Izhaja dvakrat na mesec.	\c!>	^	Ljubljana, Miklošičeva c. {palača Delav.
Naročnina Četrtletno 12 dinarjev.	zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Pred revizijo socialne zakonodaje!
Po 6. januarju so delodajalci potom svojih zbornic, časopisja in na raznih občnih zborih in skupščinah dvignili obsežno in dobro organizirano kampanjo proti že obstoječi socijalni zakonodaji, češ da ne odgovarja našim razmeram, da je pre-moderna ter da preveč obremenjuje gospodarske kroge. Delodajalski krogi se pritožujejo, da so bremena za socijalno zaščito pretežka in da socijalni zakoni ovirajo razvoj in napredek gospodarstva, industrije in obrti.
Ob enem z akcijo za revizijo socijalne zakonodaje pa so isti krogi začeli z raznimi ukrepi, da izločijo delavstvo od sodelovanja pri sestavi novih zakonov, da pa istočasno reklamirajo zase pravico sodelovanja. N. pr. savez hrvaških obrtnikov je na svoji glavni skupščini postavil za revizijo socijalnih zakonov sledeče predloge:
1.	Ministrstvi za socijalno politiko ter za trgovino in industrijo naj skličeta anketo vseh zainteresiranih gospodarskih krogov, da se izjavijo o reviziji socijalnega zakonodajstva;
2.	revidirata naj se v prvi vrsti zakon o zaščiti delavcev in zakon o zavarovanju delavcev, ki prehajata v svojih določbah preko mednarodnih zahtev in obvez;
3.	izvede naj se reorganizacija administracije tega zavarovanja na ta način, da se skrči število okrožnih uradov, povečajo njihova področja in s tem zmanjšajo uprav-
111 izdatki;
4.	okrožnim uradom naj se da avtonomija in omogoči poenostavljenje poslovanja.
Slične predloge pošiljajo tudi razni drugi savezi in zbornice ter je za to nujno potrebno, da tudi delavstvo pove odločno svoje stališče, da povsod izjavi, da na kako revizijo socijalne zakonodaje v pravcu kot jo hočejo »gospodarski krogi« ne more pristati, pač pa da zahteva spopolnitev in moderniziranje sedaj že obstoječe socijalne zakonodaje ter izvedbo sankcij, da socijalna zakonodaja ne bo ostala samo na papirju, ampak da se bo povsod tudi dejansko izvajala.
Ker je vprašanje revizije socijalne zakonodaje sedaj zelo aktuelno, je potrebno, da se tudi mi železničarji zganemo. Za nas obstoje v vsej socijalni zakonodaji same izjeme. Izločeni smo iz splošnega zavarovanja, za nas ne velja zakon o zavarovanju delavcev, ne izvaja se zakon o zaščiti delavcev, ne poznamo zavarovanja zoper brezposelnost, za železnice ne veljajo določbe o inspekciji dela, ne veljajo določbe o osemurniku itd. Nas in rudarje se je skoro povsod izločilo iz vrst ostalega delavstva, nas se je vedno bolj oddvajalo in prišli smo tako daleč, da so se pojavile med železničarji cele organizacije, zlasti nacijonalne (zvezarji), katerih glavna parola je: železničarji nimamo z ostalim delavstvom nič skupnega. Proti temu zločinskemu varanju moramo zlasti v sedanjem trenutku najodločneje nastopiti ter zahtevati socijalno zakonodajo za vse delavstvo brez izje-nie in prenehati z raznimi cepitvami fer izjemnimi odredbami. — Važno •ie, da se seznanimo s položajem, kakršen je danes.
Na socijalni politiki je zainteresiranih v celi državi ca. 2 milijona ?seb. To znači, da je delavsko^ za-scitno in zavarovalno pravo življen-sko vprašanje velikega dela držav-ijanov naše države.
Naša socijalna politika odseva Predvsem iz treh zakonov: Zakona o inspekciji dela, Zakona o zavarovanju delavcev in zakona o zaščiti delavcev.
Zakon o zaščiti delavcev pomeni j deloma unifikacijo v raznih delih dr- ! žave že obstoječih zakonov in uredb, deloma pa tudi nove odredbe. Glavna določila so: Delovni čas, kateri znaša v industriji normalno 8 ur, izjemoma od 9 do 10 ur. V obrti,od 8 do 10 ur, izjemoma 12 ur. Te odredbe pa niso prišle do popolne veljave, ker ni bil izdan tozadevni pravilnik, dasi je bilo predvideno, da bo izšel tekom 6 mesecev, ko stopi zakon v j veljavo.
Tudi na železnicah je bilo vpra- j šanje delovnega časa delno urejeno le do leta 1923. Novi zakon o držav. ; prometnem osobju predvideva v čl. | 87., da se bo delovni čas uredil s po- j sebnim pravilnikom, a sedaj bo že ] 6 let preteklo in pravilnika še ni, pač ; pa je na železnicah mesto 8 urnika j zlasti v eksekutivni službi 10 do 16- | urnik.
Higijenski pogoji za delo. V smislu tega zakona bi morali biti vsi o-brati urejeni tako, da ne bi bilo ogroženo zdravje delavcev. Vsako zboljšanje v tem smislu je bilo skoraj večji del preprečeno z izgovorom na gospodarsko krizo. Obratni zaupniki. Obratni zaupniki naj bi bili zastopniki delavstva ter posredovalci med delavci in delodajalci. V ta namen bi jim morala biti zasigurana posebna zaščita. Najnovejši pravilnik ne nudi te zaščite. Svoboda delavskega združevanja. Formalno obstoja taka svoboda, dejansko pa ne. Koliko zavednih delavcev-strokov-ničarjev je že izgubilo delo samo radi tega, ker so propagirali strokovne organizacije. Posredovanje dela. Zakon je predpisal snovanje borz dela. ki naj bi organizirale tako posredovanje ter podeljevanje podpor brezposelnim. Tudi ta ustanova ni izvršena tako, da bi odgovarjala svojemu namenu. Zakon o inspekciji dela. Inspekcija dela bi morala nadzorovati, če se izvršujejo določila zakona o zaščiti delavcev. Kakor pa se na železničarje ne izvajajo določbe zakona o zaščiti delavcev, tako se seveda tudi inspekciji dela ne pripušča pravo nadzorstva nad železniškimi obrati, ampak izvaja to nadzorstvo delodajalec sam nad seboj. Zakon o zavarovanju delavcev predvideva zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode in onemoglosti. Vendar, kako se izvaja na železnicah, smo poročali že v zadnji številki.
Glavna napaka je v tem, da se je zavarovanje razkosalo. Prometna podjetja imajo svojo blagajno. _ Rudarsko zavarovanje je istotako izvedeno posebej. Poljedelske delavce se je za enkrat izvzelo od zavarovanja, izvesti bi se pa moralo do konca junija 1923. Zakon pa v tem pogledu ni proveden še do danes.
Poleg tega so bili prevaljeni vsi izdatki za lečenje delavcev na nalezljivih 'boleznih v breme zavarovanja, dočim imajo vsi ostali državljani — tudi premožni — pravico do brez- j plačnega zdravljenja.	_ ^ i
Taka je resnična slika obstoječe socijalne zakonodaje. Radi tega je skrajno nepoznanje razmer ali pa neodpustljiva površnost, ako se trdi, da je socijalna zakonodaja premo-derna in da je v preveliko breme narodnemu gospodarstvu. Dejansko je večji del na papirju in delavstvo bo moralo prestati še veliko težkih in i mogočnih bojev, da bo doseglo tako socijalno zakonodajo, ki bo odgovarjala jijegovim življenskim interesom.
Že itak razkosano socijalno zakonodajo pa se ima namen sedaj še * bolj razcepiti in ločiti grupo od gru- '
pe. Istočasno pripravlja ministrstvo socijalne politike revizijo socijalne zakonodaje, ministrstvo saobraćaja zopet popolnoma zase pripravlja u-redbo o zavarovanju železničarjev, sporedno s tem se pripravlja nov rudarski zakon in nov obrtni zakon. Proti temu cepljenju je nastopilo delavstvo že lansko leto in na kongresu delavskih zbornic se je postavila zahteva po izpopolnitvi in proti cepljenju socijalne zakonodaje.
To stališče utemeljuje Delavska zbornica v svojih zahtevah tako-le:
Vse delavsko pravo se mora iz i rudarskih in obrtnih zakonov izločiti. Mi stojimo na stališču, da se mora kodificirati vse delavsko pravo v posebnih zakonih, ne pa v rudarskem ali obrtnem zakonu. Za nas je izven diskusije, da morajo ostati zakon o zaščiti delavcev ter o inšpekcijah dela tudi v bodoče posebni zakoni in da je nasprotno potrebno, da se obdela v posebnih zakonih tudi oni del delavskega prava, ki je ostal dosedaj še v sklopu obrtnih in rudarskih zakonov.
Za to naše stališče govore že razlogi zakonodajne tehnike. Zaščita in zavarovanje delavcev morata biti v glavnem povsod jednaka: tako v mali obrti, kakor v tovarni, na železnici ali v rudniku. Ako se obravnava delavsko pravo v zakonih, ki urejujejo odnošaje posameznih pridobitnih panog, prihajamo do tega, da se morajo eni in isti členi delavskega zaščitnega zakonodavstva v več zakonih ponavljati. So pa še važnejši razlogi, ki govore za zgornje naše stališče. Inšpekcije dela, u-radi za zavarovanje delavcev, delavske zbornice, borze dela in vsi ostali organi delavske zaščite se morejo razviti v jačje socijalno-po-litične faktorje samo. če so organizirani za vse pridobitne panoge skupno. Razcepiti te organe na razne pridobitne panoge se pravi, povečati njih odvisnost od poslodavčev in njihovih organizacij. Kot primer naj navedemo samo posebno . organizacijo bratovskih skladnic. , Tajnik delavske rudarske organiza- ' cije tu že ne more biti delavski pred- j stavnik v rudarskem zavarovanju, ker je postal kot tajnik privatni nameščenec, pa čeprav je po svojem pravem poklicu rudar in je delal večji del svojega življenja v rudniku. Pravi, še zaposleni rudarji zopet nimajo časa za izvrševanje predsedniških funkcij v glavnih bratovskih skladnicah. To je za poslodavce in za rudarsko oblast zopet razlog, da v upravi bratovskih skladnic ne more biti čiste paritete.
Člani, ki prihajate na centralo, pozor!
Od 1. do 31. avgusta 1929 (cel mesec avgust) so uradne ure na centrali od 7. ure zjutraj do 14. ure popoldne. Vsakdo kdor pride na centralo v mesecu avgustu, naj pride med gornjimi urami. Ob nedeljah in praznikih pa so uradne ure od 8. ure do 11. ure. Od 1. septembra dalje pa bodo uradne ure zopet deljene dopoldne in popoldne.
Centralna uprava USŽJ.
Razcepiti delavsko zaščito na pojedine poklicne panoge, se pravi delavsko zaščito desorganizirati in podrediti vplivu poslodavčev.
Ni končno niti to vseeno, ali je precdkazano skrbstvo za delavsko zaščito posebnim državnim oblastem, ali državnim oblastem, katerim je poverjeno tudi skrbstvo za druge, prvim mnogokrat nasprotujoče interese. Ena in ista oseba ne more biti istočasno dober državni pravdnik in dober zagovornik. Tako na primer generalna direkcija za šume in rude ne bi smela biti istočasno direkcija državnih rudarskih podjetij in najvišja socijalno-zaščit-na oblast za rudarske delavce. Isto velja za generalno direkcijo državnih železnic.
Če se razcepi delavska zaščita po poklicnih panogah, bo poverjena skrb za nasprotujoče si interese enim in istimi državnim organom, skrb za ene in iste interese pa raznim državnim organom.
Bolj nego jasno je, da je taka organizacija delavske zaščite za delavstvo škodljiva.
V današnjih odločilnih dneh moramo tudi železničarji stati budno na straži, moramo vedno povdarjati. da smo za enotno socijalno zakonodajo, moramo na vsak način preprečiti poslabšanje že obstoječe in doseči zboljšanje.
Zavedati pa se moramo enega: Toliko uspehov bomo imeli, kolikor bomo imeli organizirane moči. Proti enotno organiziranim poslodavcem v raznih industrijskih zvezah, koncernih itd., kjer se ne sprašujejo po verskem, narodnem, političnem prepričanju, ko gre za njih koristi, za povečanje dobička, mora stati enotno organizirano delavstvo.
Vsi — vse! En sam — nič!
Zvezarji zopet izdali delavstvo!
Udruženje nacijonalnih železničarjev ponovno onemogočilo enoten nastop
za delavski pravilnik.
Glasom sklepov zadnje ankete je centralni sekretarijat delav. zbornic sklical končno konferenco vseh železničarskih organizacij za 27. julija 1929 v Beogradu z namenom, da se na tej konferenci izdela, enoten predlog za delavski pravilnik, ki naj se prve dni avgusta predloži ministrskemu predsedniku in saobračaj-nemu ministru kot zahteva vseh železničarjev iz cele države.
Zvezarji, ki so ves čas svojega obstoja skozi 20 let znali preprečiti vsako skupno akcijo, ki so vedno o-nemogočavali enotne nastope železničarjev, so se tudi sedaj pokazali v pravi luči in se vabilu na konferenco niso odzvali. Poslali so dopis sledeče vsebine:
Centralna uprava Udruženja Jugoslavenskih Nacionalnih Železničara i Brodara, Beograd. No. 199.	Beograd, 25. jula 1929.
Centralnom Sekretarijatu Radničkih Komora
Beograd.
U vezi Vaše predstavke Br. 1556 od 19. o. m. Udruženju je čast izvestiti Vas, da Vam ne' može pružiti kolaboraciju po pitanjima iznetim na anketi, jer se sa izves-nim principijelno ne slaže, već će kao i do sada samostalno istupati kod merodavnih po svima pitanjima koja interesuju sve grane železničke struke, a naročito za radničko pitanje, koje je po svojoj važnosti na prvom mestu.
Slobodni smo skrenuti Vam1 pažnju, da je ovo Udruženje1, glavni iniciator za donošenje Pravilnika pomoćnog osoblja u> resoru Ministarstva Saobraćaja za čije . ostvarenje radi neumorno, pa se raduje, što je i Radnička Komora preduzela korake u tom pravcu.
Predsednik: Ing. Čavadarevic s. r.
Za Sekretara: Joža Simončič s. r.

/v
t:
Torej zvezarji bodo samostojno nastopali za to, da dokažejo upravi, da so železničarji razcepljeni, da se niti za glavno delavsko vprašanje, za delavski pravilnik, ne morejo složiti ter da uprava, videč razcepljenost železničarjev, lahko izda pravilnik, kakršnega hoče.
Sleherni železniški delavec ir^ profesijonist mora obsoditi to ponovno izdajstvo zvezarjev, obrniti jim hrbet ter z vstopom v »Ujedinjeni savez železničarjev« storiti res enotno fronto železničarskega delavstva.
Konferenca je šla preko zvezarjev ter je naredila definitiven predlog delavskega pravilnika, ki bo te dni predložen vsem merodajnim mestom.
Jasen dokaz, koliko je zvezar-jem do rešitve delavskega pravilnika in koliko oni cenijo svoje lastne izjave, je dejstvo, da so obljubili na zadnji anketi pred enim mesecem, da bodo vse svoje predloge pismeno dostavili delavski zbornici, pa jih doslej še niso.
Razumemo mi to taktiko, ker težko bi jim bilo zagovarjati svoje stališče v javnosti, ker bi se morali odločiti le za eno stran in ne bi bilo več mogoče sedeti na dveh stolih. Tako pa so zvezarski organizaciji še vedno ljubši visoki gospodje iz ministrstva, generalne direkcije in
Knjige Cankarjeve družbe bodo lepše, nego so si usta-novniki ob početku mislili, kajti družba je dobila medtem originalne prispevke slovenskih pisateljev. Izšle bodo sledeče knjige: Koledar s pestro vsebino in številnimi slikami, Angela Cerkvenika socijalna povest iz slovenskega življenja, »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!«, Jacka Londona »Mož z brazgotino« v prevodu priznanega proletarskega pesnika in pisatelja Tone Seliškarja, dr. Lončarja znanstvena razprava »Kako je nastalo moderno delavsko vprašanje« in Filipa Uratnika zelo aktualna razprava »Izseljeniško gibanje in Slovenci«. Vse knjige bodo krasno opremljene. Tako bo C. D. gotovo prekosila vse druge slovenske založbe. Tako se bo delavstvo uveljavilo tudi v literaturi — na prvem mestu. Vsi mi, ki pa ne pišemo knjig, pa pridno zbirajmo člane! Sodrugi pa, ki še niste člani, pristopajte!
1CTKTO

kor pa interesi najbednejših na železnici — to je delavstva.
Jasno je vsem, ki nekoliko s svojo glavo mislijo, da se organizacija, v kateri so člani in to izvršujoči in
22 milijona dinara, očito govori, kakvi obziri prevladavaju.
Ovakvo stanje stvari sa »utjecajima« na bolesničko osiguranje državno-saobraćajnog osoblja nije
odločujoči oni, ki istočasno vrše vse ,	na ^
funkcije delodajalca, ne more resno
boriti za interese delavstva. Na delavstvu pa je, da enkrat naredi konec temu izigravanju.
Železničarji! Za delavski pravilnik gre in ne za položaje par ljudi; zato, delavci, v delavsko organiza-
direkcij, da so v članstvu zveze, ka- ! cijo!
Osiguranje državno-saobraćajnog osoblja za sluiaj bolesti i nesreća.
Iza nas je jedan period vremena, koji nam omogučuje potanje pro-sudjivanje ne samo intencija, udarenih zakonom o osiguranju radnika, već i rezultata, koje se njegovom provedbom postiglo. U mnogočem biti će, do sada postignuti rezultati, odlučnim putokazom svakome radu u budućnosti. Medju inim, dosada-nji rezultati odvojenog osiguranja državno-saobraćajnog osoblja za slučaj bolesti i nesreća sve rječitije govore, kojim pravcem treba i to osiguranje uputiti u budućnosti.
Zaista, samo naročiti financijski i politički razlozi mogli su uplivisati, da je predzadnja alineja § 6. ZOR ušla najprije u sam, ZOR, a posle toga dobila i svoju primjenu »Naredbom: o osiguranju državno-saobraćajnog osoblja za slučaj bolesti i nesreće«, donešenom 30. maja 1922, a stvarno u život provedenom od
1.	oktobra iste godine. Nu primjena te alineje nije u svem u skladu sa alinejom samom.
Izuzeće osoblja državno-saobra-ćajnih ustanova iz okvira ZOR i organizacije SUzor smjelo se je izvršiti samo tada, »ako mu Ministarstvo Saobraćaja pruža u. najmanju ruku iste pomoći, koje uživaju ostali namještenici po ovom zakonu, i ako kod odredjivanja pomoći kao i u upravi osoblje ima isti uticaj, kao šta predvidja ovaj zakon«. Da je i primjena zaista takova, jedva bi se. barem sa formalne strane, tome izuzeću moglo prigovoriti. To bi značilo imati sasma identično stanje sa SUzor. odnosno za ZOR, tek u koliko nebi manji broj osiguranika jače uplivisao na visinu odredjivanja pomoći. Samom Naredbom i na osnovu iste uslijedilim Pravilnikom, (Statutom), i samo njima, iskupljen je u izvjesnoj mjeri prvi dio uslova za samostalno bitisanje osiguranja državno-saobraćajnog osoblja, naime, da osoblje uživa »u najmanju ruku iste pomoći« predvidjene ZOR, nu onaj drugi dio uslova, da »u upravi osoblje ima isti uticaj,^ kao što predvidja ZOR«, u mnogočem je za-obidjen. Zaobidjen ne samo Naredbom i na osnovu iste uslijedilim Pravilnikom, već još više i sa stvarnom praksom.
Prije svega, utjecaj osoblja na osiguranje za nezgode, potpuno je eliminisan. To osiguranje provadja »Ministarstvo Saobraćaja po službenoj dužnosti«. Stvarno provadjaju ga oblasne željezničke Direkcije — dakle sam: poslodavac. Utjecaj osoblja na to osiguranje sveden je samo na onoliko, koliko osoblje uopće
može da utiće) ha poslodavca kao takvog i ništa više. Tu ono ni kod »odredjivanja pomoći« nikakvog utjecaja nema.
U osiguranju za bolest, koje se pokušalo prilagoditi odredbama ZOR, utjecaj osoblja sveden je isto na najmanje, te se o tome, da »u upravi osoblje ima isti uticaj, kao što predvidja« ZOR, može govoriti samo pro-forma, a stvarnost će nam pokazati sasma nešto drugo. 1 to osiguranje stvarno provode Ministarstva Saobraćaja i oblasne željezničke Direkcije sa svojim' organima: njihovi su činovnici i liječnici. Prvi su u institucije osiguranja jednostavno detaširani, a drugi su samo na budžetu osiguranja, a stvarno pak podred jeni detaširanim činovnicima — dakle samo jednom komponentu u osigurbanju — poslodavcu. Legislativnoj vlasti ui insti-ciji osiguranja za bolest zadan je prvi udarac samim njezinim sastavom: polovicu (po sistemu majorizacije) biraju osiguranici, a polovicu imenuje poslodavac. Pred njima je egzekutivna vlast — upravni aparat detaširan po poslodavcu — na koji osiguranici nikakvog upliva nemaju niti mogu imati. Ta nit su ga osiguranici postavili, niti ga plaćaju, a još manje ga mogu mijenjati ili skinuti. Sasma je logično, da kod takvog stanja stvari upliv osiguranika može biti samo minimalen, a odgovornost i osjećaj dužnosti upravnog aparata prema njima nikakav.
Najjači pak proboj u »isti uticaj« osiguranika učinjen je time, što si je Ministarstvo Saobraćaja zadržalo ne samo izvršnu, već i nadzornu vlast u Bolesničkim Fondovima osoblja. Bez njegove privole niti se može što mijenjati, niti dopunjavati. Ono je tu ne samo kao jednako zainteresirana strana i na ravnoj nozi sa osiguranicima, već nešto daleko više i veće, ono se je postavilo i iznad samoga sebe. Ako Po njemu imenovani osiguranici nešto zaklju-će, te ako po njemu detaširani upravni aparat to odobri, dakle ono samo kao poslodavac, još uvijek zaključak nije punovažan i ne može ga se provesti dok sa te iste strane ne uslijedi i naročito — nadzorno odobrenje. Nu kod tog naročitog odobrenja ili neodobrenja odlučujuću ulogu igraju daleko više naročiti fi-nansijski obziri Ministarstva Saobraćaja, kao predstavnika poslodavca, nego li obziri prema ustanovi osiguranja i osiguranicima. Jer imati osiguranje potpuno u rukama, a istovremeno dugovati mu preko
terijalna prava osiguranika. Kod »odredjivanja pomoći« njihova je uloga primiti ono što im se da. Jedan dio potpora predvidjen je u osjetno večem iznosa, nego li ih daje SUzor, nu koje fajde od toga, kad ih osiguranici ne prime. Na metode i sredstva liječenja, koja pružaju ti fondovi, već godinama izbijaju najteži prigovori — opravdani i stvarni. Za otklanjanje tih prigovora bile su birane posebne komisije, ali bez koristi. Konačno se prišlo onom naj-
ćoj mjeri posljedica u upravi minimalnog utjecaja — vrlo nepovoljne posljedice, te je isto jak uzrok, da je radna sposobnost naših željezničara podbacila. Ovo dolazi do izražaja sve više u najrazličnijim oblicima: kod istog broja osiguranika broj liječničkih pregleda raste, isto tako konstantno raste i broj za privredu nesposobnih, ta nesposobnost traje sve dulje, izdatci na Ijekove i potpore sve su veći, sanatorijske ustanove su prepune bolesnika, a brojni kandidati čekaju na mjesta. Tuberkuloza kod saobraćajnog osoblja zauzima tolike razmjere, da se za njezino pobijanje sredstva i sposobnost bolesničkih fondova uopće ne uzima u obzir, već se prišlo formiranju sasma zasebnih fondova sa zasebnim sredstvima. Po liječničkim izvještajima bilo je tuberkuloznih bolesnika:	g. 1926 19.50%, 1927
18.50%, a g. 1928 22.50%. Po izvještaju Dr. Dobrodolca, šefa sanitetskog odelenja M. S„ od bolesnih željezničara 30% je bolesnih od tuberkuloze, pa i taj postotak u stalnom je dizanju.
Sve ovo nije moglo ostati bez jakog utjecaja na državnosaobra-ćajno osoblje kao osiguranike. To stanje njegovih bolesničkih fondova nalazi sve jačeg odraza i u psihologiji njegovoj te ono sve jaće ističe svoje poglede, na koji se način stanje bolesničkih fondova može popraviti, ne da bi odgovorilo namijenjenoj svrsi, a samim tim, da bi se popravilo i njegovo zdravstveno stanje. Ta konačno, osoblje je previše
jednostavnijem: povečanju prinosa, : nntprP^PTln nrinnsima i nrednvnlinn te smanjivanju potpora. Pored sviju opterećeno prinosima i pređo vol] no
J placa, a da bi ga se konstantno odbijalo sa izgovorom, da »nema raspoloživih sredstava«.
napora, osiguranici to nisu mogli spriječiti.
Za zdravstveno stanje državno-saobraćajnog osoblja . predstavlja ovakvo stanje njegovih bolesničkih fondova — a koje stanje je u najve-
Zahtjevi, koje osoblje ističe za popravak stanja u bolesničkim fondovima, donjeti su u prošlome broju.
Delavsko strokovno gibanje.
Pravkar je objavila amsterdamska strokovna internacijonala statistične podatke o mednarodnem strokovnem gibanju. Iz njih je razvidno, da je v zadnjih štirih letih beležiti prav lepe uspehe ne samo na številu članov, nego tudi na moči, pa čeprav so zadnja leta gospodarskega razvoja — pospešila konsolidacijo kapitalizma in »normalizacijo« meščan-sko-političnih razmer.
Da nam bo lažje razumljivo, bomo s številčnim pogledom pokazali na razvoj delavskega strokovnega gibanja.
Leto 1922, Število strokovno organiziranih v 32 deželah: 46,273.132. Od tega števila je pripadalo 22 milijonov 411.826 članov amsterdamski internacijonali, 7,069.000 članov rdeči moskovski internacijonali, 3 mili}. 759.106 verskim organizacijam, 1 milijon 254.217 sindikallstičnim organizacijam in 11,778.983 različnim drugim strokovnim organizacijam'.
Leto 1923. Število strokovno organiziranih v 39 deželah: 40,928.610 članov. Od tega 18,574.330 amsterdamske smeri, 5,358.064 moskovske, 3,025.525 verskih smeri, 825.758 članov sindikalističnih organizacij in 13,144.933 različnih strdk. organizacij.
Leto 1924. Število strokovno organiziranih v 44 deželah: 36,475.320 članov. Od teh 16,490.121 članov amsterdamske intemacijonale, 5,245.889 moskovske, 2,354.583 verskih strokovnih organizacij, 404.700 članov sindikalističnih organizacij in 11 milijonov 980.027 članov različnih dru- : gih smeri.
Leto 1925. Število strokovno organiziranih v 46 deželah 36,062.711 članov. Od tega števila odpade 17 milijonov 702.431 članov na amsterdamsko int er naci jonal o, 7,333.845 na moskovsko, 2,112.109 na verske strokovne organizacije, 471.439 na sindikalne organizacije in 8,442.887 članov na različne ostale smeri.
Leto 1928, Število strokovno organiziranih članov 46,187.060 v 62 deželah. Od teh 19,377.448 amsterdamske smeri, 13,670.462 moskovske smeri, 2,149.069 verskih organi-
zacij, 285.500 sindikalnih in 10,704381 različnih organizacij ostalih smeri-
Te številke povedo vse. Kažejo na moč strokovno organiziranega proletarijata.
Leto 1922 je nekak mejnik v povojnem strokovnem gibanju. Delavski razred je po vojni silno narastel in v letu 1922 dosegel svoj višek. V tem letu je za strokovno gibanje nastal občuten udarec. Pohod in za-vzem oblasti po italijanskem fašizmu.
Za tem je beležiti krizo, ki je trajala nad dve leti. Delovni trg se je delno zmanjšal, razmere na trgu so se prav tako poslabšale. Buržuazija je v teh letih v politiki prodrla s svojimi nazori. Zgubile so tudi krščanske strokovne organizacije.
Leto 1924 je zaustavilo padec. Od tedaj gre naprej in amsterdamska in-ternacijonala ni več organizacija samo parih milijonov, ni več organizacija strokovno organiziranega evropskega proletarijata, nego mednarodna svetska delavska strokovna intema-cijonala, ki zbira pod svojim praporom delavce in nameščence iz 62 dežel! Je to organizacija 20 milijonov.
Nekako isto razvojno stopnjo je zaznamovala v teh letih tudi mos-kovska strokovna internacijonala. Od leta 1922 iz 7 milijonov padec na 5 milijonov in zatem dvig na 13 in pol milijonov članov. Njeno delovanje se omejuje, kar je pravzaprav samoob-sebi umevno — Is na Rusijo, Komunistične strokovne organizacije so v večini držav prepovedane.
Toda kljub 20 milijonom, je še vedno milijone ljudi, ki niso strokovno organizirani, ali ki celo stoje v takih strokovnih organizacijah, ki pravemu razrednemu stališču naših strokovnih organizacij nasprotni. Seveda ti delavci in nameščenci malo ali skoro nič ne pomenijo, kajti sila strokovno organiziranega, razredno zavednega proletarijata, je veliko več, kot pa »samostojne in neodvisne«’ strokovne organizacije fašizma ali klerikalizma, ki predstavljajo m cckljo v delavskem pokretu vseh narodov.
fferi s Pe r s i I-om
in ravnaj pravilno!
}e iiccp 2cb enostavno, toda vama:
Raztopi Persil o mrzli vodi.
Napravljeno raztopino vli/ v kotel napolnjen z mrzlo vodo.
Perilo rahlo vlagaj in pus'i. da počasi zavre, 'i* ure kuhati zadostuje.
Potem dobro izperi najprej v topli in zatem v mrzli vodi.
Pcskusite take ! Videli bodete: Persi! ispdnjuje, kar cbljubuje!
Strokovni vestnik.
Ureditev delovnega {asa.
V predzadnji številki smo prinesli članek o delovnem času, ki je sedaj v veljavi na naših železnicah. Razvidno je, da delovni čas sploh ni urejen ter se že v območju ene direkcije najrazličnejše izvaja. Zakon o državnem prometnem osobju iz leta 1923 predvideva poseben pravilnik o ureditvi delovnega časa. iVendar se doslej še ni našlo časa, da bi se to aktuelno vprašanje definitivno rešilo, ampak se je pustilo odprto ter se je delovni čas ravnal po odobrenih kreditih, potrebi službe in nujnosti dela. Zadnji čas je, da se ureditvi delovnega časa posveti potrebna pažnja in to je zlasti važno pri nas, ko se v turnusih izrablja do 30% nenastavljenega osebja, plačanega mesečno le za 240 tur, uporablja pa se ga za brezplačno do 360 ur in mora tako to osobje vršiti brezplačno do 120 ur mesečno odgovorno službo, mesto da bi za teh 120 ur dobilo čezurno plačo.
Na strokovnih konferencah bomo obravnavali vprašanje delovnega časa. Da bomo zamogli narediti res pravilne zaključke, objavljamo danes osnutek našega predloga, da ga lahko v vseh podružnicah predelate in pravočasno stavite vaše zahteve.
Predlog za ureditev delovnega časa in turnusov.
A.	Delovni čas za delavce in pro-fesijoniste v delavnicah, kurilnicah in progovnih sekcijah. Velja čisti 8 urni delavnik z nedeljskim odpo-čitkom. Čezurno delo, ki se sme u-vesti le v slučaju potrebe, nezgode itd., ne sme presegati dve uri dnevno, se plača s 50%, ob nedeljah in praznikih je vsako delo smatrati za čezurno in plačati s 100%.
Za slučaj dela v turnusu se sme uvesti turnus 12/24 z 2 prostima dnevoma mesečno.
B.	Delovni čas za delavce na postajah in skladiščno osobje sploh. Za to velja 8 urni delovni čas dnevno. Pri dnevnem turnusu imajo pravico do plače vse dni v mesecu z dvema prostima nedeljama, ostale nedelje in praznike pa delajo le 4 ure. Čezurno delo pripada kot pri skupini A.
Pri vpeljavi drugačnega turnus-dela sme znašati mesečni delovni čas 224 ur — turnus 12/24 + 2 prosta dneva. Delo čez 224 ur se plača kot čezurno. Na postajah' z malim prometom in brez nočnega prometa sme znašati delovni čas mesečno do 280 ur. Preko tega časa se plača čezurno delo.
C.	Delovni čas strojnega in vla-kospremnega osobja. Turnusi se sestavljajo s sodelovanjem osobja na bazi 30% službe, 20% počitka izven domicila in 50% počitka doma. V službo se vračuna po eno uro priprave in posprave doma in v izven-domicilni postaji ter po 5 ur mesečno za šolanje. Službena tura naj ne presega 10 ur, le v izjemnih slučajih in sporazumno z osobjem sme doseči 14 ur. Za strojevodje in kurjače naj neprekinjena služba navadno ne presega 8 ur. Turnus je sestaviti tako, da predvideva 4 krat mesečno po 36 ur počitka doma. Za prisostvovanje pri pranju kotla se računa strojevodju 6 ur, kurjačem pa za čiščenje mehanizma po 6 ur v turnus.
, D. Postajno osobje (prometniki, brzojavci, premikalno - kretniško o-sobje, vozopisci, lampisti itd.). Za vse to osobje velja 8 urni delavnik, to je turnus 12/24 z dvema prostima dnevoma.
Na postajah, kjer ni nočnega prometa in traja nočni počitek od 20. do 6. ure, se sme uvesti dnevni turnus s 4 prostimi dnevi.
E. Progovno osobje. Za progovne čuvaje in obhodnike velja turnus 12/24, na progah brez nočnega prometa pa turnus 24/24 s 4 prostimi dnevi. Progovni pazniki in mojstri imajo dnevno 8 ur dela s počitkom ob nedeljah in praznikih. Za inspekcijsko delo ob nedeljah in praznikih (vsako drugo) pristoja polovična dnevnica.
F- Delo v pisarnah. Za vse pisar-msko osobje na direkcijah, kurilnicah, delavnicah, sekcijah, skladiščih
in postajah velja 7 urni delovni čas z najmanj vsako drugo nedeljo in praznik prosto.
Iz bolniške blagajne.
(Velja za ljubljansko direkcijo.)
Izplačilo babične pomoči po 225 Din.
Doslej je bilo vedno polno pritožb (Novo mesto. Krško itd.), da uslužbenci, ki so v staležu iste službene jedinice, dobe izplačano različno babično pomoč in sicer eni po 225 Din, drugi, ki stanujejo par korakov izven mesta ter imajo isto babico, pa le po 150 Din.
Da se izenači vse v pravicah pri bolniški blagajni, je upravni odbor na predlog s. Smazeka (po dobljenih informacijah pri OUZD) sklenil, odslej izplačevati vsem babiško pomoč po 225 Din. Radovedni smo, ali bo centralni upravni odbor ta sklep potrdil?
Povračilo stroškov za zdravljenje v toplicah.
Ker je lansko leto ostalo nekaj kredita za zdravljenje v toplicah, so naši sodrugi v upravnem odboru bolniške blagajne predlagali, da se ta denar uporabi za to, da se vsaj delno povrne stroške onim, ki so se zdravili v toplicah v času od 1. IV. 1928 do 1. IV. 1929. Na zadnji seji je bil na predlog s. Terškana sprejet sklep, da se vsem, ki so bili lansko leto v toplicah (železničarji, njih žene ali otroci), za vsak dan zdravljenja v toplicah plača še prispevek po 15 Din za hrano.
Kdaj se bodo delavcem izplačevale diference!
Naš savez vodi sedaj že tretji mesec intervencije za izplačilo diferenc delavstvu. Najprvo se je povsod našo zahtevo odbijalo z motivacijo, da delavci nimajo nič za dobiti. Kasneje, ko smo predložili zahtevo za izplačilo diferenc potom predsednikov delavskih zaupnikov, potom vseh naših podružnic v državi in nazadnje na anketi v Beogradu, se je položaj spremenil v prilog delavstvu ter so nekatere službene jedinice že dobile poziv, da pošljejo poročilo, zakaj se je prevedba delavcev tako zavlekla in koliko bi znašala diferenca.
Da našo akcijo za diference podpremo, smo 27. julija potom posebne deputacije v ministrstvu saobraćaja predložili sledečo predstavko:
Ministrstvu Saobraćaja, Beograd.
Podpisanem savezu čast je obratiti se do naslova molbom, da se odredi isplata dugujuće diferencije željezničkim radnicima i zanatlijama za vrijeme od 1. septembra 1923. god. do dneva prevodjenja na sat-nine prema naredjenju Mnistarstva Saobraćaja broj 72-1923 i odluke G. D. broj 7355-23. '
Prema citiranoj odluci moralb bi se sve radnike prevesti na nove plate sa 1. septembrom 1923. g. Prevodjenje pak se je izvršilo kasnije i to postepeno najprije u radionicama, za tim u ložionicama, sekcijama za održavanje pruga i najkasnije na stani-
cama. Isto tako najprije se je prevelo radnike na prugama drž. željeznice, a puno kasnije na prugama bivše južne željeznice. Tako su bili radnici na stanicama bivše južne željeznice prevedeni tek s 25. avgustom 1924, to jest jednu godinu posle obnarodo-vanja ministarskog rešenja. Svi ti južno željeznički radnici imadu već po riješenju g. ministra saobraćaja V. Jankoviča Pov. br. 3 iz god. 1923 pravo na sve prinadležno-sti, koje će imati i državni željezničari.
Ko se je zaključio monopolski zajam, su svi radnici pričekovali, jer je njihov materijalni položaj vrlo loš te ima hiljade radnika, kojih mjesečne prinadležnosti ne dostignu 800 dinara, da će oni u prvome redu dobiti isplaćene diferencije. Medjutim isplatile su se diferencije svom regulisanom osoblju, dok radnici do danas još nisu dobili ovih zaostataka.
Radnički povjerenici birani na osnovu zakona o zaštiti radnika obratili su se početkom juna 1929 iz sviju oblasnih direkcija do ministarstva saobraćaja sa molbom, da se i radnicima izadje1 u susret te isplati diferencija, a do danas nisu još dobili nikakvog odgovora. U prilogu prilažemo jedan prepis rešenja generalne direkcije i ministarsva saobraćaja o izmeni čl. 7 privremenog pravilnika te molimo, da se odredi dostatan kredit iz monopolskog zajma ili kakav vanredni kredit za isplatu diferencije radničkom osoblju drž. saobraćajnih ustanova.
Ponovno povdarjamo, da imajo delavci pravico do diference in da je dolžnost saobraćajne ustanove, da te diference izplača enako kot je izplačala diference nastavljencem.
Proti redukcijam progovnega delavstva.
(Iz Dalmacije in Hrvaške že prihajajo poročila. da se pošilja ponekod delavce, zlasti profesijoniste, na brezplačne dopuste.)
Igra, ki se ponavlja že par let, se uvaja letošnje leto zopet na novo. Vsled pomanjkanja kreditov se je v letih 1926, 1927 in 1928 izvajala obsežna redukcija progovnega delavstva, ki se ga je zlasti po Dalmaciji in Hrvaški pošiljalo na brezplačne dopuste po 15 in več dni mesečno.
Vse intervencije in predstavke niso imele uspeha; ni bilo mogoče prepričati pred leti razne gospode v ministrstvu, da se s temi redukcijami nič ne prištedi, ampak da se faktično se podvoji izdatke, ker se zanemarja popravljanje proge in vrše le najnujnejša dela, ostala proga pa v tem času propada ter nastanejo čez par mesecev tako velika in potrebna popravila, da se potroši dosti več na materijalnih izdatkih in na pogodbenih delavcih, kot pa se je prištedilo z brezplačnim dopustom.
Nujno potrebno je, da merodajni faktorji v ministrstvu saobraćaja sedaj zavzamejo drugo taktiko in ne slede napakam predhodnikov. Tudi
progovno delavstvo se mora smatrati za stalno z enakimi pravicami, kot ostali delavci in profesijonisti v kurilnicah in delavnicah. Delavec že danes, pri celomesečnem delu, ne zasluži več kot 800 Din mesečno in s tem mora živeti večkrat številno družino. Če se mu prejemke reducira za polovico, na 400 Din, se s tem obsoja na lakoto in bedo žene, nedolžne, mladoletne otroke. Povdarjamo, da na progi ni pomanjkanja dela, ampak1 je nujnega dela toliko, da bi bilo potreba sprejeti še nove delavce, da bi se izvršilo vse, kar zahteva varnost prometa. Prva dolžnost uprave je, da ukrene vse, da preskrbi čim varnejši in točnejši promet. Zato se mora letos prenehati s prakso, ki je zadnja leta prišla že v navado ter se mora ukiniti brezplačne dopuste progovnega delavstva.
Progi od Save do Zidanega mosta se že od leta 1922 dalje ne posveča potrebna pažnja. Kdor se pelje ob progi in gleda obrambne in podporne zidove, bo našel številke-letnice, najrazličnejše so, le večje od 1922 ni nobene. Južna železnica je tej progi, ki je izredne važnosti, posvečala tudi izredno pažnjo, po letu 1922 pa so dela tu zaspala, kar more imeti enkrat nepregledne u-sodne posledice. Ni zadosti, da se je upeljalo tako zvano »pobočno stražo«, ki mora paziti stalno na progi, kje se trgajo skale in da pravočasno ustavi vlak, če leži skala na progi. Ni zadosti, da se pošlje nato progovnega paznika v hribe, ugotoviti kraj, kjer se je skala utrgal^. Nekaj časa gre tako in so res manjši stroški, če hodi en mož po progi. Kaj pa bo tedaj, če ta mož ne bo mogel preprečiti nezgode, če se bo skalovje vdrlo na vlak? Kdo bo odgovoren za milijonske škode?
In v Dalmaciji? Proga do Splita (iz Knina) tudi še marsikaj potrebuje. V Bosni je položaj zlasti na progi iz Sarajeva do Dubrovnika enak!
Ne bomo navajali drugih primerov, saj so posameznim direkcijam dobro poznani. Iz vseh primerov sledi le eno: Progovnih delavcev na železnici ni preveč, dela ne primanjkuje, ampak preostaja celo nujno delo. Varnost prometa in narodno gospodarstvo zahteva, da se na progah izvrše vsa potrebna dela. Zato se mora prenehati s pošiljanjem progovnega delavstva na brezplačen dopust in ga stalno zaposliti. To zahtevajo interesi železniške ustanove same!
Kaj je s „Podpornim društvom železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru
Najvažnejša socijalna ustanova železničarjev, ki so si jo že leta 1894. sami ustanovili, je gotovo Podporno društvo železničarjev in uslužbencev v Mariboru, katero deluje že 35 let v dobrobit svojih članov in je imelo do meseca maja okrog 13.000 članov in nad 3 milijone premoženja, od katerega je en del naložen v kras-
ne, skoraj nove stanovanjske hiše v Mariboru, 1,700.000 Din pa je naloženega pri varnih denarnih zavodih.
Razpust.
Dne 12. majnika t. 1. bi se moral vršiti redni občni zbor društva, na katerem bi polagali funkcijonarji račune o delova-
noti društva v zadnjih treh letih in bi se volili nov odbor za nadailjno triletno funkcijsko idobo. Delegati so se že v soboto, dne 11. majnika, pripeljali z vseh strani države v Maribor na občni zbor društva. Kakor znano, pa je bil dotedanji predsednik društva Franc Fišer v soboto zvečer nenadoma poklican na policijski komisariijat, kjer mu je bilo sporočeno, da je veliki župan mariborske oblasti društvo razpustil in ime-noval poseben upravni odbor, ki naj do na-daljnaga vodi društvene posle. V ta upravni odbor, ki bi naj deloval pod nadzor-stvom policijskega komisarijata, so bili imenovani: Franc Fišer, Ivan Wurzinger od ■Prometne zveze, ki je tudi predsednik tega upravnega odbora in Leopold Zavadlav od Zveze.
Pritožba proti razpustu.
Velika župan je društvo razpustil na podlagi društvenega zakona iz leta 1867, o katerem pa je naše najvišje sodišče, Stol sedmorice odd. B v Zagrebu, izreklo, da ni več veljaven. Podporno društvo pa se je vseeno držalo zakona, po katerem je veliki župan društvo razpustil in svojih pravil, ki jih je isti veliki župan že dve leti poprej potrdil, posebno tudi spremembo v § 27 pravil, ki določa, da vodi društvo v slučaju oblastnega razpusta predsednik in tro-čiamski odbor, ki ga izvoli zadnji odbor.
Razpustitveni odlok velikega župana je obenem določal v smislu društvenega zakona, da se lahko društvo pritoži proti razpustu v 60. dneh na notranjega ministra. Zato se je vršila kmalu po razpustu odbo-rova seja, na kateri je celokupni odbor soglasno sklenil, da se vloži zoper razpust pritožba na ministrstvo notranjih del in pooblastil z vložitvijo te pritožbe odvetnika dr. Reismana.
Novo vodstvo društva.
Na isti seji je odbor društva tudi sklepal glede določila § 27 društvenih pravil o novem vodstvu društva za slučaj končno-veljavnega razpusta. Odbor je v smislu § 27 društvenih pravil, odobrenih šele 12. decembra 1927 od istega velikega župana dr. Schaubacha, izvolil poleg predsednika Franca Fišerja še sledeči tročlanski odbor za upravo društvene imovine:	Gradišnik
Avgusta, Majer Ivana in Pšeničnik Antona, vsi člani društva v Mariboru. Ta odbor mora v smislu društvenih pravil v slučaju veljavnega — od ministra potrjenega — razpusta društva upravljati društveno imovino in isto izročiti novemu društvu, ki se bo tekom 5 let ustanovilo z enakim namenom.
Napadi in popravki v časopisih.
Iz krogov, ki so velikemu županu denuncirali odbor društva z izmišljenimi in
neresničnimi očitki ter povzročili razpust, so kmalu potem začeli prihajati v časopise novi neresnični napadi na delovanje društvenega odbora. Društveno predsedstvo je radi tega poslalo v časopise, n. pr, v dnevnik »Jutro« stvame popravke s podpisi podpredsednika in tajnika društva.
Kazensko preganjanje odbornikov.
Kmalu nato pa so bili odborniki društva eden za drugim klicani na policijo in pozneje pred preiskovalnega sodnika, češ, da so zagrešili pregrešek § 297 k. z. in zakona o zaščiti države s tem, da so imeli še po razpustu odborovo sejo, tam izvolili odbor v smislu § 27 društvenih pravil' poslali v »Jutro« v imenu društva popravek ter s tem tajno nadaljevali z delovanjem razpuščenega društva. Ovadbo je napravil policijski ikomisarijat, kojega vodja, policijski nadsvetnik Kerševan, je odbornike posebno intenzivno izpraševal tudi o tem, kaj je delal pri omenjeni seji odvetnik dr. Reis-man. Odborniki so pred policijo kot pred preiskovalnim sodnikom ugotavljali, da niso zagrešili prav nič kaznjivega, ampak se poslužili le pravice, ki jim jo je naložil sam veliki župan v razpustitvenem odloku. Sejo so morali imeti, če so hoteli sklepati o pritožbi, ki jo pripušča sam odlok velikega župana. PrijaviH pa seje niso, ker tudi nobeno drugo društvo v Mariboru ne prijavlja odborovih sej in je sam policijski svetnik Karol Pestevšek na posebno vprašanje par dni poprej društvenemu zastopniku dr. Reismanu izjavil, da odborovih sej ni treba prijavljati. Odbor po § 27 društvenih pravil so morali izvoliti, ker so vezani na društvena pravila in niso mogli domnevati, da bi veliki župan odobril kakšna pravila, ki bi ne bila v skladu z društvenim zakonom. S tem, da so imeli sejo za sklepanje o pritožbi in izvoKtev upravnega odbora ter poslali popravek, sploh niso nadaljevali z delovanjem društva, čeprav bi bili v to upravičeni, ker delovanje ni bilo siistirano in ima v tem slučaju celo pritožba odložilno moč, kakor to izrecno izvaja društveni referent velikega župana ljubljanskega, dr. Andrejka, v svoji knjigi »Društveno pravo« v Sloveniji, kateri komentar si je še nedavno osvajalo tudi mariborsko pravdništvo.
Vsled ponovnih ovadb policijskega komisarijata se je preiskava vodila izčrpno do 11. julija, ko je bila končno popolnoma u-stavljena, ker ni bilo nikakega povoda za nadaljno ipreganjanje. Preiskava se je vodila proti osmim odbornikom društva.
Progon ustavljen — revizija društva.
Šele po razpustu društva je veliki župan uvedel tudi revizijo društvenega po-
slovanja in je nastavil v to svrbo sodno zapriseženega revizorja g. Janko Trošta z mesečnim honorarjem 5000 Din, kd se plačuje iz društvene blagajne. Revizor je imel seve težko delo, ker je moral za več let nazaj preiskati vse blagajniške pologe večmilijonskega društvenega obrata. Društvenemu odboru je bila ta preiskava seve dobrodošla, ker se je prav dobro zavedal svojega poštenega poslovanja. Dne 10. julija, ko je potekel rok za vložitev pritožbe, je sodni revizor predložil velikemu županu prvo poročilo revizije, ki pa bo trajala še naprej kaka dva meseca. Sovražniki društva in sedanjega odbora so raznašali po mestu že mesece kanibalske vesti o ogromnih primanjkljajih, ' o podporah železničarski godbi, in tudi pisali so o tem. Vsi obrekovalci bodo za to še tudi dajali odgovor pred sodiščem. Doslej odbor namenoma ni ničesar ukrenil proti obrekovalcem, ker je hotel čakati poročila sodnega zapriseženega revizorja. Kakor izvemo, pa sodni revizor kljub intenzivni preiskavi, ki jo je izvedel do leta 1924 nazaj, ko je bil promet največji, ni našel niti najmanjše stvari, ki bi bila kažnjiva ali upravičila gorostasne govorice, s katerimi so neodgovorni elementi med železničarji kradli čast požrtvovalnim odbornikom.
Pritožba notranjemu ministru.
Točno 60. dan po razpustu je odvetnik dr. Reisman vložil proti razpustu društva na notranjega ministra obširno utemeljeno pritožbo, a ljubljanski odvetnik dr. Jelenc pa še posebno pritežbo imenom ljubljanskih članov društva. O razlogih teh pritožb bomo še govorili. Za danes naj omenimo le toliko, da je 'dr. Reisman v pritožbi s številkami dokazal naravnost
ogromen napredek društva
tekom zadnje triletne dolbe, ko je vodil društvo sedanji odbor. Število članstva je poskočilo za 3536 novih člamav, premoženje pa narastlo za 3 milijone, kar je pač najlepše zadoščenje skrbnemu in previdnemu odboru.
Prepiri v upravnem odboru velikega župana.
Pravo senzacijo pa so zbudile zadnji čas vesti, da je nastal v upravnem 'odboru, ki ga je postavil veliki župan, izredno oster spor med g. Ivanom Wurzingerjem in Leopoldom Zavadlavom. G. Wurzinger je pripravljal pravila za novo društvo, ki bi naj prevzelo dedsčino razpuščenega, g. Zavadlav pa druga pravila s svoje strani. Ko je g. Wurzinger sklical sestanek železničarjev, da bi se posvetovali o teh pravilih, je
še isti dan izdalo vodstvo »Zvezaliev« protiproglaa v »Mariborskem Večerniku«, da se njegovi somišljeniki ne smejo udeležiti tistega sestanka. G. Wurzinger je krepko odgovoril v »Slovencu« in nato zopet mariborska podružnica ZJNŽ v »Večenni-ku«. Očitki so leteli sem in tja. Kakor se pač vedno godi med najboljšimi sorodniki, kadar je treba deliti — dedščino. Mislimo pa, da se gospodje trgajo za
medvedovo kožo.
Kako deluje upravni odbor vel. župana?
Med drugim sta smatrala člana upravnega odbora, g. Wurzinger in g. Zavadlav, za umestno, da se takoj dvigne v »Hranilnem in posojilnem društvu delavcev v Mariboru« naložen denar, in prenese drugam in res so kmalu dvignili iz tega delavskega Hranilnega društva okrog 179.000 dinarjev ter s tem1 prizadjali delavskemu denarnemu zavodu, ki je že tolikim in tolikim železničarjem in drugim delavcem brez razlike prepričanja pomagal v stiski in težavah, veliko škodo. To sl je treba dobro zapomniti.
Nadalje sta ista gospoda zvišala najemnino v hišah na Ruški cesti vsem najemnikom za povprečno 30 in več odstotkov. najemniku gostilne pa tako visoko, da je isti takoj odpovedal najemno pogodbo. V obeh hišah stanujejo seve sami revni sloji in radi tega prejšnji odbor društva najemnin ni zvišal. Nadalje je smatral odbornik g. Zavadlav za umestno, da se takoj nabavi za društvo nov pisalni stroj, predsednik upravnega odbora g. Wurzinger pa je zopet smatral, da stroj društvu ni potreben in je g. Zavadlavu prepovedal na njem pisati, češ da bo stroj vrnil.
Kaj bo sedaj?
Ako ibi bilo društvo res razpuščeno tudi ,po notranjem ministru, nastane toliko pravnih konfliktov, da bi sledila ogromna zmeda glede društvenega premoženja. Prepričani smo pa, da bo upravna oblast na podlagi uradne revizije dala preganjanemu odboru zadoščenje, društvo vzpostavila, da po eventuekd remeduri kakih malenkostnih tehničnih nerednosii zopet energično nadaljuje to eminentno socijalno delo v korist tisočev železničarjev, ki so baš sedanjemu odboru izkazali tako krasno zaupanje, da je njih število članov narastlo na 13.000. Čimipreje se to zgodi, tembolje bo za društvo in za težko prihranjeni, od ust pri-trgani železničarski denar.
Vijesti sekretarijata IZagreb—Sarajevo—Beograd.
Zborovi i sastanci.
Veliki zbor u Zagrebu gl. kol.
U nedelju dne 21. jula održavan je bio u Zagrebu, u velikoj sali Radničke Komore, vanredno posjećen zbor željezničara, članova i simpatizera našeg Saveza, kojem, su drugovi delegati, koji su prisusstvovali anketi u Beogradu, podnieli svoj izvještaj. Koliko se zboru polagalo važnosti, a time i samoj anketi, najbolji je dokaz Ijepa posjeta zbora, za koji inače, osim objavljivanja letakom, nije činjena nikakva agitacija,
Sa zborom je rukovodio drug Korene, predsjednik Oblasnog Odbora u Zagrebu. Konstatovao je legalnost zbora, te pozdravivši sakupljene i nado^le predstavnike štampe, dao riječ drugu Pongračiću, koji je najprije u kratkim potezima pojasnio smisao, važnost i cilj održane ankete, a potom opširno izvje-stio o njezinom radu i zaključcima. Stvarnim i poučnim podatcima dokazao je štetnost i pogrešnost, koja proizlazi otuda, što se položaj saobraćajnog osoblja, a naročito radničkog, ne uredjuje na jednoj zadovoljavajućoj osnovici. Od toga, što željezničari strepe za svoju svagdanju sudbinu, najviše trpi i željeznica sama, jer se nesigurnost u željezničarskoj egzistenciji i stradanje mora štetno odazvati kao na samu saobraćajnu službu, isto tako i na samu željezničku imovinu, sa kojom svi željezničari razpolažu. Ako će željezničari biti za svoju egzistenciju obezbijedjeni, oni će istovremeno. i bez naročitih mjera »reda i discipline« imati i dovoljno osjećaja dužnosti i odgovornosti, pa će u imovini i gospodarstvu željeznice gledati svoju imovinu i svoje gospodarstvo. Naprotiv, kod neobezbjedjene egzistencije, njihovo kretanje i može da bude u skladu sa postojećim, propisima ali nije uvijek korisno niti efikasno. Služba i imovina tada trpe. Otkloniti se pak sve to ne-može samo raznim propisima, već je potreban i pun trbuh i sigurna sutrašnjica. Bez toga nema potpune predanosti radu, pa otuda jednako
interes željeznice i željezničara, da se pitanje egzistencije željezničara jednom definitivno i povoljno riješi.
Da se takva shvatanja prodube i na mjerodavnim mjestima i da se. konačno, za stvar zainteresira i željezničare u Beogradu i u Srbiji, te da se pridobije i javnost, to je bio smisao ankete u Beogradu i on je potpuno postignut. Oko 100 delegata željezničara iz svih dijelova države reklo je kakav Pravilnik žele, rekli su kakvo treba daje pravno uredienje njihovog položaja, rekli su da traže striktno provadjanje 8-satnog radnog dana i bolje osiguranje za bolest i nesreće, javnost je sve to čula i dala tome svoj komentar, koji je za nas povoljan, a valjda će to uticati i na one, koji su mjerodavni, da kažu konačnu riječ: Ministarstvo Saobraćaja i oblasne Direkcije.
U dalnjim razlaganjima drug Pongračić detaljno je izvjestio o samome radu ankete. Iz'njeo je sve važnije predloge, koji su na anketi iznešeni i usvojeni. Svi ti predloži biti će štampani u knjigu i sa jednom popratnom predstavkom podne-šeni kr. Vladi, Ministru Saobraćaja i Direkcijama do znanja. Koliko će sa strane njihove biti i volje, da se našim predlozima posveti pažnja i da ih se usvoji, to nam je tek vidjeti. Nu kao svagdje, tako i ovdje, odnos snaga je najsigurnije mjerilo za sve ono, što će biti uvaženo. Tu odlučuju stvarne snage, a ne sentimentalni osjećaji. Naši predloži biti će u toliko više i bolje uvaženi, u koliko više budemo se medju željezničarima, u javnosti i na mjerodavnim mjestima za to uvaženje založili. Korisno zalaganje može se izvršiti samo pomoću jedinstvene i čvrste organizacije. Stim moramo biti na čisto, jer inače možemo doživjeti razočaranja. Na radu jedini je aktivan naš Savez, pa treba jedini taj Savez poduprijeti i ojačati. Sa močnim Savezom postići ćemo i moćne uspjehe.
Sa bučnim odobravanjem zbor je popratio zaključne riječi govornika. Budući se iz sredine učesnika nitko nije javljao za riječ, drug Ko-
rene zaključio j? zbor sa apelom svima, da pomognu Savez u njegovome radu i to tako, da mu pristupe u članstvo i da saradjuju na svima pitanjima, koja su za naš život važna. Brojni učesnici razišli su se u miru i redu, kao što i dolikuje onima, koji znadu svoj cilj.
Zagreb — kol. Sava.
U utorak dne 9. jula održali smo na kol. Sava vanredno posjećenu skupštinu. Već davno nisu drugovi ovako brojno pokazali interesovanje za organizaciju i njen rad, kao prigodom ove skupštine. Prostorije gostione »Zlatnom parovozu« bile su dupkom pune učesnika, koji su sa najvećim interesovanjem pratili izvode govornika.
Skupštini je predsjedao drug Uštar. te odmah po otvaranju podnio i kratki izvještaj sa ankete u Beogradu, kojoj je u ime željezničara kol. Sava prisustvovao. Iza toga dao ie riječ drugu Pongračiću, koji se je na rad ankete i njezine zaključke opširno osvrnuo. Naglasio je, da sa uspjehom ankete možemo biti zadovoljni, jer smo na istu sakupili predstavnike sviju važnijih željezničarskih organizacija, pred-i stavnike Radničkih Komora, a osim toga svratili smo na položaj željezničara i pažnju cjelokupne javnosti. Prije konačnog uspjeha može biti potrebna još jedna takva anketa, još jedna takva akckija, nu prije toga moramo još više proširiti i učvrstiti naše redove. Na narednoj anketi broj naših delegata mora ići u stotine. Našom snagom treba da utičemo, da će toj budućoj anketi i sa najmjerodavnijih strana biti posvećena dolična pažnja. Sama pak anketa pokazala je, da ie put, kojim naš Savez slijedi u borbi za zaštitu moralnih i materijalnih interesa željezničara, dobar i da sigurno vodi k cilju. Treba tek, da istim tim putem proslijedi večina željezničara: Treba dizati i jačati Savez.
Ova razlaganja bila su popraćena živim odobravanjem. Prije zaključka skupštine učesnici su dali u zadatak odboru podružnice, da od-
mah počne na pripremama konferencije skretničara, manevrista, po-pisaća kola i ostalog staničnog osoblja, koja će se dne 18. avgusta održavati u Zagrebu. Na toj konferenciji treba sve interesirano osoblje, iz cijele zemlje, da se opširno izjasni o svim svojim željama i zahtjevima. Skupštinu je zaključio drug Uštar u 22 i pol sati.
Zlatar-Bistrica.
Za nedelju 14. jula sazvali smo člansku skupštinu, koju smo i održali. nu sa posjetom iste nismo zadovoljni. Obzirom' na jadikovke i nevolje, koje nam iznose drugovi svakodnevno, ovaj sastanak trebao je da privuče sve, što nije teškom bolešću prikovano uz krevet. Medju-tim, jedan dobar dio drugova smatrao je važnijim, da baš taj dan svršava privatan posao, nego li da dodje na sastanak i da se tu izjada o svemu, što ga tišti. Neka se nitko kasnije ne čudi, što nepravde i nevolje ima sve više.
Skupštinu smo održavali u Sutin-skim Toplicama. O radničkom Pravilniku i anketi u Beogradu opširno je govorio drug Korene, delegat iz Zagreba. Svi prisutni saslušali su njegov izvještaj sa najvećim intere-sovanjem i jednodušno mu se odobravalo, kad je pri koncu naglasio, da je svima nama mjesto samo u Savezu i da kroz Savez moramo raditi na poboljšanju našem moralnog i materijalnog položaja. Dok ne budemo kao jedan na okupu u organizaciji, dotle će nam se smanjivati naše plaće, produljivati radni dan, uskraćivati nam godišnje dopuste itd. Naprotiv, kad ćemo svi biti u organizaciji, sve će se to izmijeniti i popraviti.
Posle kraće diskusije sastanak .ie zaključen sa apelom na sve prisutne, da o svemu, što se ie na sastanku govorilo, obavieste i neprisutne drugove i pozovu ih, da svoj e članske dužnosti vrše kako valja, jer bez valjanih članova nema m valjane organizacije, a bez valjane organizacije ne može se imati uspjeha u radu za dobro sviju nas.
Sisak,
U ponedeljak, odmah po povratku sa ankete u Beogradu, održali smo Ijepo posjećen sastanak članova. na kojem smo podnjeli izvještaj
0	radu iste. Sastanku je predsjedao drug Solanović, a izvještaj sa ankete podnio je drug Mikec, delegat iz Ljubljane. Isti je upotpunio i dtfug Dropučić, delegat naše podružnice.
Iz podnesenih izvještaja svi prisutni razabrali su kao važnost same ankete, tako i trud. koji ulaže naš Savez, da bi položaj željezničara, a naročito pomočnog osoblja, podigao na jednu visinu, da bi se konačno moglo osjetiti zadovoljnima na svojoj teškoj dužnosti. Zaključe] ankete vode točno tome cilju. Dužnost je svih željezničara, da ta nastojanja Saveza zdušno pomognu.
Izvještaj delegata primio je sastanak sa odobravanjem na znanje. Svi smo se razišli u uvjerenju, da je sa anketom u Beogradu obavljen jedan dio naše borbe za bolji život, a drugi još nas čekaju. U njih moramo ulaziti isto tako oprezno i sarclbsvi-jesno, jer samo tako dovest će nas meti.
Sunja.
U nedelju 14. jula održali smo vrlo dobro posjećen sastanak. Na njem je drug Ivančić podnio opširan izvještaj o svojem radu na anketi u Beogradu, te o zaključcima, koje je anketa donjela. Njegov izvještaj primljen je sa odobravanjem do znanja.	,	- .
Na sastanku iznjeli su drugovi sekcijski radnici više žalba, što im se ne povisuju nadnice. Prema izvještajima, radnicima u drugim mjestima izašlo se u susret, te su im nadnice nešto povišene. Drugovi se opravdano pitaju: pa zašto baš mi u Sunji da ne dobijemo ništa? Zar nismo jednako vredni, kad jenako radimo. Ovakav postupak vrlo mno-so utiče na volju za radom, pa će i Posljedice od toga, ako se i našim radnicima ne izadje u susret, biti samo nepovoljne. Zaključeno je apelirati na Oblasni Odbor u Zagrebu, da podnese predstavku na nadležno mjesto.
Sastanak je zaključen u najboljem redu i drugovi se razidjoše u raspoloženju, da živo porade na jačanju organizacije.
Jasenovac.
Za nedelju dne 14. jula sazvali smo ponovno širi željezničarski sastanak, na koji su došli brojni drugovi iz stanice i pruge. Svatko je napustio svoju ličnu razonodu i privatni rad, te došao na sastanak, da čuje riječ o svome životu, napretku
1	poboljšanju.
Sastanak je otvorio vrijedni drug Šepović, koji je laganim ali jasnim riječima pojasnio njegovu svrhu i važnost. Složnim radom mnogo ćemo postići i napredovat ćemo kao u životu tako i u službi, a nesložnim radom sve možemo upropastiti.
0 značaju ankete u Beogradu, o radničkom Pravilniku i općenito o položaju željezničara opširno je govorio drug Franjo Dropučić iz Siska. Njegova razlaganja bila su od sviju drugova pažljivo saslušana, te su pri koncu i živo odobravana. Preporučio je drugovima živ rad na dizanju organizacije, jer put, koji nas radnike boljem životu može dovesti, je samo onaj ispravan, koji vodi kroz brojnu i čvrstu strukovnu organizaciju.
Posle druga Franje povedena je opširna diskusija o prilikama u stanici. Iznešene su žalbe na postupak nadglednika, koji traži od radnika da rade dulje, a ne zaračunava im naplatu^ prekovremenog rada, sa 50%. više. kao što po propisima treba da zaračuna.
Iznešene su i žalbe na postupak Penzionog fonda, koji ne prima radnika u članstvo, ili pak ne riješava ; njihove molbe. Tako su odbijeni od : tn'Uema u fond radnici Stevinović i ^ašinae, jer da su pronadjeni nespo-
DO v'013' ' t0 Sa(ia’ ma ^ 86 V6Ć
Ijezm^um nalaze uposleni kod že-
®olesnički fond isto hramlje u nnd1im' dužnostima. Po članovima poonesene molbe pravovremeno ne uesava, i ako su u pitanju vrlo važ-
ne stvari. Osim toga, veći broj radnika, koji su molili ili su stekli prava na imenovanja, pušća ih se da rade kao privremeni radnici.
Sve te nepravde imaju svoj glavni korjen u različitim posto ječim propisima, koje treba mijenjati onamo, da će predvidjena prava zaista biti zagarantovana. Na tome treba da se radi.
Brod.
Posle više pokušaja uspjeli smo konačno održati zadovoljavajuće posjećen željezničarski sastanak dne 3. jula o. g. Pored Ijepog broja vlakopratnog i staničnog osoblja, sastanku su pridošli i radnici iz ovdjaš-nje radionice i ložionice. što je znak, da i kod njih probija težnja za organizacijom, preko koje bi branili svoje moralne i materijalne interese, koji su im ne malo ugroženi. Bez organizacije i bez sloge medju sobom, radnici su žrtvom najtežih uslova rada: nadnice male, dug radni dan, zakidanie godišnjih odmora, grub postupak itd. Svi svijesniji radnici točno znadu, da se stanje može popraviti samo pomoću organizacije, pa otuda i težnja, da našoj organizaciji pridju. Konačno i svi uvidjaju, da je naš Savez jedini, koji i za njih radi, a u kojem radu biti će još više uspjeha tada, ako i oni taj rad pomognu.
Isto tako vlakopratno i stanično osoblje osjeća, da se njegov položaj samo putem organizacije popraviti može. Naročito to osjećaju oni službenici, koji nemaju svojih vlastitih kuća i kućišta i koji su lih od željezničke službe ovisni. Za sve njih je riješeno to pitanje, da li im organizacija treba ili ne treba? Iz teškog položaja samo ih medjusobna sloga i organizovanost pridignuti može. Za njih drugog izlaza u životu nema.
Na sastanku podnešen je u kratko izvještaj o radu Saveza, te o prilikama u podružnici. Utvrdjeno je, da je rad Saveza aktivan i od velike koristi za sve željezničare, koji treba pomoći sa stvaranjem i jačanjem podružnice. U tom pogledu treba raditi mnogo, jer je do sada mnogo što šta zanemareno i propušteno. Odmah se pristupilo izboru odbora podružnice, u koji su jednoglasno izabrani:	predsjednik	drug Žmaher
Franjo, tajnik drug Razlek Gjuro, blagajnik drug Kološi Aleksander i revizori Korenić Franjo i Semen Vinko.
Novi odbor pošao je odmah na rad i svi su izgledi, da će u preuzetom zadatku, da ojaća i podigne podružnicu, uspjeti.
Šibenik.
U sredu dne 10. jula održali smo van-redno posjećen sastanak članova. Glavni referat o radničkome Pravilniku, o pravnome položaju željezničara, 8 satnom radnom danu i osiguranju za slučaj bolesti i nesreće podnio je drug Kmić. Bio je od sviju prisutnih pažljivo saslušan. Sa naročitom odobravanjem je bio saslušan od prisutnih sekcijskih radnika, koji su živo odobravali svima predlozima, koje je naš Savez izneo na anketi u Beogradu. Svi oni duboko vjeruju, kad bi se zahtjevi Saveza ma i djelomično uvažili, da bi to značilo za sve njih veliko poboljšanje. Svi su isto tako jednodušno odobravali stanovište govornika, da se do većih prava i boljeg života može doći samo složnim radom i čvrstom organizovanošću.
Posle opširnog i poučnog referata druga Krnića, uslijedila je Ijepa diskusija, u kojoj je sudjelovalo više drugova. Iznjete su mnogo žalbe na lokalne prilike. Tako i na postupak bolesničkog Fonda. Liječnik g. Zepić, iako mu je poznato, da svi članovi plaćaju obilne prinose u fondove, ipak preporučuje istima, da Ijekove kupuju iz vlastitih sredstava, jer da ih »ne smije« propisati na teret Fonda. Osoblje u Šibeniku imade doduše 2 Ijekara, ali nijednog za specijelne bolesti, ma da specijalista liječnika tamo ima. Ćlan, koji dolazi u položaj liječenja neke specijelne bolesti, mora da tumara u Split ili u Zagreb, ma da bi isto takvo liječenje mogao imati i u Šibeniku, bez ličnoga štrapaca, kad bi se tko zato brinuo.
Mnogo je iznešeno žalba na postupak Direkcije, što ne imenuje službenike, iako su već 5 i više godina u službi, vrše: dužnost na sistemiziranim mjestima i položili su sve ispite. Isto tako zaključeno je poraditi na tome, da se jednom za uvijek uklone tzv. besplatni dopusti. Vlakopratno o-soblje se time naročito pogadja: kad je i malo veći promet, tjera ga se u službu danju i noću, bez odmora, a čim se promet smanji, ajd kući spavati — bez plaće. Me-djutim i kroz te dane treba živjeti, a kako, kad nema zarade? Ovakav postupak je neopravdan. Ne dolikuje ovakovoj ustanovi kao što je željeznica, da ovako postupa sa svojim namještenicima.
I na službu u stanici bilo je žalbi. Jedan službenik vrši službu noćnog čuvara i lampiste, a povrh toga i avizera. Nije protivan da to vrši, ali ga se u tom slučaju nebi smjelo činiti odgovornim za slučaj kradje, požara ili koje druge neprilike, kad mora da ostavlja stanicu. U stanici ima 2 popisaća kola, koji istovremeno vrše i dužnost manevrista, ali im se ne daje dodatak od 20% za egzekutivnu službu. Po prirodi posla i oni spadaju1 u red egzeku-tivnih službenika.
Najobilnije su bile žalbe pružnih stra-žara, koji još uvijek vrše nadčovječno dugu službu 24 sata, iza tog samo 12 sati odmora. Mnogo je molba i predstavka po tom pitanju upućeno nadležnima, ali još uvijek bez uvidjavnosti i uspjeha. Interes je koli službenika toli i same željeznice, da se i to pitanje jednom povoljno riješi.
Sastanak je zaključen posle višesatnog trajanja sa očitim zadovoljstvom sviju. Svatko je na shodan način iznjeo svoja opažanja i želje, kako da se popravi položaj njegov, položaj sviju nas, a preko nas i same željeznice. Mi vjerujemo u onu: obezbijedjeni službenici su dobri službenici.
Sarajevo 2.
U utorak 9. jula podružnica Sarajevo 2 j održala je u Radničkom Domu dobro posjećenu konferenciju, koja je bila sazvana povodom održane ankete radi Radničkog pravilnika u Beogradu. Konferenciju je o-tvorio predsjednik podružnice, drug Savo Gnjatović, koji ie pozdravivši sakupljene, prešao na dnevni red i predao riječ drugu Tomi Zimi. Drug Zima je u svom opširnom govoru; iznio važnost održate ankete i ukazao na njen uspjeh. Prikazao je, zatim, držanje delegata žutog udruženja, koji su se i na anketi pokazali kukavički, kao i uvijek do sada, jer nisu ni jedne riječi smjeli da kažu o bijedi i nevolji radnika. Delegati našega Saveza uzeli su u diskuziji punog učešća, te su iznijeli sve teškoće i nevolje koje već godinama radnike taru, i to iz razloga što još ni do danas nema Radničkog pravilnika, po kojem bi oni imali nešta stalno zagarantovano. Predloži saveznog kongresa za donošenje i izmjenu dosadašnjeg projekta pravilnika usvojeni su i od strane ankete.
U svom daljem govoru drug Zima je naglasio da radnici do boljeg života i većih prava mogu doći jedino putem organizacije, i to organizacije kao što je naš Savez, koji jedini stoji na braniku interesa kako radnika, tako i ostalih željezničara.
Drug Savo Gnjatović u zaključnoj riječi apelovao je na sve prisutne, da Savez pomažu i sve obaveze i dužnosti tačno iz-vršuju, jer samo zajedničkim i solidarnim radom ostvariće se naši zahtjevi. Zatim je konferenciju, nakon dva sata uspješnog rada, zaključio.
Sisak.
Naredbom KS br. 3448 od 23. II. o. g. objavljeno je, da se na državne praznike obustavlja rad na željeznicama, osim: onog u redovitom turnusu i egzekutivi. Ipak, kod nas ta naredba ne važi, a naročito ne za našeg magazinera g. Langa.
Na Vidov dan, kad smo došli na rad, tal nas gospod nije htio uposliti u magazinu, kamo smo na rad bili pozvani, već nas j je odredio na čišćenje trave na magazin-‘ ske kolosjeke. Nu to još nije bilo dosta: ' rad nedeljom i praznicima traje u maga-j zinima samo do 12 sati, a ovoga dana, ma j da nismo uopće trebali doći na rad, taj ! magaziner odredio nam je rad i po podne, i Jedan od radnika upitao je g. magazinera. j da li za taj dan ne važi slobodno po podne, j našto se je g. Lang ljuto uvrijedio i brutal-! no odgovorio: »Za mene postoji, a za vas i ne postoji, vi komunista, buntovnik, treba-j lo bi vas do gola svući i bičevati.«
Znajući za naredjenje, da se državnim praznicima nema raditi, nismo poslije pod-I ne došli na rad. G. Lang pohitao je, da j nas tuži šefu stanice, kojem smo podrobno ’ Pojasnili naše pravo na odmor, što je i sam I priznao i u našoj prisustnosti Langu izja-j vio, da smo mi u pravu. Nu g. Lang nije i nikako htio primiti do znanja, da smo mi u i pravu a ne on, već inžistirao na tome, da 1 se nas kazni, i konačno smo kažnjeni sa i 15 dinara globe.
Uz ovaj nepravedan postupak ima ih ’ još, koji teško pogađaju naše radnike i : službenike. Kod sekcije šalje se već sada j sve profesioniste na besplatne dopuste, kod I vlakopratnog osoblja ukinuti su dopusti, I jer da nema osoblja, a kod manevre često
je zaposlen samo jedan službenik, jer je drugi odaslan na prugu kao kočničar i t. d. Tih nepravdi mogli bi nizati još. Protiv stih dižemo ovim putem naš protest i tražimo, da ih se odstrani. A vi željezničari, koji patite, znajte, da vam je jedini spas u organizaciji!
Indjija.
Dne 1. jula o. g. održan zbor nije ostao bez uticaja: radničko kao i imenovano o-soblje u velikoj večini osjetilo se dužnim, da pristupi' u redove organizacije i tla radom kroz organizaciju brani svoje pravo na život. Na sam dan sastanka upisalo se u članstvo podružnice 9 drugova, a Ijep broj najavio je svoj pristup. Po raspoloženju, koje od dana zbora na ovamo vlada, neorganizovanost i nedrugarstvo biti će u skorom vremenu iz naših redova iskorenje-ni. Biti ćemo, kako složni na svagdanjem radu, još više i u borbi za naše poboljšanje i napredak.
Moramo istovremeno preporučiti svima drugovima, koji u redove organizacije stupaju, da još prije pristupa dobro razmisle: da li će u organizaciji ostati trajno i da li se osjećaju dosta jaki izdržati napore, koje organizovani borac ima da izdrži, ili će kod prvog okršaja da smalakšu? Organizacija može samo onda sa uspjehom da se razvija, ako joj je članstvo duhom i vjerom čvrsto. Bez toga organizacija naliči preplašenoj vojsci, koja može biti samo pobjedjena, a ne da i pobjedjuje. Bolje je za svakoga, koji nije kadar ili se ne osjeća dosta jakim, da bude istrajan i hrabar vojnik, da ostane po strani, jer ćemo sa manjim, ali istrajnim i hrabrim članovima, mnogo više postići, nego li sa velikim brojem — ustrašenih i neodlučnih. Radi toga neka svaki onaj, tko pristupa u redove organizacije, bude na čistu sa svim svojim dužnostima, koje kao organizovani član zajednice ima da vrši.
Naš zbor mnogo je uskomešao naše žute perjanice, koji su pokušali nešto zamutiti nekim svojim zborom, na koji im, osim svega dvojice-trojice priganjača, nitko nije došao. Posle njihovog blesavog i kukavičjeg držanja na anketi u Beogradu oni zaista nemaju šta više medju željezničarima da traže. Svi naši željezničari okreću od njih glave kao od šugavaca. To im je nagrada za njihova mnogobrojna izdajstva.
Virovitica.
Za dne 14. jula sazvanu skupštinu nismo mogli održati, jer nam od vlasti nije stiglo odobrenje za istu, a sa motivacijom, da smo je prekasno prijavili. Medjutim, mi smo je prijavili 3 dana prije, pa nam je ovakav postupak sasma nerazumljiv. Po i pošta nije nam pogodovala. Dnd 10. jula poslane letake primili smo tekar 13., dakle dan prije, te nam je bilo nemoguće v.eći broj drugova obavjestiti o održavanju skupštine.
Pored svih tih neprilika ipak nas se sakupio Ijepi broj, u našu sredinu došao je i drug Baranja iz Bjelovara, ali na žalost, formalne skupštine nismo mogli održavati, iz navedenih razloga.
Ovaj neuspjeh sa skupštinom ne znači i neuspjeh sa organizacijom. Za organizaciju postoji najbolje raspoloženje, a pogotovo za naš Savez. U medjusobnom razgovoru sporazumjeli smo o tome, koji će drugovi preuzeti funkcije podružnice: Petrovič Petar predsjednik, Scholz Martin tajnik i Begović Tomo blagajnik. Ovi će drugovi nastaviti radom na formiranju podružnice i pobrinuti se, da se naredna skupština sazove i održi kako valja, pa će ista definitivni izbor odbora obaviti.
Staro Petrovo Selo.
Posle odulje zamrlosti, ističe veći broj željezničara-radnika naše stanice želju, da se aktivnost naša u redovima organizacije obnovi. Svi mi osjećamo na živoj koži nevolje, koje nas snalaze radi naše slabosti i neorganizovanosti. Radnički Pravilnik. Zakon o saobraćajnom osoblju kao i svi ostali Pravilnici biti će za osoblje vrlo slabi, ako se ono neće organizovati i složno raditi na tome, da mu se stanje ne pogorša, već popravi. Radi toga, jer ne želimo biti zadnji medju onima, koji se brinu za svoju sudbinu, odlučili smo obnoviti naš rad na organizaciji.
Pošaljite nam potreban materijal za rad povjereništva. Nastojat ćemo, da budemo stalno na visini našeg zadatka i da ne dopustimo, da nam jedina uzdanica naša — organizacija — zamre.
Porobila delavskih zaupnikov.
Delavnica Maribor.
Naši zaupniki so predložili tekoči mesec sledeče vloge:
G. upravniku delavnice drž. žel., Maribor.
Delavski zaupniki delavnice drž. žel. Maribor so na seji dne 9. julija 1929 ponovno obravnavali g. upravniku že predložene želje in zahteve delavstva delavnice Maribor ter prišli do ugotovitve, da se do danes še ničesar ni ukrenilo, kar bi to vprašanje rešilo. Ker delavstvo rešitev teh vprašanj ponovno zahteva od delavskih zaupnikov, predlagajo ponovno sledeče želje in predloge delavstva ter prosijo g. upravnika, da odgovori na ista ali pismeno ali pa na uradni seji del. zaupnikov, katero skliče g. upravnik sporazumno z delavskimi zaupniki.
1.	Na seji dne 5. aprila 1928 je obljubil ! g. upravnik, da poviša delavstvu plače in
sicer v treh grupah: prvo s 1. julijem 1928, drugo s 1. januarjem 1929 in tretjo s 1. julijem 1929. toda do danes še niti eden ni dobil te obljubljene povišice.
2.	Vprašanje 15 % odtegljajev premij še vedno ni rešeno. Delavstvu se še vedno odteguje 15% od zaslužene premije.
3.	Kvalifikacija se ne izvaja.po predpisih Začasnega pravilnika. V delavnici so zaposleni delavci že čez eno leto ter še niso kvalificirani.
4.	V montaži in kotlarni se izplača premije šele po izgotovitvi lokomotive, tako da mora delavstvo čakati dva do tri mesece na že zaslužene premije. Ker je položaj delavstva danes jako slab, prosijo, da se izplača mesečno vsaj 30% a konto premij.
5.	Delavstvo se za malenkostne prestopke občutno kaznuje, ne da bi se upoštevalo mnenje delavskih zaupnikov. Zapisniki se sestavljajo brez del. zaupnikov in večkrat celo brez prič.
Z ozirom na bedo in nezadovoljstvo delavstva prosimo g. upravnika, da reši zgoraj navedeno čimpreje.
Maribor, dne 9. julija 1929. '
Zaupniki delavnice Maribor.
Gen. direkcija drž. žel., mašinsko odelenje
Beograd.
Delavstvo delavnice Maribor se obrača potom svojih delavskih zaupnikov na gornji naslov s prošnjo, da se dovoli na-
bavo kuriva na kredit ter odplačilo po treh obrokih. Prošnjo utemeljujejo sledeče:
Delavstvo je zabredlo vsled pred dvema letoma izvršene redukcije plač in premij v tako beden položaj, da mu sedanji zaslužek ne zadostuje niti za hrano. O nabavi obleke ali kuriva za zimo proti takojšnjemu plačilu pa niti govora ni. Ako pa se dovoli delavstvu vsaj kurivo na kredit, bi si isto lahko kurivo nabavilo za zimo ter ga odplačevalo mesečno v malih! zneskih.
Iz navedenih razlogov prosi delavstvo g. generalnega direktorja, da blagovoli dovoliti zopet nabavo kuriva na kredit ter s tem dati delavstvu možnost zavarovati se pred zimskim mrazom.
Maribor, dne 21. julja 1929.
Privatni željezničari.
Jedno veliko neobrađeno polje rada.
Kako je u Bosni šumska industrija Rotovo jedina koja se razvija, na nju su navalili mnoRobrojni besposleni radnici, naročito mnoRobroj-ni pauperizovani seljaci. Tamo Rdje pred fabrikom čekaju radnici da dobiju rada, u fabrici ne moRu biti dobri uslovi za njeRa. Zato su zarade na našim pilanama vrlo rdave. Tamo se više ne živi, neRO samo životari.
Pored radnika koji rade u pilani, u šumskoj industriji postoje još tri velike Rrupe: radnici što rade u radionicama za opravku alata, va-Rona i lokomotiva, pretežno metalci, zatim' radnici na sječi šume, i željezničari.
Metalska Rrupa je malobrojna, osim u onim preduzećima u kojima postoje potpune radionice za opravku vaRona i lokomotiva, kao u Drvaru, Osim toRa, među besposlenim kvalifikovanim radnicima najviše ima metalaca, tako da je orRanizo-vanje ovih radionica teško. Posao oko sječe šume je sezonski, radi se u divljem akordu, i najvećim dijelom od strane seljaka. U svakom poRledu — i u poRledu broja, i u po-Rledu važnosti i nezamjenjljivosti — željezničari čine noričtu Rrupu.
Pravno i faktično, među privatne željeznice u Bosni treba računati sve one koje nisu pod državnom direkcijom željeznica, bez obzira na to da li su one državna svojina, i da li služe i javnom saobraćaju. Jer za sve željezničare koji ne potpadaju pod ministarstvo saobraćaja vrijede zakoni koji se odnose i na ostale radnike. Tako ti željezničari ne potpadaju saobraćajnim, neRO opštim okružnim bolesničkim blaRajnama.
Sa neznatnim izuzetkom, privatne željeznice u Bosni imaju samo šumska preduzeća. Te željeznice upošaljavaju oko 4000 radnika. Služba na tim željeznicama je bar toliko stručna i odROVorna koliko i na željeznicama državnim. Te šumske pruRe su u najviše slučajeva samo improvizovane, sa slabim donjim strojem, sa nesiRurnom trasom, i sa pohabanim voznim materijalom. Zato na njima mora da radi potpuno stručno osoblje, sa svim kvalifikacijama koje se i za ostale željezničare traže.
Socijalno, ovi željezničari se najvećim dijelom reRrutuju iz okolnih seoskih porodica, stanuju kod svojih kuća a ne u kolonijama, trajno rade a ne sezonski. Samo su ma-šinovodje u većini iz varoši, obično oni koji su izučili i radili na državnim željeznicama. Ni po broju, ui po kvalifikaciji, ovi su radnici ne moRU lako zamijeniti. Zato je njihova otpornost veća, i njihova zarada neuporedivo bolja od zarade radnika iz pilana.
Besmislica bi bilo tarifne akcije ove Rrupe radnika vezati za akcije onih Rrupa u šumskoj industriji koje zasad nikakva izRleda za uspjeh ne moRu imati. Nju treba orRanizovati u opštu željezničarsku organizacija koja dobro njihove naročite prilike treba da prouči. Za željezničarsku orRanizaciju u Bosni, to treba zasad da bude Rlavno polje rada.
OrRanizacija privatnih željezničara ima vrlo veliki značaj za čitav sindikalni pokret. Sindikalna OrRanizacija ne može početi od onih koji su najmnoRobrojniji, neRO od onih koji su najneophodniji. U šumskoj industriji to su željezničari. Njihovo orRanizovanje, koje može da bude uspješnb samo u posebnoj željezničarskoj orRanizaciji, uticaće i na or-
Ranizovanje ostalih Rrupa radnika. Popravljanje njihovih uslova rada povućiće sa sobom i popravljanje uslova rada druRih Rrupa. Nije istina da povećanje nadnica jedne Rrupe radnika ide na štetu ostalih .«ru-
V smislu sklepov kouRresa je centralni odbor odločil, da se tekom meseca avRusta skličejo splošne sekciiske konference, ki naj razpravljajo o splošnem položaju železničarjev, posebno pa še o zadevah posameznih kateRorij, zlasti z ozirom na predstoječo izmenjavo zakona ter raznih pravilnikov. Konference se vrše v sledečem redu:
A.	Konferenca strojnega osobja
(strojevodje, strojni mojstri, kurjači, nadkurjači) se vrši dne 11. avgusta 1929 ob 9. uri dopoldne v Zidanem mostu.
Dnevni red je:
1.	Delovni čas in turnusi strojnega osobja.
2.	Predlogi za novi zakon o držav, osobju.
3.	Predlogi za ureditev kilornetraže. premij, nočnih doklad.
4.	Predlogi radi službene obleke.
B.	Konferenca postajnega osobja (prometniki, kretniško - premikalno osobje, vozovni zapisovalci, lampisti. kanclisti, skladiščniki itd.) se vrši v nedeljo, dne 18. avgusta v Zagrebu v prostorih Delavske zbornice (poleg glavnega kolodvora, Haulikova ulica 12). Začetek ob 11. uri dopoldne.
Dnevni red konference:
1.	Turnusi in delovni čas.
2.	Predlogi za novi zakon in pravilnik sporednih prinadležnosti.
3.	Službena obleka.
Radi vlakovnih zvez se prične konferenca ob 11. uri dopoldne ter bo trajala brez opoldanskega odmora.
C.	Konferenca vlakospremnega osobja je sklicana v sredo, 21. avg. 1929 v Split. Začetek ob 9. uri dop. Sklicana je med tednom radi tega, da dobe vlakospremniki laže dopust.
Iz okrožnic.
Naročanje izkaznic za vozne ugodnosti.
Razpis štev. 99-1.-29.
Vsem edinicam!
V svrho omejitve odvišneiga dopisovanja glede nepopolnih trebovanj za vozne olajšave naročamo, da se je ravnati pc direktivah, ki jih je izdala direkcija v razpisu štev. 77-I.-1928.
Trebovanje je izpolniti točno in čitljivo glede vseh podatkov, ki so glasonr uput-stev M. S. br. 4993/27 potrebni za pravilne presojo opravičenosti zaprošene olajšave.
Tako prosilec, kakor njegov starešina, ki je odgovoren za vnešene podatke, morajo trebovanje lastnoročno podpisati.
Kadar si želi nabaviti več uslužbencev skupno živežne potrebščine ali pa kurivo v eni pošiljki, ima predložiti vsaki zase posebno trebovanje.
Ker so se uslužbenci in celo rodbinski člani navadili, da prihajajo s trebovanji sami v urad za izdajanje voznih olajšav, kjer motijo delo in hočejo imeti, da se jim zaprošene izkaznice takoj izstavljajo, odrejam, da sme uslužbenec osebno intervenirati le če ima zato odobrenje svojega starešine, rodbinske člane pa se bo sprejemalo le v izvanrednih nujnih slučajih.
Pom. direktorja: Inž. M. Slodič s. r.
Sprejem učencev v obrtno šolo v delavnici Zagreb.
Prijem Učenika u Zanatsku Školu Radionice Državnih Željeznica u Zagrebu.
Na upražnjena mjesta četverorazredne zanatske škole Radionice Državnih Železnica u Zagrebu primaju se 30 učenika u strojobravarskoj, kovino-tokarskoj, ljevačkoj, limarskoj, stolarskoj i modelarskoj struci.
Kao i prošlih godina, izbor učenika će se vršiti putem strogog istraživanja sposobnosti za zanat, uzimajući pored rezultata toga istražvanja i školske kvalifikacije natjecatelja u obzir.
Među natjecateljima imaju pri jednakim sposobnostima prednost sinovi željezničkih službenika.
Uz molbu treba, pored propisnih 25.— Din u taksenim^ markama, priložiti:
pa, nego, naprotiv, svako povišenje nadnica posredno ili neposredno djeluje u pravcu povišenja opšteg nivoa nadnica. Gladničkog i pauper-skog shvatanja ovih stvari bar sindikalni pokret treba da se ostrees.
Dnevni red konference je:
1.	Delovni čas in turnusi vlakospremnega osobja.
2.	Pravilnik sporednih prinadležnosti — kilometraža.
3.	Novi zakon o držav, prometnem osobju.
4.	Službena obleka.
D.	Konferenca progovnega osobja
(progovni čuvaji, pazniki, obhodniki in mojstri) se vrši v nedeljo, dne 1. septembra 1929 ob 9. uri dopoldne v Zidanem mostu.
Dnevni red:
1.	Delovni čas progovnega osobja.
2.	Predlogi za izmenjavo pravilnika sporednih prinadležnosti.
3.	Predlogi za izmenjavo zakona o drž. prom. osobju.
4.	Zahteva radi službene obleke.
E.	Konferenca delavniškega osobja (delavnica Maribor, Ptuj, Zagreb. Sarajevo, Bečkerek, Niš, Split) se vrši v Zagrebu dne 8. septembra ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red konference je:
1.	Delovni čas in čezurno delo v posameznih delavnicah.
2.	Urne plače posameznih kategorij in akordni sistem v posameznih delavnicah.
3.	Higijenske in varnostne naprave v delavnicah ter zahteva o pristojnosti inšpekcij dela.
4.	Podelite delovne obleke, mila itd.
5.	Splošni položaj v delavnicah. Centralni odbor poziva vse podružnice, ki so te dni dobile materijal za konference, da ga na članskih sestankih predelajo ter pravočasno vse svoje predloge pošljejo centrali.
Pričakujemo, da se bo konference udeležilo članstvo v čim večjem številu in s tem dokazalo, da hoče sodelovati pri zboljšanju svojega položaja ter si priboriti boljšo bodočnost. Centralna uprava USŽJ.
1.	Krsni list, kao dokaz, da natjecatelj nema manje od 14 godina, niti više od 16 navremenih godina.
2.	Školsku svjedočim o najmanje četiri uspješno svršena razreda pučke škole.
3.	Domovnicu.
Molbu sa ispravama treba uputiti na Upravu Radionice najkasnije do 15. avgusta.
0 danu prijemnog ispita bit će svi natjecatelji obaviješteni posebnim pozivom upućenim na adresu označenu u molbi.
(Iz Kancelarije Uprave Radionice Br. 4419/29).
Razno.
Občni zbor ljubljanskega podpornega društva. Na občnem' zboru podpornega društva žel. uslužbencev v Ljubljani, dne 17. februarja t. 1., predvideni izvanredni občni zbor se bo1 vršil 4. avgusta t. I. ob 8. uri zjutraj v dvorani OUZD v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 20. Na dnevnem redu je samo sestava besedila novih pravil. — Odbor.
Iz uredništva. Izostati so morala poročila iz shodov, par člankov in dopisov, kar vse pride prihodnjič na vrsto.
Podporno društvo Maribor.
Največji uspeh zvezarjev je' bil, da so dosegli pred meseci razpust mariborskega podpornega društva. Postavljen je bil revizor, da poišče vse zločine in grehe prejšnjega odbora, o katerih so zvezarji namigovali v časopisju. Revizor dela sedaj že tretji mesec proti mesečni odškodnini Din 500.—. In uspeh? Lahko ugotovimo, da je enak ničli. Kaj pa sedaj gospodje zvezarji? Ker toraj tako niso mogli nič »nepoštenega« in »političnega« dokazati, naj jih sedaj vleče ven g. Cerček, ki sedaj daje sledeči opomin oblasti:
»Doznali smo. da je bil v določenem roku — zadnji dan — vložen protest proti razpustitvi podpornega društva v Mariboru. Za pregled računov odnosno knjigovodskega poslovanja je bil določen sodni izvedenec, ki je navedeno revidiral. Kak je bil uspeh revizije1 in kako se je revidiralo še ne vemo. vemo le to, da se je revidiralo take stvari, ki so navsezadnje malenkost v primeri z napačno kalkulacijo vodstva podpornega društva. Ali so pri hiši izgubili ali zaslužili par sto tisoč dinarjev ne igra vloge v primeri z matematično bilanco, na
Sklicanje državnih konferenc.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josi P Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. —
Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franz Smazek v Mariboru.
Vaši soprogi izkažete veliko uslugo,, ako ji razložite važnost pranja perila samo s samodelujočim pralnim sredstvom »Per-sil«, ker si na ta način ohrani zdravje in perilo.
podlag katere bi imeli v teku 25 let svojih 50 milijonov dinarjev deficita..
Dobro bi bilo. da bi se oblast zanimala bolj za to plat vprašanja mariborskega podpornega društva in dala sestaviti matematično pravilno bilanco in proračun.«
Veseli nas, da ste izpregledali svojo napako in prišli na pravo pot. To kar sedaj zahtevate, pa bi se lahko izvršilo na vsakem občnem zboru in od vsakega odbora. Ampak Vaš namen je bil drugačen: iztrgati za vsako ceno vodstvo društva iz rok zavednih sodrugov in ga po Vaše »nacijona-lizirat«! Kaj ne, gospodje, to je tisti gumb, ki Vas je tiščal. Radovedni pa smo, ali bodete Vi poravnali stroške, ki ste jih z Vašimi ovadbami društvu naredili? Edino pravilno bi bilo to in članstvo bo to tudi zahtevalo od Vas!
»Jugoslovanski buržujski listi« so po
mnenju zvezarjev oni listi, ki so prinesli obširnejša poročila o anketi! — Torej »Pon-deljek«, Slov. Ist«, »Jutro« itd., so buržujski listi tedaj, če pišejo o delavski anketi! Kaj pa so ti listi takrat, ko prinašajo dolgovezne komunikeje, ki jim jih pošilja pisarna zvezarjev? Ali ste res popolnoma skregali s pametjo?
Zakaj greš k Prometni zvezi?
Na to vprašanje je odgovoril nek vlakovodja sledeče:	Zidati si moram hišo,
da bom na šare leta pod streho in »Prometna zveza« mi bo preskrbela brezobrestno posojilo. Jaz sem sicer z dušoi in telesom Vaš, pa sedaj moram iti tja, da bom dobil denar.
Drugi železničar z 29 leti službe, zva-ničnik L kategorije, nam je dal sledečo izjavo: »Jaz ostanem tajno še vedno Vaš član, samo tega ne smete okoli povedati, grem pa sedaj tudi k »Prometni zvezi«, ker so mi obljubili, da bom postal činovnik III. kaegorije. Imam že polna leta in ko bom postal činovnik III. kat. bom šel v pokoj in bom nao ves čas vaš član.«
Tretji sprevodnik pa je dejal: »Zato grem k »Prometni zvezi«, ker je savez kriv. da se je naredil rang in bi jaz sedaj izgubil stalno svoje mesto in padel nazaj, kamor po izpitih spadam. Sedaj pa grem k »Prometni zvezi«, ker tam so gospodje iz direkcije, pa bom ostal na svojem mestu.«
Značilne so te izjave, zato jih prinašamo, da bodo železničarji vedeli, kdo vse gre k »Prometni zvezi« ob enem: pa. da bodo lahko presodili, kako lahkoverni Tomaži se še dobe v letu 1929.
Prvi še ni dobil brezobrestnega posojila (in ga tudi ne bo), drugi še ni postal činovnik fll. kat. (in tudi ne bo, ker bo kmalu vpokojen) in tretji je že' padel nazaj, kamor je spadal po rangu.
Zato železničarji, ne bodite lahkoverni Tomaži, ne pričakujte čudežev, borite se 'proti protekciji, za boljšo bodočnost vseh.
Primeren poduk.
Pretekli mesec je bila naznanjena neka vlakospremna skupina, da je v službi pijana in na prihodnji postaji jih je že čakal železnišk zdravnik, jih preiskal in ugotovil, da niso pijani, ampak, da je skupina od naporne službe tako izčrpana in tako slabo prehranjena, da potrebuje 8 dni odmora, da se odpočije.
Sigurni smo, da bi danes nad 50% vsega vlakospremnega osobja dobilo od zdravnikov isto oceno, kar se njih zdravja tiče. Upamo, da bo ta slučaj resen memento ljubljanski direkciji, da ne bo zamenjavala osobja s stroji. Že stroj se po gotovem času obrabi, če pa dobi slabo mazilo in kurivo, pa tudi odreče. In človek?
To pa že ni mogoče!?
Vlakospremna skupina gre ob 24. uri vstran! z vlakom1, domov pride ob 10. uri, popoldne ob 4. uri mora zopet iti v službo in sicer na tako progo, kjer še nikdar ni peljal, zvečer ob 21. uri pride domov, da gre ob 24. uri že zopet vstran v nad 12-urno službo. Torej neprekinjena služba 36 ur! Ali bo tudi ta človek »pijan«, če bo zaspal v službi, ali vsled preslabe prehrane padel skupaj ?
Uspeh zvezarjev.
V zadnji številki smo prinesli zanimivo okrožnico zveze, kjer se ugotavlja strahovit teror, s katerm savezarji nasilno organizirajo železničarje ter se poziva vse, da pošljejo svoje članske knjižice nazaj in sicer potom zveze!
In res se jim! je posrečilo dobiti, reci in piši eno člansko knjižico od železničarja, ki je bil »en cel mesec« član našega saveza. Teror pa takšen, da se zvezarjem kar sitno zdi.
Nov trik.
Ko se je v ljubljanski kurilnici prenehalo odtegovati članarino, je zveza popolnoma propadla. Da bi se opomogli, so se sedaj poslužili svoje hranilnice in tako puste potom direkcije odtegovati članarino za zvezo. To je bil kraval v kurilnici, ko so ljudje zvedeli, da so kar po Din 40.— vložili v to prisilno hranilnico, uospodje, tudi iz te moke ne bo kruha.
Pridobivajte nove Hane za našo organizacijo!
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni