te dokaj časa. Na pod 1 agi nalog-, ki so jih spi-©ali njegovi uoenci, je pojasnil, kako lepe aspeho je dosege 1 tuđi pri ma nj nadarjenih uceneili. — V debato o predavanju posežejo gospodjc: Vilko Rns, učitelj v Kranju; Kratice Lnznar, nadttčitelj na Primsko-vem pri Kranju; Lovro P e rko, naducitelj v Poljanah nad Skoi'jo Lo-ko in poroeevaleo sam. — Gospod Jožef Lapajno jx>ročn ludi »O po-manjšanem me rilu kot pod-3 a g i i e m 1 j e. p i a n e p a pou-k a«. Razpravlja sploz.no o nierilu, o dolgosti, širini in visini predraetov; o poševui mori: o jnvbliei in ^vinčtii-ci: o merjenju brega, o zračni crti in o primcrjavi razplednio s pravo naravno sliko. Sklopilo opozarja na to-zadevni spi^ g. J. II u meka, učitelja na meščanski soli v Krškeni. — Predvodnik prosi, naj se -zglaso posa-mezniki za predavaaija uo MKnnla-•đanskom abcnem zboru že dant>, ali pa naj vsaj pravoeasno naznuiiijo temo odboru. Zborovalci do-ločijo, da se vrši sporaludanski občni zbor me-seca jmiija 1. 1911. v Poljauah mi* Škofjo Loko. — Predsednik koneno naznani, da bo knjiga Kranjsko okraj no glava rstvo-c katero rz<la društvo, do prihodnjegti obenega zbora dotiskana. Kdor se naniorava uaroči-ti na knjicro, naj *e zprlasi pri dru-srvenem odboru. Gena izvodu knjige je dolocena na 5 K.
ProsuettL
Za koncert »Zvew slovenskih pevskih drnštev«, ki s*e vrši v nede-Ijo, dne 4. decembra ob polu 5. popol-dne v veliki dvorani »Narodnoga doma« se dobivajo vstopniee v predpro-daji v trafiki g. Šešarkove v Šelen-"burgovi ulici m sicer sodezi po - in 1 krono, stoji^ČA po AO vin. Dijaške vstopnico po -50 viu. Zunanji pošotni-ki blagovole naj jih ie prejc naročiti, ker je za ta koncert spložno zanimanje in bi jih na dan koncerta utegm-li tezko Še dobiti.
Prvi koncert >»Zveac slovenskih pevskib dmštev«. Danes in prihod-fijie hoćemo podati kratke podatke o onih drustvih. ki sodelujejo v nede-Ijo, dne 4. decembra pri t**m koneer-tn. »Žirovnikov zbor« v St. Vidu nad Ljubljane je ustanovil nadueitelj Janko Ziro\iiik pred dobrimi 1- leti s svojimi nekdanjimi učene i. Dam^ se vedno poje 12 deklet in 12 moških. Najvee je pol preproste narodne pe>-mi. Nastopal j? pri prireditvah raznih društev in pel vsel«^j na pamet tuđi težje pesmi. Vsi s«*danji pt>vci jhv:o ■že ves ča*> od ustanovitve. Zbor obsto-ji iz kmečkih deklet in roož m semu pozna, da se ni m*il zastonj, nauči! £■♦* je nad 100 mo^kih, ien.skih in Tn«.»ša nih z borov. Da ne poza bi jo kar so s^ iraneiH, jih hodi njegov ustanovitelj s Borovnice, kamor }c bil pr^stav-Ijen, \\sak meM** enkrat poučevat. Zbor je poslu*al razna predavanja in ima svojo knjižnico ter se je nxli»j konstitniral kot društvo Pri * Zveknem« kono rtn na-stopi v treh narobi-nih pesmih pod vodstvom svojega ustanovitelja j?. nadneitelja Janku Žirovnika. — Pevako drastvo - 8!a-ve<yc je bilo ustanovljeno !. 1884 tc-r jo najstaxt?j£i pev.^ki zbor v Ljubljani. Skozi dolgo dobo 26 let j*k prirejul razne zabavne in konce rt ne pri redi t-ve, osobi U) je oru! ledino na fcooeen-nero polju ho pred dobo koncertom--Glazbene Matice^., tako v stan n»-nutni dvorani in j>oznej€ v ljudski1] vrtnih koncert ih. Xajvečjo pažnjo pa je nos veće val a tuđi prireditvuiu izrven Sk»veniji*.,s tem da so je iidelože-val narodnih rlavnosti na Hrvn?sk«*ro in C^škeni, M*vofht ui poda bil - svoj»> udelezbo tuđi prireditev siron^ slovenske domovhui. I u to vm> mi je pri-roDiog"lo do ^ijajnc*ga uspeha vlansko sla\'nosti društveno 25!otnioo. Zbor, ki steje 60—-70 članov, na/stopi v nr-deljo na koncertu jx>d podstvoin dru-štveceg'a p»*vovodja ?r. A1, l^ijovioa •.• A1 jazovih >Sn Itreg-iK- in »Na dan<, ksterega r>sobito f*oi%)ednja je dosegla na lotOeinjeR) drustvonem izletu na Češko  naj većj i efekt.
Slovonskl log.
—   Kulturna  proslavu  v   Zagre«
bo. Slavnostna akademija v proslavo ritoletnice roj^tva h'tanka Vraza v Zagr^bn se je vrfiila v nedelio ob 10. dopoldne v raestni zbornici.Akadeini-
$ to pri«NtvttT*U tMlopniki vkHfei rotota, TMh kulturnih dimčtav t»r fttevilBo odlično obcin«tvo. Na pred-sedniški tribuni so «edeli »Đratje hr-va&kega ima^a« s predoednikoin, »Slovenske Matice« dr. Ilešioeni. V iro^DU »Bratov hrvaškega zmaja« .Je ix»idravil navzočc sloveu«»ke in srb-ftke goste v prisivuih besedah \vlila mojster Eniil l^Kzow.wki X« to je iniel ^luvnostui govor vseućiliški profesor dr. Gjuro S=>urmint ki je slavi I »Stanka Vratit kot Slovenca in Hrvata ter velikL'tra kulturnoga tlolaveo. Za njim je govori! uavdu5e-no p*j-z<lravljen pred^ednik »Slovenske Ma-tieec dr. Fran Ilešie o Vrazu kot ^loveuskeniu vet'oriuatorju. Z ua-vdušenzni klici »Slava Stanku Vi*e«-zu«, s^* je koncala ta lepa s»lavnoai. Na to bo jo formi ral filavno&tni t>priv vod pred hiša stolasedniorice, kjer oj y> Brat je hnuškt^a /majav vzidali vspominsko plošco Stanku Vrazu. Ulice, p^i katorih so jv ]M>mikal »prevod, so bile v za&tavah. Pred hiso, kjer so je \~zidala spoiuinska plošca, je ^a-r>elo povsko društvo »Kolo« Vil-harjevo ]>esem »Slovenci* in Hrvat«, nato je E. Laszo\vski v kratkih poUv zab na^iikal |x>mou sla\'nosti tor iz-ročil wspt>mia^ko pložčo v var>tvo in oskrbo uavAoeemu županu Jankti Hol jacu. \ tibteni hipu je pad I a aa-\vn\\ s sjK)uiinske plcnče, nuvzočc ob-čiustvo pc: je spontano zaklicalo: »Slava Vrazu*. Xa to jt> govor i 1 *o> župan Janko Holjac, ki je v jedrn«-tih be^edah ori su 1 velike zasluge Stanka Vraza za hr\yaško književnost in za hrvu&ki preporod. Po tem fTo\'oni jt> zaixM pev^ki zbor -Koia< hrvačko himno >Liopa na^a domovino«. S to hinino W3 je koncila slav-nost. Spominska plešča & iz sive#a marmorja, na 2jcr»rui strani jo. Vra-zova slika v broiuist-em roliet'u, \hh\ ^lrko pa je v zlatih erkah nupi?>: »Vr toj bi4i je umri 25./V. 1851, Slovi-neo-Hrvat, Stauko Vraz, hrvački pe^nik. O stoletnici njogo\vgx* ro>->tva so to fcpomin^ko plonoo v^zidali »Bratje hrvatskegra -zmaja«. 1910.u Zvečer je bila v narodnem gl^dališču slavnofrtna predstava v proslavo 50-letnico -zadnje oeniške grlt^iaiishe predstave v Zagrrcbn. Gledali^o .K» bilo natlačeno polno. Po^^bno se ji> opažalo, da se je starosta hrvaško t«i> kolske zv. dr. Car z odhonii-ki udolo-žii slavTiosti v sokotskem kroju. Općinstvo je navzočim slovenskim jro-stoni prirejalo iskrene ovacije. Kr>t prva točka se je isrrala dramska >Iika >-iSlava njim! Slava Vrazu!« Vrazii je igra i naš slovenski rojak Bi>rštnik Splo^no navdu>>njc je izzval dr. Ogrizovićev dramolet »I>iio 24. novembra 1860.« Gleda lišće je c»dmeva-lo apla\-za in pisateij se je opetovano moral poka?ati na odru. Slavnost se je koočala z uprizoritvijr, u. nkti iz hrvačko narodne opere »Porin«.
—  l'staške čete v Makedoniji .:> stv job' zopet  pojavljati. Te dni »e je v   Ore bove u pojavila  bo!prar=.ka ćo*ii, obbtoječa iz 20 četnikov, ki so &e n«-potili v Krajnici    in  Vojni«^.     Mtd neko drupo bolg-nrsko uet<» n   orov-i*» ki je prišlo pri  Vludilovca 4» Vrv^ \'eg& boja, v kaiercin  jo  z   "^*:^  !«•• grrrski vojvoda Xikola, do* '   .  *      * la  raiijcTia dva njegova ?<K-*r;*. .  IV boju .so se četnik i uniaks *:      5r.«sr nr.    V hisi,   ki so bivai?
med čotnikov, ?^ :»>* to orf.v-.v ; -*-'■' mnopro orožja in štir; ]-.>»»». %" *il;o lici Ktrumuv so h^ol^ar>ui ^{n:i.. zarobili 8 bosanskih izseljenrev ter jih od vod! i sabo v planine. V vas; Hamsali so bolgrar.ski cetniki napadli bosanske izseljeni'e ter jih 2<» izmed njih odvedi i v planine.
—   Srbska fcimnazijii v Skoplju. Pretekli tedfii so \- Skoplju    i«ilr>ži!i temeljni    kamen    za    zgradbo    nove srbske g'imnazi.re.    Poelopje bo dvo-nadstropno in r-e /KTadi na dvori»«>n sedanjega    srbskegn    prininazijskecra penzi.ionat«i.
—  Srb turski vodnik.    Za »odni-ka v Gjakovici v Makedoniji je imenovan    Srb   Blagr»je   Vučetić,     bivši upravitelj    podružnice      Bol^radt*ko VčidTuue«    v Skoplju.    Na Turškem iahko postane sodu i k Srb, v Avstri-ji mi ne mnre postati Slovenci* pred-hodnik ljubljanskima deželnogra sodi-Ača. Vse kaže na to, da bodo prišli šo čaši. ko borno Slovenci    za vidu \i    š« Srbe na Turskom.
—   Nrbski    odvetnik    v Skoplju* V Skoplju se je aastanii kot odvetnik Srb  Arsen i je-  Zdravković,  bivši  f^ocl-uik apelacijskoga aodičča v Prizrenn
Književnost
— Sveti Mlklavž bo kmaiu tu. Nosim otrokom ne more napraviti veojegu veselja, kakor ce jtm položi na mizo »M odroga Janka«, ki jiui je v kratkem postal najljub^i pri-jatclj. Knjiga posreduje mladini naj-važnejšt* nauke o higijeni in o lepem vođenju, pri ecnour pa so r*a8im ljub-Ijencim prikupi s Seguvimi kiticami, ve^slimi otrwkrtniu duhu primernimi j;rizori ia lepimi podoberoi, ki nem i drastično koiniko »likajo zle pocle-dice razlićnib razvad. Ker se tako otroci igraje priufte vnega, kar je potrebno, da oetanejo zdravi in se ras-
be, je pao ui    boljše    in    kristnejše knjige.
upRispusn«
II ud« ženska, Pr; j»ox^tuiku i'naicetu Vrhovcu \- Spoiinji rtiški jt> pred Mi *-topila v službo .**c-(!jij 2t) U-t stara Jfrn Sav>, < Ioni a iz Sr».^ln,ie-vaši. Jeru J^viv.š ji* pa, kakor j^ to v tvm kraju obec? znaiiu, zelo buda ženska, nugle jc-z«*, ki tuđi dvojonkii gu-spodarju ni prizaiu-sla. Vrhovt* se bi jo bil ra<l rešil, a njegov trud je bil zamau. liosjjodar je i mol p%i pri liibi tuđi r-talneg-a delavea v r/sebi Franceta Mikliča. Ta možic^'k tie imel zopet to naiilloiro. da je, kadar se ga je malo napil, \txlno naKujal in ziuerjal Jero Šav.s. Zit to mu pe ta t-ii-di ni bila dobra. Diio 7. oktobra zjn-traj — bila .je ravno nedclja — je domaća delavka Ana Sluga v ve/.i obdol2*»nko čekala. Skuzi veao prido nekoliko vinjen Franee Mikli*^ ter «^ začne h ftavšc*vo prerekati, e**š da ima uši. Očital ji je tuđi, da je ona #o*>podarja zabijala in lotala za njiun, da ga. je ujela. T^ očitan ju so •Jc.rc# Savs ni Ino razburiJu. Gospodar je pokliča I Mikliča po plaeo. V tem, ko je ta spravljaj s\*oj denar \- te\\ obrujeii s hrbtom proti durim, ve»to-pila je Jera ftavs s tolkacvni v rokah, tor fra ž njim trikrat udarila. Miklič jo imel s«^ toliko moći, da se je vleg^i v hlevu na svoje ležisče, ua kar je postal kmalu ntrzavesten. I>rfp»*ljali ^o trn št> tišti dan v <k*i«:*lno bolnico, kje.r j*. drug-i dan v**led zadobljeno po-skcidbt' na fflavi umri. Razfcfcsenje trupla je drvjrnalo, da je strl obdol-Aenkin udartv Miklu-u det»i» temeni-lO zairozdnicf» in scučnico. Pretrpana l>a je bila tndi žila odvodnica, kar je vsleci kr\'avenja v n^rig-i n<- i»ovzročilo njih otrpnenje. Jera ?>avš dejauja ne more tajiti, izjarovarja ?*e le na svoje ntzbnrjenje. in hndo jt>zo oV» času, ko jo je Miklič v veži zmerjal in se ž njo prepiral. Obfk»lž#*nka >* bila
Velt52animiva |K>i-otna razi»rava Ko gotovo jutri. Radi budodt-istvu u boja je državno pravriništvo obto-žilo 13ktnog-a pose^tnikove^a srna Antona R »-kove a, čes da je z le-senimi grabljami ubil Andreja Ma-rinkota iz Brezovice. Antona Rakov* ea Tiagovarja kot zastoonik njeppoveiGra ocetu %. odvetuik dr. Obi a k.
Devetnajstlefni ropair. Pr<si mariborskim porotiimi sc>di$eeni je stal devet uajvst let ni Jožef Polajžar, me-tlarski ueenee v Novi Va*i pri Pluju, obtožen hudod^lstva ropa. 76letnidni-nar Janez Vidovie je pri met!arju Matiji Kristunn v Xovi Vaši mlatil. Zvećer je šel v skedenj a>pai. Svoj prihranjen denar, kakih 40 K, je no-bil vedno pri sebi, kar je bilo 1 judom '^nano. Ko je kake pol ure spal, je I-risel nekdo na nkedenj ter gra je *kn >al s skednja vreći. Ko ve mu to ni !*wrečilo, je začel na podala* Jožei Folajžar Vidoviču 2 nekim železnim orodjem snvati ter mu je potejrnil oflejo čez obraz, da ni luogrel upiti.Oh-enem mu je iztrgal hvi hlarni žep. v katerem je imel pa samo dve kroni. na kar je ^ svojim plenom pobejfnii-Vidovič je iz strahu, da bi nm ne ukradel se ostiilih 3^* K, katere je imel v drugem žepu. skril te v slani i. Na to je zlezel s skednja v 8tam-vanje Kristenovo. Kristan mu je od-pri ter zbudil Potajzarju, ki st^ je de-lal, kakor da spi. Oba sta mu na i»> pripravila ležieče. Zdravnibka prr-iskava j*^ dojniala, da .si bile po^kod-*m* teike. Su miti so takoj začoli Po-lajžarja, ki je zaeetkma trdo\-ratno tajil. Napofeled je }>a vendarle pri-znal. Rekel pa je, da je hotel Vidovi-ča nanio pretepali, žep mu je le pt^ nesreći izir^al. Porotniki so potrdili krivdorek in sodišče gu je ob«odilo na ftiri leta težkc ječe.
Posil&tvo. }*red mariborskim po-rotnim «»odi5čem Mi je uag>ovarjal 19-letni v Orehovi vesi rojeni Alojiij Kežman, vini carj*-v sin v Zbipovcih, zaradi posilstva. Zločin je izvršil nad neko poletno viniearje\*o h^erjo Ztv-stopnik obtoienca je dokazal z zdrav-tučkim izprieevaloin, da se posilstvo ni izvršilo. Porotniki m> zanikali prvo glavno vprašanje o izvrienem poftil i*t\ni, ter potrdili vprasanje o dva-krat po^kušenem po*il8t\ii, Kežmau je bi obsojen nn petnai^t nie-<*eeev tcžke ječe.
Mznc shnL
-r VsestraMđii nemiki eetnir. Iz Vratislavo poročajo: 26. t. ni. so ia Beuthnu odkrili spomenik Friderika Velikoga v navzočnosti cei&arja Vilj«-ma. Zvečer je bila velika pojedina. Po tej je oeaar dirigiral tri koručntoo, katere je igrala K°dba tele^suogard* nih kiroairjev.
♦ Cim limbo**Mn*m* »osa. Po triletni odsutnosti jo prišel kmetova* lec štetan Kerga iz Amerike v ovojo donMJvino, v medio Csapod. Kouiaj je pa prestopil prag svoj« hiže, j© iz
ijttimiiaiiMsti poUgnii rcvorrer in uetrelil evojo mlado i#>not kataro je pustil v domovini. Kmalu na 10 je žena umrla. Pred mortjo je pa aatrju-vala, di^ je nodolzna in da mu je bik; vedno zveste.
- 7MM» »eveljavalli lakonovf Dne Ići. januarja bo nodi&fe v Komu i^-reklo .s<7db*», ki zanima 7000 zakonskih |Mu-ov. Grofic<i San Boeoo toži nainre*"* na razveljavljenje njeneira zakona, kt^r rimski inatili u radnik. ki ,k» je iKrroćil, ui bil v to poobla-b&en. Ti"«, unidnik. konsisiorijalni <*\-vetnik Puce)li, *?deii glavnih zaupni-kov paiM^^viii, je bil mnogo let ^lun obdiii^k>HLpi sveta v Kimu. Leta 191)1. ga je tak rat ni rimski i. u pa u določil za uradniku, pred katerim se sklepaj" zakoni. Pacclli pa jo to izvrše val tuđi se potein, ko je njegovo pooblastilo žc uguonilo, in >* poroćil kakih 7000 parov, med njinii tndi grofico San Rocjoo. Ta Uo\ bedaj na razveljavljenje poroke, ker Pacelli ni bil kompe-tenten jo pon>čiti. Njen advokat je pmi&ednik poslaničke zbornice, eden j prvih jurifetov v Italiji. Ct> imaga grofica San Kocco, potem je neve-ijttvnu ]>oroka vw*h tistib 7000 pa-rov, ki jih ju poročil Paeelli. I-ahko si je mibliti, koliko razburjenjr- \ lađa uiod temi zakon«>kitni in koliko — upanj. Vendar kaže, da bo g^roti«^ San Itooco pokorela, k*?r j*i prekasno vložila i»vojo tožbo.
Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda".
Telefonsko in Brzojavna poročlla.
liržicvni »bor  in drag^nr»ka doklaula,.
S. — Dunaj, 29. coveiubra. Dn-ita^nja ^eja dr^avnegra zbora >- pri-rt-iu ob 11. clojx/ldne. Pred v»>ein &t? k (TlasCfvalo o muog»«tevi!nih re«olu-cijah, ki jih je podal draKinj^i od-sek ?^l€*dc s>tano\-anjr*ke o*»krbe in ludi posamezni poelanoi v teku debata o tem vprašanjn. Po&ebno inUresanl-no je bilo jsjlas^>vanjo btajer&kib e-l'>-venskih kl^rikalcev za rt*olucij*>, s katero naj i»c uvedba sUiuovitiijiiki-ga nadzorstva prepusti dcžc^lnim odborom. Slovenski Štajerski klerikalni lioslimei, ki so v štiijer.^kem deželneni zboru v obstmkciji, so namreć zii to i-e*-olucijo glasovali. Po -prejetju re-Hjlucij je sledilo poročilo dra^rinjsk^-ga od«eka o korakih, VA ?*e nxtj zavza-mejo proti vedno narančajoci dragrt-nji živil. Poroeevalec po^lanec Kun fechak se vedno govori. Tozarievno glasovanje si» pricaknje i napetostjo.
Italijaufcko    fakaltetno   vpraMini*   «« slovenski klerikalri.
S. — Dunaj, £0. novembra. V prazan je, kako st a lišće zavsamejo Jujroslovani, ozin>ma Slovenci v pro-iacun5.kem od**eku v zadevi i talijanske l'akultetne predloire. je se vedn^ nerešeno. Ćela stvar bi morala priti v definitivno odloćiiev pre<i viftoko-M>l>ki odsek, ki je sku^n. v ka tereni sede- torej elani »Zveze južnih Slov%t-nov« in člani »Sloven^kegu kluba.-. toda pošlan^-o IV>v^*\ ki je predsjednik visokoM»lskega klub,i, noče ^»kli-cati odsekove »eje. Izgnvarja se ni tili strani na »Slovanteko EnotOf. češ da mora ta naj pri*j *> tem vpra-šanju odločiti. na dnigri strani pa y* re&nica. da no»lanec dr. ^n^ter^ic za* branja je po*lanc u Pov^eto sklicuti sejo visoko6ol»ke|:a kluba. N'avzl1*-lantškemu sklepn, da se v zadevi iu<-lijan^kega fakultetneg'i* vprasanja srne stopiti z vlado v dofrovor ra^li poprajanj le potom visokošolskefra kluba f>amega in navzlic temu, da je* bilo (iklenjcno. da načelnrki posiinH»3-n ih istrank n ima jo i?led*» t*^ra vpm-sanja nićc»ar samo<4ojne*ra sklepati z vlado, ne je dr. Šu^teišič brez ved-no^ti svojih kolejrov i/» ^Zvere južnih Slovano\> spustit »lede ita!ijftn«keira fakultetm^a vpravsanja v pokajanja r/ minktr*kim pr«xlsrtlnikom baronom Bienerthom. Ker pa ta potrajanj« Si» nišo končana, dr. ŠusterSi«* zavlaču-je t*ejo visokoćokke§ra ode*eka, da ne bi bili slovenski klerikalci po sklepu cegti odm»ka na kaj vezani. Ce se bo končaln končno eelu »»tvar slabo, b<v do teira zopet edinole Jufroslovani in dr. Ploj krivi in ^Zvezi južnih Rlo-vauov« se bode t* strani nlovensk'h klerikalcev zopet očitalo, da »o v tej zadevi napacno ali pa ćelo izdaja 1-»ko poetopali.
Dr. Kramar hil Isvttljea v parlamra*
tara« konisljd eaotoefra če&krga
klvka.
. — D«Bai» 29. novembra. Na-sproti casnikar»kim poroci lom, da dr. Kramar ni bil voljen v iiarlamen* Urno komisijo enotnega českeira ktn-ha, ne sedaj iave^ dn sia bila dr. Kramar in dr. Pacak iavoljena v parlamentarno komisijo enotnega čr^ke^a khaba, da pa dr. Kramar ni hotel sprojeti isvolitve ta da je wled tegm tuđi dr. Pac*k na ixvolitev reeifni-ral. OKa st* to etorila ii stvarnih raatofOvjLer ae iatomov mladooMke-
Z* giufttt ni aovog npofttevaio. ?ieo tem, ko i majo namreč drugi c^^ki klubi v predsedntetvu enotneira 6c-Afce^a kluba kot svoj« zastopnike svoje načelnike, mladoćrftki kl ib ni do-bil tef*a lastontstva, marveč se je izvo-lil dr. Fiedler, ki je sicer član, ne P" predsednik mladoče^kepra Lluba.
»Slovenčrri«   napadi   na   \**\. Hrt« bar ja in »lovanski ponil ti?ci.
S. — Dunaj, 1»9. novembra. Včc-raj&nji m-sramui napad >iS!ovenca< na fRMilaiica Urfbarja jv vzbndil v Klovanskih napriMinih krojrih vscoIk* ogorčenje. Splošno no povj»raduje po piscu te^a napada, ter izraza 050rce-nje nad načinom, kako gonjo vodijo doma hlovennki klerikalci proti poel. Llribiirju. ZlaHti cefiki f>o»hinci »0 12: raža! i «vo je ogorčenje in svoj studnari ta&o fiolitiko in nad oAtudnim napo-dotn napram tako zaslužne mu bto-vanskemu politiku, kakor je ravn«", ixmlancx! Hribar.
Pomooiitev  *»81oven^keg:a   kluba«*
S. — Dunaj,    29. novembra,    V t:anaŠDJi    c>eji  >/Slovenskefra    kluha-M> bili nprejeti z vsemi    glasovi dal inatiaski po^lauci Prodan, Perić, D*i lebie in IvaniAević kor r»iani »SI >ven-ske^-a  "klubav.     l;r» M-^dnik   »Sloven skega kluba« dr. Su»teniiČ jih je v ja* iio  faiminantueui   govoru   pozdiavil.
Sej«. »Zavela južnih Slovana«.
8, — Dunaj, J0. novembra.  Da-r.t* popldne ob 4. irna -»Savez jutuilj SIovena«. m?jo, v kateri .ie bo pecal t* ijolitično »ituvacijo ter odločal o te kočih ugendah.
Interpelaciji   ponlaot-a  Spinčič«.
S. — Dunaj, 1*9. novembra, V da-našu ji seji dria\ uej?a zbora je vložil poislanei* Spinčić dve intorpeliiciji« in gicer eno ^ledt okrajuega sodnika na otoku CreKu, kjer je polegr 586:! Hr vatov Lt/£> Italijanov. Kljab temu jw uuatavljen tain okrajni »odiuk, ki n? razume niti benedice hr\Taško. VMed lega no »e prigodili ^lučaji, kateri & bili laki, da je iz njih pofelaner Spinčić konotaliral, da »c na Cresu Ijud rstvu, ki ne zna italijanskejra jezika, sploh ne deli pred M>diicern pravica — Drugo interpelacijo je vložil po slance Kpinčić v zadevi sole v Novi va*i pri Poreču, katera van iraa feko-raj popolnoniii slovensko, ozirouiB slovansko prebivulstvo, \^ndar pa \v i talijansko javno dvorazrMno »iolo, akoravno st-ar^i »koraj 100 otrok že »kozi leta in leta moledujejo za javno slovenske« uli hrvaško solo. Privatna slovenska «ola imit 105 nirn-cev, torej već, kakor pa javna itali-junbka. Navzlic temu ima le i talijanska cola pravico javnosti in L«ca iiazionalf<f ima t«m od dršav^ s«b-veneijoniran otro^ki vrtec.
n<">^ki kl ah« in volitve v enotii f^ki klub.
S. — Dunaj. 29. novembra. *ćfc-ški klub , to >• prej^nji klub, v ka tereni &*o združeni Staro- in Mladog hi, je imel danes doj»oldn*> sejo, v kateri se j*» vršila jako burna debata o vprasanjn načina, na kakrhnt»i?M jf bila izvršena volitev pnd-^ednika v enotui t-enki klub. - VeV-iriii **♦• je iz-rtkla. da smatra to izvolitcv v enol-ni češki klub za neveljavno, zla^ti ker t*o ostali interesi »Ceškejrn kluba . torej StJirt)- in Mhvdoeehov no|iolno ma iuineniarjeni.
Bolezen grofice Tolnte.
M. — VarAava, 29. novembri. Grofica TolsUi i*e nahaja v agoniji in vsak trenotek je pričakovati kata strolV. Grofica Tolsut jv si»orociln tuđi zdravniku dr. Makov *ckeiri 11, d želi biti pokojMina ob strani svojeifsi moža brez vsakih oeremonij. V »voj: omari ima grofica Tolsta zaprt kti-vert, v kateri ^ nahaja p»^sem, ki ji jo je nakloni! ob priliki njijii porok«-jrrt"»f Tolstoj. Ta knvert se ^ine otlpre-ti ^e - le tedaj, ko umre tndi prrofion TolsU.
Iidajatelj  in  odgovorni   urednik: RaMo Pusttmlem&ek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. novembra: Valentin Vrančić, vpok. paznik prisilne delav-uicp, 6*7 tle.
Dne 26. novembra: Marija Pra-hček* gostilničarka in posestnica, Bo-horičeva ulica 9. — Marija Kunčič, ]>o»> stnikova žt*ua, 70 let, Sv. Florja-r.a ulica 5. — Katarina To.nan, Aa bcbnica, 75 let, Poljan^ka centa 20.
Dne 27. novembra:    Adolf Rak. delavcev sin, 5  me«ecev,  Padeckejpi cesta 1.        Marija Tesar,    sasehoica. 86 let, KarolinMkn zemlja 9. -- Marija Sterle, iivinozdravnikova ženu, 73 let   Radeckeira cesta 11.  ~    Josip Si mončič, realčni laborant^ 60 let, O© spojka ulica 5.
Dne 28. novembra: Olga ČVino var, frostilničarjeva hii, R let, Dolenj ska cesta S.
V deialn i bolnici:
Dne 27. novembra: Marija Kut lei\ iena iel«saiik#C« deUTcsa, W W
Stopnice, balo-strade i. t. d.
Najnižje cene!
Kđor zida ali rabi cementne izdelke naj zahteva cene od
tvornice cementnih izdelkov JOS. ClhlđF
Ccvi, korita
U  U U* 2809
Najnižje cene! |i
Poslano.
31 Delije ^ospoila đr. Marko vi novi eha,
SzaszvaroK. Gospod J. Serravallo,
Trst
Zahvaljujoč se Vam najprej za -poizkusne pošiljatve Vašeg*, izvrst-nega izdelka, Vam iiaznnnim, da sem rabil že vee let z izvrstnim nspehom Se rra val lovo kina-vino 2 železom pri blodicastih, lualokrvnih in prebolelih Ijiuleh in da gra pripisujem skora.j izkljucno imovilim .krofroni. Dve butcljki sta hitro koristili neki dekliei,    ki ni imela toka.
Szasz varoš, 7. aprila   liX)9.
Dr. Markovinovieh.
Meteorologijo poročilo.
Vitin* r«tf morjea Z96-Z.            Srtduji iratai tl*I 7M*9 ■«
)5 !    *^   Slanje    ji,         .-       '
"8.: i. pop.   733 2       2 2   hrezvetr.   oblačno # I 9. zv.    739 0,      1-3     si. jug           m
29.! 7. z\.    7392 ! —0 6   sr sever !    mt-gli
t                               1                                                                              1
Srednja  včerajšnja   temperatura   \o\ fiorm. 09 . Padavina v 24 urari 0 0 mm
IZahvaOa«   393-P ^a v>c nam došle izreze tolažilnegi IP sočutja povodom prebndke izgube naše HE gubljene matere, gospe                          mm
8   Marije DrašČek   i /a mnogobrojno spremstvo nepozabne fifi pokojnice   k   večnetnu   počitku,   ka kor W* *        di za krasne cvetke in veuce, ki so ffj v -   :!i   položili   znanci   ob   krssto   rajnice,   £s| tt| izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo.   Si
': Žalojou! obitelj M'rt-JHto. |j ^.^.JiaajR,........»~.ž&are»
I        ^ahv£la,       j!
^H Za vsestransko presrčno sočutje ob Kl ^h času bolezni, smrti in pogreba naše Bg II nepozabljcne se daj v Bogu spavajoče flp P? hčerke, ozir. sestrice, svakinje in tete, Wjk U gospodične                                    H|
1 Josipne Anžičeve 1
hm zlasti za tako častno, mnogottevilno j5 &4 in tolažilno spremstvo pri pogrebu |§Ž9 R9 premile nam pokojne izrekamo vsem 131 fc|j a vsakemu posebej svojo najiskrenejšo mm J** zahvalo.                                                   ■■
****        Osobito   pa   se   ?*    zsMt jujemo RB č. g.   ž ipniku   Pavliču,   c-r   Risu  in !W
Iur. Galatiu, istoiako pcvskeu.:; društvu vjrj .Slavcu" in podružnici društva Cirild feT^ in Metoda v Štepanji vaši, dcrovalcem —Š krnsnih vencev, sploh vsem, ki so ob flB bridkcm času z nami sočuštovali in od ^H blizu ii daleč prlhiteli dragi pokojni WM izkaz-u zadnjo čast.                                Mm
Obeneni tuđi vsem prijateljem, RB znancem in sorodikom iskrena zahvala Vm za izražena soćutja.                            ■■
t      Ljubljana, 29. novembra 1910.         ^m
3935            Žalujoči ostali,   f^
llpoTSiiii
v IL  nastropsu«   Kongresni  trg
Šti 13 obsiojece \/. šter-r. -ob, m v^eh drugih pritikHn  se Odda  takoj ali za
febrnarjev termtn.                   3731
\   r.,.si r,   p • h -\ci rsvrotam, sli v pisarni dr. Oblaka, v Ljubljani,
„Hotel   Štrukell11   n,e.i   urad   uran-i.
Ki i li ii; kave
žga«e io nezgane po primerni  ceni nai
uapravi poi^kuk p/i
I.G^'klVEležcciiU^vetvrđke
tC. F. Schubert Gradec, Murplati 10-12.
Po poTzetju se posilja na vsc kraje.
^932
*'iy^)iiiwi«^»jwiiMWMWW»;<>ii»>iir^W'^y
Za slabokrvne in prebolele
je  zdravnižko   priporoćeno  čmo dal-matinsko vino           3093
5: Kuc ^s
nalbol]ie sredstvo.
4   steklemce   (5   kg)   franko   K   4-—.
Br.   Novakovič,   Ljubljana.
***m
KLAVIR
se poučuje,   3926
Sodna ulica 5 III, vrata 8.
Slamnate i štorje l
vseh vrst dobavlja          3923
F. J. ŠAŠEK  v  Plzni,
Palackeho tr. čis. 7. Mlad
trpi coiMi
^ačetoik) dobro izurjen v trgovini me-sane^a  bla^a  in v glavni  zalomi  tobaUa
šče prfmerne  službe s L Janu«
arjeiSl ISU, aku nu.gočt kjc na Ma-■ erskern, ua bi se bolj priučil nem-skemu jeziku. Gre ludi drugam in v /ačetku tudt  za.  manjšo plaćo.
Naslov pove upravnišn-o »Sloven-■-kega  Naroda«.                                    3931
I
Ušaka družina
si lahko hitro  pripravi CMMB«   'Okor u|trk 1
Ulnjnini Mii kodaiL
Kartoa s 5 kosi 20 vio. Edlito  zalogo ima   ^Bl
C. f. Scbnbert    ^ • hniiu s iitttrijitii i. kilaiijaliin binu
jraitc, jtfarplatz 10—12.
Po poiMen povietjo se posiljt u vse kraje.
Kava
surova,    samo   čistega   okusa,   brez-
hibne kikovosti; žgana, vedno sveza, izborne melanže;
gospodinjska melanža najtinejša, i /dat ii a ka\nazmes, kg po K 2'8O.
Zmleta   kava,   čisto   mleta,   kg   po
K  1-92 Mlečna kava, čistega okusa,   kg po
K 1-40
nudi brczko koreoćno         3933
I. pika volsj flaiBita kave
C F Srhubert
Castnik Kaci Scholz
Gradec, Murplatz 1O—12.
Po poštnem povietju se pošilja ni vse kraje.
J|     1          1       1                      1                                     na dom v Ljubljani:
\iinfl wkw< nrvn d-ga ~na ■ -ni     "*=
junu uunuiu unu ^"rri:111?"1.^:!«
mmmm Trsk«9  premofl, oglje, briketi i. t. d.                —■
najceneje pn tvrdki                                                    34J6
ST. O. TAUZHER,   ihuiajslui mti šU 47,       t«Ufoo it«¥. 152.
^ zini Z3 im ib umu
FRAN D0BERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
U«ta««vlJ«««   teta   ISi7.          TeletMi   *t-   «7.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnej^ih do najumetnej^h. Skladište Upet, oboknic in okenskih karnis, zaves in pre-prog. Velika iz beri pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkoSne ienitne opreme v najsolidnejSi izvršbi. Uredba 1128                      celih  hotelov in kopali«.
\y Fntn
najnovejše in najpopolnejše
sredstvo za snaženje srebra in pssrcbrenje
z zajamčeno vsebino srebra za snaženje, izbaljsanje ter posrebrenje srebrne posode, jediine priprave, skled in drugih predmetov iz aifenida. corera srebra, medi, bakra, itd.
Jfajprpclnejšs naSomsstila n galvanske posrebrenje,
ljiro za gasfjiilsistia, ^A tom\ reslavradje jtl Ka^rcdij pa vseh fculjših dragmjali. tr^ovinan z l:mm k ciateri^inii islagcm tlu. [gna steki. 70 b io 1 I
99SOLINSS   gessralso  razpećavallšče  za Avstrs-Ogrsko
DUKAJ, V.  MargaretcngUrtel  št. 142.                        3488
proslov0!?na razprodaja zgmjlišč.
V ponde!|ekf dnB 5. decembra 1910 clopoldne ob pol IO. uri
razprodajal   bode  iz   proste   roke  £. dr. Gallatia svoja obširna,   v Planini,  nje okolici in deloma v postojnskem sodnem okraju ležeča zcmljišča, obstoječa iz lepo
jhfppi!!i HOJilnv iiiiv in irRvniknv
illiuai&fiiii   ijli&Ut ,   lljlff   Hl   IlUfllUiul*
Razprodaja se bo vršila v pro rorih gosp. župana  Kovšca  v Planini. Pojasnila daje c. kr. notar Ar'on Galle v Logatcu.                              3888
C. kr. avstrijske     ^fjf    državne železnioo.
Izvleček iz voznega reda.
Ođlio« ta L|v»lt«a« Q«i- teti 7>C4 zjutra].   Osebni   vlak v   imeri:   Triti?,
Jeaericc,    Trbii,    Bcljak,    Gorica,     Trst,
Celovec. 7»2B zjutraj. Osebni vlak v tmeri: Grosaplie,
Št Janž, Rodolfovo, Straia-Topiice, Koćctjc
9*12 aopoidne.   Osebni vlak ▼ smeti' }ese-
i ,ce,   z   zvezo   na   brzovlak   v   Ce'o^^c,
Dunaj j. k., Linč, Prago, liniđ&ne. Berlin,
Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo,
Kolin. 11**o dop«ldn«, Osebni vlak ▼ tmeri: Triič,
jesemce,   Trbii,   Bcljak,   Celovec,   Gorica,
Trst. 1-»2 popoldne    Osebni viak v snen:  Gro*
sopljc, Kudolfovo, St Jani, Strala-Topace,
Kočcvje. 3»3O po po I dne* Osebni vlak v smeri: TriEič,
jesemce,     Trbii,     iJeljak,     Gorica,     Trst,
Celovec
«•35 zve6er. Osebni vlak v ifnen: Iršić, Jesemce, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wjesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vlissingen, Trbii.
7*4O zv*6er. Osebni vlak v smeri: Grosnplje Št  Jani, Kudolfovo. Koćevje,
lO'iO ponool. Useboi vlak v smeh: Jeso-mce, Beliak, Gorica, Tist.
Odbod li L|nbl|aa« (driayal kolodror).
7*28 sjutraj  Osebr   v ak: v Kamnic, 2O5 popoidn«: Meanec v Kamnik. 7*35 iveder: Mesa ec v Kammk.
oktobra    19IO,
frfhmd * Lic»l|aao ()miii9  i«lsi«lt»).
7*14. xjutr»|. Osebni vlas u Jese»t% f zvezi na brzovlak iz Berlina, Dr*H»i Pra^e, Unca, Monakovega, Solnogradi Badgastcina, Seljaka, Gorice, Trtti, Irtićt
8*52 zjutra): Osebnt vak iz KoĆevji, Ra* dulfove^a, Grosuplia, St Janža,
10*12 dopoldn«: OstDn. viak iz TrbiŽa, Jesenje v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k, Cclovca, Vlisingena, Dussetdnrfa Kolini VVietbadna, Frar.kobroda, Mona-kovega, Solnagrada, Ino mosta, BaJga steina, Beljaka.
n*2O dO(>oi«no: Osebni vlak U Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, TržiČa.
2*5O popoidn«: Oaeboi vlak tz Ko£«T:a# Stralr • Toplic, Rodolfovccra, Grosuplja, St, Janžs
417 p9co\dni Osebni vlak U Trbtta, C^ io\ca, Ue^aka, Gorice, Trsa, lesenic, Tri»Ća.
6 98 zv*č>t: Osebni vlac x jeae^ic. v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, fra»^ Unca, ^>ofca, Monakovega, Solno^raia, Badgasteina, Bcljata, Dunaja j. k.
•MG 2«ec«r:  Ose oni Tian u rteijata, Trbiia
Celovec. Trsta, Gorice, jesenic, Triica. OH>7 zve6«r:  Osebc; tu is Koćev a, Stn7e»
Toplic, RudolfoTcjra, Grosuplja.   SL Janii, 11*22 ponod!: Osebni vlak i Trt^ia, c«.a/C4
Beli a »ta,  Trsta, Gorice, iesente Prihod y Linbl|aao (driarn« iaUialo«). •*«0 zjutrai:   Mešanec    n Ki-nnm 1O*A9 oopaidet  Mt^anec iz Kammka, #>iO iv»6©r: Me^anec is ^amnica. to 3O po noći; Mešanec U Kammka 13 od
nedeljah in pTaznikiii v mesecu oktobru-
Caaa prihoda in odhoda so navedeni * trodajC evropejskem čaja.
St. 5973.                                                                                            -m)
Oglas natečaja.
V  smislu sklepa obč. zastopstva od 26. avgusta 1910 se s tem razpisuje
naiefaj za isto ta oiiega zdiavla
s sedežem v Matuljih ali blizu Matulj. Letna plača s pavšalom za konja se doloća na 3000 K, izplačljiva v mesečnih ponaprejšnjih obrokih, poleg tega bo prejemal doloeene pristojbine za zdravniške obiske, ki so z gornjo odloćbo od dosedanjih skoro podvojene.
V   okrožje   tega   zdravniškega   mesta  spadajo  davćne  občine  Matulji, Spinćid ražen vaši Brnini, Belići in Čari, Bregi, Perenići,   Pobri,  Kučeli,  Dol. in Gor Rukavac, Trinajstići, Jušići, Jurdani, Puzi, Zvoneća, Brgud, vaši Dolčić in Frlanija v Rubešovoj.
Zdravnik mora imeti domačo lekarno, brezplačno zdraviti popolnoma siromašne bolnike, dočim se mu potni stroški in zdravila žanje izdana izplačajo iz občinske blagajne, dalje mora tuđi kot zdravstveni organ voditi zdravstveno uradovanje.
Službena pogodba se z zdravnikom sklene po imenovanju in je pro-silcem na ogled pri podpisanem poglavarstvu.
Prosilci morajo svoje prošnje vložiti
do 20. decembra 1910
in opremiti jih z diplomo vsega zdravilstva, izpričevalom o dosedanjem službovanju,  o znanju hrvaškega jezika kot uradnega in o svojem  državljanstvu.
Občinsko poglavarstvo Kastav,
dne 26. novembra 1910. ________________________________________Načelnik; J«!««* s. r.
11*— ponoći: Mešanec v Kamnik  le   ob ne-deljah in praznikih v mesecu oktobru.
C. kr. državno-želeiniSko ravnateljstvo v Trsto
Največja
i im skaniska prailala
v konfekciji za dame in deklice ter izgo-tovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
:;            Primerna koristna darila!            ::
■»J4
^Angleftko skladiftfte oblek
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestnl trg stav. 5.